Podcasts about slovenijo

Pred 35-imi leti je potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije in pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, ko so razglasili izid glasovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost. Premier Robert Golob je v govoru med drugim dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije pa je pozval k povezovanju. Pred tem so prihajajoči praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v Državnem zboru.

Dolenjske in belokranjske občine v ustanovitev hiše Hospic.Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka: volitev bi se udeležilo kar 79-odstotkov vprašanih.Minister Kumer v pogovoru za Radio Ognjišče zadovoljen, da je Slovenija na področju oskrbe z energijo na zeleni veji, a si želi še višjega deleža obnovljivih virov.VREME: Jutri se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah v notranjosti bo večinoma snežilo, v Ljubljanski kotlini pa se bosta ponekod mešala sneg in dež. Sneženje bo najizrazitejše na vzhodu države. Temperature bodo od –1 do 3, na Primorskem do 8 °C.

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.

Ministra Kokalj in Zlobko po izpustitvi napadalca na Aleša Šutarja: Pristojnim organom je treba dopustiti strokovno in nepristransko delo.Kaj pomeni morebitno znižanje napovedi gospodarske rasti za Slovenijo za njen proračun za prihodnje leto?NIJZ: Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi primeri redki.Vreme: Ponoči bo oblačnost od juga naraščala. Jutri bo pretežno oblačno in ponekod megleno.

Po izobrazbi je Urška Breznik sinologinja in umetnostna zgodovinarka. Prav študij kitajske kulture, jezika, zgodovine in filozofije je bil tisti, ki ji je odprl oči za širše družbeno zavedanje. Branje Edwarda Saida, palestinsko-ameriškega akademika in političnega aktivista, ter soočenje z evrocentrizmom pa sta jo pretresla in ji dala vedeti, da zahodna družba ni tako urejena, kot se rada predstavlja. Danes deluje v mariborski Pekarni Magdalenske mreže, kjer se tesno prepletatata njeno osebno in poklicno življenje – v nevladnem sektorju, pravi, meja med njima skoraj izgine. Za druge se aktivno postavlja najmanj osemnajst let, prelomni trenutek pa se je zgodil leta 2012, ko so v Mariboru mestu organizirali razstavo, ki je izraelske naselbine na Zahodnem bregu prikazovala kot simbol napredka in moderne arhitekture, povsem iztrgane iz konteksta okupacije. »Na otvoritvi razstave smo organizirali protest. Nanjo je bil povabljen tudi izraelski veleposlanik. No, in takrat se je rodila ideja, iz katere je nastala kulturna ambasada Palestine.« Od takrat naprej ozavešča javnost, v zadnjem času pa so skupaj z nevladnimi organizacijami vložili kazensko ovadbo proti izraelskim politikom in zahteva tudi pravno odgovornost za genocid.Pri svojem delovanju se Urška vsakodnevno srečuje z birokratskimi zidovi, ki preprečujejo konkretno pomoč ljudem. Opozarja na razkorak med politično retoriko in dejanskimi upravnimi postopki. Čeprav se slovenski politični vrh javno rad predstavlja kot podpornik Palestincev v njihovih prizadevanjih, se v praksi zatika pri osnovah, kot so vizumi. Izpostavlja primer mladega prostovoljca iz Dženina, ki zaradi okupacije ni mogel na slovenskem veleposlaništvu v Tel Avivu oddati prstnih odtisov. Izrael mu je zato preprečil prihod v Slovenijo, češ da je »varnostna grožnja«, slovenska diplomacija pa je ostala pasivna. »Ko se z njimi pogovarjaš, imaš občutek, kot da sploh ne vedo, kaj se dogaja ali pa da so na strani Izraela. To je prav neverjetno.«Kljub sistemskim oviram solidarno deluje na lokalni ravni. Nevladne organizacije vidi kot »nujno zlo«, ki krpa luknje tam, kjer država odpove – od socialnih stisk do integracije. V Mariboru vodi skupine za učenje slovenščine, kjer se srečujejo Palestinci, Iranci, Ukrajinci in domačini. Učijo se jezika, obenem pa tudi spoznavajo in gradijo skupnost. Prepričana je, da solidarnosti ne moreš občutiti, če živiš v zaprtem mehurčku udobja: »Solidarnost zelo težko občutiš, če živiš v zaprtem krogu ljudi, ki so iz istega poklica, istega družbenega razreda ... in ne vidiš, kako ljudje v resnici živijo.«Njena vztrajnost temelji na prepričanju, da nimamo pravice obupati. Navdih črpa iz besed Palestincev, ki kljub grozotam ohranjajo upanje, ter filozofije, da aktivizem ni le orodje za spremembo vlade, temveč ščit, ki varuje pred tem, da sistem spremeni nas. »Palestinke in Palestinci ves čas govorijo, da je izguba upanje privilegij zahoda. Ker oni si tega ne morejo privoščiti, saj bi potem lahko vsak dan preprosto legli in čakali, da nanje pade bomba.« Zato verjame v »optimizem volje in pesimizem duha« – v zavedanje, da je situacija težka, a da se je zanjo nujno boriti.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.

V Novem mestu zgroženi po odhodu osumljenca za umor Aleša Šutarja iz pripora.Na področju dolgotrajne oskrbe kar nekaj težav. Kaj bo z januarskimi položnicami?Matej Tonin: Evropska kampanja Nike Kovač za splav je izključno politične narave.ŠPORT: Skakalka Nika Prevc do 25-e zmage v karieri, popoldne v boj za zmago še njen brat Domen.Bo nova hitra železniška proga med Celovcem in Gradcem konkurenca Luki Koper?Bruselj pripravil niz ukrepov za nadgradnjo energetske infrastrukture v Evropski uniji.Luč miru prispela tudi v Slovenijo. Skavti jo bodo jutri razdelili po stegih po vsej državi.

Župan Janković pred komisijo državnega zbora zagovarjal kanal C0, ki je obremenjen z domnevnimi zlorabami in nezakonitostmi.Izdatno državno trošenje predstavlja tveganje za Slovenijo ob morebitni novi krizi.Strateški svet za zdravstvo obljubil ustanovitev več stacionarnih hiš Hospic – za primerjavo: v sosednji Italiji jih imajo 240 in vse financira država.Boštjančič: Slovensko poroštvo za posojilo Ukrajini predvidoma težko 700 milijonov evrovEU bo rusko premoženje zamrznila, dokler Moskva Kijevu ne poplača vojne škode. Trump izgublja potrpljenje z Rusijo in Ukrajino.Sklenile so se mini počitnice Radia Ognjišče na Bledu. Udeleženci navdušeni nad bogatim programom.Jezuiti jutri praznujejo 25 let posvetitve cerkve sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani.ŠPORT: Prvi smuk sezone dobila 41-letna Lindsey Vonn. Ilka Štuhec za uvod 14.

V Radijski tribuni smo gostili predstavnika Štajerske gospodarske zbornice in Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor. V ospredju so bile teme: subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, izplačilo zimskega regresa oziroma božičnice in poslabšanje gospodarskih obetov za Slovenijo.

Vsak peti Evropejec, tudi Slovenec, živi s srednjo do hudo kronično bolečino.Analgetiki so primerni za akutno bolečino, pri kronični bolečini pa ne primejo več. »Zato paciente in pacientke spodbujamo, naj po analgetikih posegajo čim manj,« pojasnjuje asist. dr. Zala Kuret, ki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča) v Ljubljani vodi Ambulanto za kronično bolečino. Kakšno pa je potem zdravljenje kronične bolečine? Katera zdravila zdravniki vseeno lahko predpišejo? Kaj jo povzroči? Kdaj akutna bolečina preide v kronično in kdaj ta naprej v fibromialgijo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Po evropskih podatkih, ki veljajo tudi za Slovenijo, vsak peti odrasli Evropejec živi s srednje do hudo izraženo kronično bolečino, ki resno posega v njegovo življenje.

Jose Agustin Garcia Trujillo je Kubanec, ki se je pred dvaindvajsetimi leti preselil v Slovenijo. Ko je zagledal morje, je čutil povezanost z domom, rekel si je, da je tu lepo. V Kopru ima že vrsto let plesno šolo in poučuje salso, živi pa na Krasu. Prepričan je, da se mora vsak, ki se preseli sem, prilagoditi kulturi. In se naučiti jezika. Ter sprejeti našo hrano. Jose dvakrat na teden je joto, govori slovensko in ima tudi slovensko državljanstvo. Tu mu je tako dobro, da je s Kube pripeljal še starše in sploh nima namena, da bi se kdaj odselil. *Poznaš koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno slišati? Piši mi na maja.stepancic@rtvslo.si. Hvala!

Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, meji pa na Sudan, Etiopijo in Džibuti. Gre za nekdanjo italijansko in britansko kolonijo, ki ima 3, 6 milijonov prebivalcev. Še vsaj milijon Eritrejcev živi v tujini. Eden od njih je tudi Luigi Yohannas, ki je v Slovenijo prišel leta 2017 in ima pri nas status begunca.

Papež na Španskem trgu: Brezmadežna, pomagaj nam, da bomo vedno Cerkev z ljudmi in med njimi.Pogovorni večer ob 800-letnici Nadškofije Maribor - Prvi koraki za ustanovitev Lavantinske škofije.Slovenski skavti bodo Luč miru iz Betlehema prinesli v Slovenijo.

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.

December je najbolj delaven mesec za Pošto Slovenijo, se je pa obdobje povečanega prometa premaknilo v mesec november predvsem zaradi črnega petka in razprodaj. Kako spremenjene potrošniške navade vplivajo na delo Pošte? Bo v prihodnosti več paketomatov? Ali se bo čas dostave paketov bolj prilagodil potrošnikom? Kako ukrepati, če je pošiljka prispela poškodovana ali če se izgubi? Kateri so ključni skrajni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? S katerimi priložnostnimi znamkami bo pošta zaokrožila letošnje leto? V petkovem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

V Östersundu se nadaljuje sezona svetovnega pokala v biatlonu. Po štafetnih preizkušnjah so tekmo v posamični konkurenci odprle biatlonke. V Lublinu na Poljskem pa se je danes začelo evropsko prvenstvo v plavanju. V kratkih bazenih bo Slovenijo zastopalo osem tekmovalcev. Miha Trošt

Papež pri maši v Bejrutu: Libanon, vstani! Bodi hiša pravičnosti in znamenje miru.-Številni stanovalci domov za starejše čakajo na prevedbene odločbe o vstopu v nov sistem dolgotrajne oskrbe, veljati začela tudi pravica do denarnega prejemka.Koalicija stavi na nov zakon za predajo nezakonitega orožja, opozicija pa napoveduje skromen učinek.Ob poostrenih varnostnih nadzorih Romi obljubljajo, da bo v prazničnem času streljanja čim manj. Kako vidijo razmere v civilni iniciativi?Novo poslabšanje gospodarske napovedi za Slovenijo.Ruske in ukrajinske sile okrepile spopade, v Moskvi pogovori o mirovnem načrtu.Vreme- oblačno bo, ponekod bo rahlo rosilo.Mladi v zdravstvenih poklicih potrebujejo več spodbude, boljše pogoje dela, možnost napredovanja in boljše plačilo.Ministrstvo za okolje v kampanji spodbuja k trajnostni potrošnji ter ponovni uporabi.Šport: Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih z novim državnim rekordom v polfinale

Vietnamka Hanh Phung že pet let živi v Mariboru. Razlog, da se je preselila v Slovenijo, je njen mož Slovenec. Ker je pri nas pogrešala trgovine z azijskimi sestavinami, se je lani oktobra odločila, da sama odpre takšno trgovino. Tudi o tem bo spregovorila v nadaljevanju, ko med drugim pove, kje hitreje dobi vodovodarja – v Sloveniji ali v Vietnamu.

Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.

Taras Birsa – najbolj poznan fiktivni kriminalist v Sloveniji – se je vrnil že s sedmim primerom.Brezno pisatelja Tadej Goloba. Dogajanje romana, ki je izšel pri založbi Goga, tokrat zavije v jugovzhodno Slovenijo, na Kočevsko. Birsa se s svojo zvesto ekipo – Tino, Brajcem in Ostercem – vprašuje, ali in kako je truplo iz leta 2025 povezano z letom 1945. Tina Lamovšek vas vabi k poslušanju tokratnega Sobotnega branja.

Slovenski škofje za jutri sklicali dan molitve in posta; molitvam za Slovenijo se pridružujejo tudi verniki iz Hrvaške.Kdo bo odločal o najšibkejših, o tistih, ki so invalidni in duševno bolni, sprašuje Ivana Šošter, mama otroka z Downovim sindromom. O izkušnji iz Belgije pa Andrej Grebenc.Socialni partnerji našli skupni jezik. Delodajalci obnavljajo sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu.ŠPORT: Odbojkarji ACH-ja prvo, gostujočo tekmo zadnjega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov proti Kragujevcu dobili z gladkih 3:0.VREME: Padavine se bodo čez dan krepile po vsej državi in ponoči večinoma prehajale v sneg. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 3, na Goriškem in ob morju do 7 °C.Merše o povezovanju NSi, SLS in Fokusa: Ključno je, da se vsi akterji držijo dogovora.V bližini Tolmina nova sabotaža na slovenskih tirih.Kallas: Da bi končali vojno v Ukrajini, se morajo z načrtom strinjati tako Evropejci, kot Ukrajinci.

Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja.

S tekmami zadnjega kroga so se sinoči končale kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo prihodnje leto v ZDA, Kanadi in Mehiki. Slovenska reprezentanca, ki je bila pred zadnjim krogom brez možnosti za preboj na Mundial, je skušala na gostovanju na Švedskem popraviti slab vtis v kvalifikacijah, ki so bile za Slovenijo ene najslabših doslej. Rokometaši Slovana pa so v 4. krogu evropske lige gostovali pri Granollersu v Španiji.

Z mag. Jožetom Moharjem smo se pogovarjali o zaskrbljujočem dogajanju na EU trgu krompirja in slišali, kaj je do zloma pripeljalo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše pridelovalce.

Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila osrednjo slovesnost ob 35-letnici svojega delovanja. Slavnostni govornik, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, je poudaril, da je porabska slovenska skupnost v tem času dokazala povezanost, vztrajnost in razvojno usmerjenost. Zvezi, ki je ob jubileju izdala zbornik, je podelil priznanje in zahvalo, priznanje pa je ob 40-letnici podelil tudi folklorni skupini iz Gornjega Senika. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs je poudarila ključne mejnike 35-letnega delovanja. Kot prvega je izpostavila ustanovitev časopisa Porabje, s katerim so povezali skupnost ter slovenščino in narečje. Omenila je tudi rast števila kulturnih skupin, pridobitev Slovenskega doma in ustanovitev razvojne agencije ter programa spodbujanja gospodarske osnove. Med glavnimi izzivi prihodnosti pa je izpostavila zlasti delo z mladimi. No, jutri bodo v Novi Gorici podpisali pismo o nameri o nadaljevanju sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh meje. Slovenskima ministroma Arčonu in Aleksandru Jevšku se bo pridružil madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, skupaj se bodo na Sveti Gori udeležili maše, ki jo bo za padle madžarske vojake na Soški fronti daroval škof Peter Štumpf.

Vlada je sprejela predlog Šutarjevega zakona. Gre za cel kup ukrepov, ki segajo tako v kazensko, socialno in drugo zakonodajo.Znani imeni naslednikov Poklukarja in Katičeve.Klub slovenskih podjetnikov s programom za uspešno Slovenijo. Podpredsednik Marko Bitenc je opozoril, da polarizacija naroda ne bo omogočila preživetja v hudem konkurenčnem boju.Kako velika je letos že luknja v državni blagajni?Pogovor s Kanadčanom Alexom Schadenbergom o odnosu do hudo bolnih v Kanadi.Vreme- jutri še sončno, le po nižinah megleno.

Na Japonskem se prihodnji teden začne največje tekmovanje za gluhe športnike. Na olimpijadi bo Slovenijo zastopalo sedem športnikov. S svetovnega prvenstva pa se je že vrnila reprezentanca v športni gimnastiki.

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Milena Zupanc je v Sloveniji dva meseca. Sem je prišla na prakso. Je medicinska sestra, potomka Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Poudarja, da je življenje v Buenos Airesu lepo, a da je pogosto tudi nevarno, v Sloveniji pa se počuti dobro in varno. Prakso opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in razlaga, da bi se lahko argentinski zdravstveni sistem kaj naučil od našega. Ima pet bratov, vsi še živijo doma s starši. Od rojstva dalje govorijo slovensko in gojijo slovenske vrednote. Rada ima Slovenijo in če bi ji tukaj ponudili službo, bi o tem dobro premislila.

Sinoči je vlada v okviru reševanja romske tematike napovedala sveženj ukrepov s področja varnosti in sociale. Na področju varnosti so napovedana večja pooblastila za policijo, hitrejši in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Zaostrena bo kaznovalna politika, še zlasti za povratnike. Napovedano je bilo, da bodo ukrepi veljali za vso Slovenijo. Stroka, ki je zelo zadržana pri komentiranju, saj zakon še ni spisan, ob tem opozarja, da gre za hitre, morda nedomišljene rešitve in da samo z represijo težav ne bomo rešili. Potrebni bodo tudi mehki socialni ukrepi. Drugi poudarki: - Šolski minister Logaj: Šole na jugovzhodu države so pripravljene na zagotavljanje varnosti. - Za Palestince v Gazi najbolj smrtonosnih 24 ur od začetka premirja. - Družba Boscarol nakup Cimosovega kompleksa v Senožečah ocenjuje kot strateško naložbo.

V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.

Ni ne dan, ne teden, ko bi žaltave razdirali. Zato le nekaj nepovezanih in precej ogorčenih misli o dogodkih, ki so pretresli Novo mesto, preostalo Slovenijo pa spravili v stanje nervozne vzdraženosti. Ob tragični, nesmiselni in brutalni smrti bi morali biti predvsem tiho. Vsi po vrsti. Najbolj tiho bi morali biti politiki. Kako si drznejo, komaj nekaj ur po tej nesmiselni smrti kovati politične dobičke na račun tragičnega dogodka? Ker nismo tako zelo naivni, da v vseh teh bizarnih puhlicah, ki jih streljajo štabi političnih strank in ostali partijski organi, ne zaznamo na eni strani popolno pomanjkanje apatije in na drugi vseprisotnost politične mehanike. Vsi ti pozivi, deklarativne izjave, odločne drže in njim podoben nabor agencij za loščenje politične podobe, je ena velika in sramotna dimna zavesa. Pogledano z edinega mogočega stališča: »Kdo bo ukrepal, kdo bi lahko preprečil in kdo bo sankcioniral dogodke kot je bil pretekli?« To ne bodo ne stranke, ne politično izpostavljeni posamezniki, ne parlamentarni odbori, ne civilne pobude in ne referendumi ... Ukrepale in posledično uspele bodo lahko samo in edino neodvisne in strokovne institucije pravne države. Ki pa jih prav ta politična elita, ki jih sedaj poziva k ukrepanju, stalno in brez prestanka ruši. Uničuje, zasmehuje, onemogoča, in to zadnjih trideset let. Vse politične barve te elite proti celotnemu naboru demokratičnih institucij! Ob institucijah pa se ne branijo niti politikantskih napadov na temeljne gradnikov sistema ... Na šolstvo, policijo, sodstvo in javno upravo … Kot da živimo na ladji norcev … Če vzamemo samo policijo; utrujena in kadrovsko podhranjena služba, na kateri se kar najprej lomijo vsa mogoča in nemogoča politična kopja, danes nenadoma nima ne volje ne moči obračunati z nasilno skupino kriminalcev. Nato se vsi čudijo, čemu je tako, in s posebnimi nadzori ugotavljajo, kaj je šlo narobe; pozabljajo pa, da oni sami že leta s svojimi kadrovskimi preferencami lomastijo po organih pregona. In še pomnite tovariši … Znotraj nedemokratičnega socialističnega sistema je imel represivni aparat, mogoče ne ravno ugleda, zagotovo pa je vzbujal strahospoštovanje in takrat ni bilo nobenega romskega vprašanja. Vsaj v današnjem obsegu ne. Drugi najbolj tiho, bi morali biti mi v medijih. Nikoli tako, kot ob tragediji podobnih razmerij, se ne začuti vsa poniglavost sodobne preinformirane družbe. Sicer s primerno žalobnimi pridevniki, a vsekakor čim bolj živopisno in čim bolj podrobno, se mediji spopadamo z novicami, ki so podobne nedeljski. Naročnine, naklade, gledanost, poslušanosti in kliki so nam scvrli možgane ter ukleščili peresa. To, kar opisujemo, so samo žalostne posledice, vzroki ostajajo izven dosega našega poročanja. Zatajiti lastno razsodnost in varno predstaviti mnenji dveh strokovnjakov, je deviza sodobnega slovenskega žurnalizma. Ker resnični vzroki za nedeljskim napadom so preveč suhoparni in premalo barviti; vključujejo puščobne in nedefinirane pojme, ki so prezapleteni, da bi bili objavljivi. Ob tem se mediji, podobno kot policisti Romov, bojimo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ker se zavedamo odvisnosti, smo se spremenili v delavnice dobrikanja in generatorje nenehnega vzhičenja. Zato bi bilo bolje, da smo tiho. Tretji najbolj tiho, bi morali biti vsi vi. Predvsem pa tisti, ki ste starši. Kako ste dopustili, da je pred vašimi očmi zrastla cela generacija jeznih mladeničev, ki so jim športne stave, kriminal in lagodno življenje postali življenjski cilji, tako dramatično drugačni od vrednostnega sistema, ki je determiniral povojno Evropo? Danes Novo mesto in Podgorica, kot tudi nekdaj bleščeča mesta zahodnega sveta se čudijo nesmiselnemu nasilju dobesedno otrok ... Kako se lahko do dvajsetega leta življenja v mladeniču, ki ni šel skozi ultimativno travmo vojne, nabere morilski bes? Pa ne zdaj predavati o neprivilegiranem socialnem okolju, ker nobena revščina, sploh pa ne tista, ki je lastna odločitev, ni opravičilo, da dvigneš roko nad sočloveka. Tiho bi morali biti, ker nam je spodletelo kot staršem.

Piše Meta Kušar, bere Mateja Perpar. V zadnjem času različna gibanja apelirajo, da je treba dejstva ponotranjiti. Imeti podatke, ni dovolj. Politika, ki ne implementira demokratičnih vrednot, je vredna še manj. Za dobro življenje moramo uresničevati Ustavo RS, zakone, dogovore – politiki in državljani. O tem v zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program razmišlja 74 različnih strokovnjakov, komplementarnih levemu delu politike. Levi del nam je vladal 24 let, desna sredina 9 let, kljub temu je mnogi niso uzavestili kot legitimno. Tokrat ni možnosti, da bi se poglabljali v vzroke duševne zanemarjenosti Slovencev, ki nas duši kot masivna banalnost na vseh področjih. V veliki meri jo zaradi nepoznavanja preteklosti, in trganja vezi z njo, povzroča izkoreninjenost ljudi. Neobčutljivi smo za bistvene stvari. Strokovnjaki so napisali, kar opažajo v naših družbenih sistemih in podsistemih. Slovenija, ki je bila ob osamosvojitvi vesela, rdečelična nevesta, se spreminja v nesamozavestno, anoreksično tridesetletnico. In s tokom, ki ga je ubrala, ne more biti zadovoljen prav nihče, ki je vsaj malo resnicoljuben. Zbornik je opozorilo vsem državljanom, saj smo vsi prišli v tisto stanje n u j e, na katero je treba dejavno odgovoriti, če ne želimo izgubiti svoje države, ki ni samoumevna. Veliko gre narobe in krute realnosti si ne smemo prikrivati, če naj se osvobodimo in ozdravimo izkoreninjenosti. Samo svoboden človek je sposoben ustvarjati dodano vrednost. Kakor jo Zahodni Evropejec, ki je tudi veliko hudega preživel, a ga rane niso pohabile. Ivan Cankar nam je kazal nesvoboden in eksistenčno ogrožen narod, katerega pripadnik je bil. Pokazal svoje prvo osvobajanje: erotično, z zbirko Erotika. Župančič, je šel s Čašo opojnosti v isto smer. Prvoborca modernizma, nista erotiki izborila svobode za zmeraj in za vse. Pokazala sta, da je eros prva točka osvobajanja. Druga je svobodno doživljanje, tretja svobodno mišljenje in četrta svoboda govora – in še mnogo zraven imenujemo svoboda – demokracija. Zato nacija zahteva demokracijo, ko enkrat to doseže. Če je nima, bodo lucidne, svobodne posameznike skrivali pod pisker. V naši zgodovini so imeli vsak svoj pisker za onemogočanje razsvetljevanja; najprej klerikalci petsto let, kasneje komunistična partija 45 let. Zdaj pa v plamenček pihajo zavezniki kontrakulture, prepričani, da je Slovenija njihova torta. Njim pripada sladkanje. Trinajst poglavij lahko samo naštejemo: v Uvodu Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik osvetlijo naravo in namen knjige, sledijo Kontekst slovenske osamosvojitve, Vrednote liberalne demokracije in vrnitev na Zahod, Pretres iz ZDA, Prispevki v času in za čas ter Prispevki za odločilne trenutke. Sledijo poglavja: Slovenija v prelomnem času, Mednarodne zadeve in globalizacija, Kriza Evrope in Unije, Revolucija in sprava, Gospodarstvo in razvoj, Zdravstvo in socialna pravičnost, Izobraževanje in znanost, Kultura, umetnost in etika, Identiteta in civilna družba, Demokracija in ustava, Zgodovinske perspektive, nacionalni program. Sklep je Srečanje misli za odločilne trenutke. Veliko je bistvenih opažanj, kot so: Vzrok erozije razsvetljenstva je šibkost duha. Humanisti in družboslovci, ki pri nas diplomirajo, zagovarjajo izstop iz zahodnega civilizacijskega kroga. Splošna javnost je sprejela, da je slovenska pomlad zgrešen projekt, osamosvojitelji pa so domala kriminalci. Omamljeni od večnega čara socializma so pozabili, da je Slovenija startala v samostojnost s 1250-odstotno inflacijo. Dejanska vladavina prava je ključna, ker pogojuje izboljšanje življenja in blaginje. Prva stvar za narodno spravo je, da prevlada resnica. Slovenci smo neodporni na izkrivljanje zgodovinskih dejstev in izkrivljanje današnje resničnosti. Povejmo nekaj več o slovenski identiteti, ki jo je raziskoval Andrej Drapal: Ali vemo, zakaj nekateri funkcionarji nosijo droben logo I feel Slovenia, ki se je ponesrečeno prekucnil v turistično dejavnost, čeprav gre za 107 strani dolg poslovni dokument iz leta 2008 in velja še danes. To je njegovo delo. Raziskovali so osrednje poteze slovenskosti, ki se nenehno razvijajo, a v temelju ostajajo enake in bodo podlaga razvoju Slovenije tudi v prihodnje. Smo prizadevni v vsem, kar radi počnemo in tam dosegamo presežke. V športu je to prednost, pri drugih zaposlitvah si nakopljemo težave. Organski razvoj je jedrni del naše vizije. Globoko v sebi smo konservativni, zato je naše geslo Naprej z naravo. Slovenščino vidimo kot vrednoto. Igor Grdina potrjuje naše nacionalne lastnosti, opozarja na težke izgube, ki so nas doletele v letih 1941 do 1945. Od poldrugega milijona Slovencev je izgubilo življenje približno 100.000 ljudi, kar primerja z Norveško, ki je imela okoli 10.300 žrtev. A mi smo imeli pol manj prebivalcev kot Norveška. V zvezi z obdobjem 2020–2022 opaža, da je kultura postala tarča kontrakulture, in ta je zdaj ni pripravljena niti tolerirati. Opaža tudi, da so eksponenti komunističnega režima začeli obvladovati neodvisno Slovenijo in širiti jugoslovansko mentaliteto. Mračen cilj vidi v agresivnem propagiranju egalitarnosti, katere približek je mogoč edino v revščini. Premalo je vznemirjenja ob izidu tega pomembnega zbornika. Se ogroženost nacije, skupaj z maloštevilčnostjo, po stotih letih ni končala? Kljub herojem NOB in članstvu v EU! Zatrti smo v doživljanju, mišljenju in izražanju. Potrebujemo holističen pristop, skupno vizijo in uveljavljanje meritokracije, ki se lahko uresniči samo iz celotne nacije. Brez kritike do lastne partije ne bo šlo. Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program je knjiga o pomembnih rečeh. Iztok Simoniti je pred šestimi leti, v Vodah svobode, na 200 straneh napisal priročnik za demokracijo. Take knjige zahtevajo dosti in veliko dajejo in današnjemu času so prepotrebne.

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Življenjepis iz slovenske biografije:Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.

Prvič je v Slovenijo prišel francoski predsednik, ki bi ga, vsaj po zunanjosti, hitro lahko zamenjali za našega predsednika vlade, Macron ga je potem celo nadomeščal v Bruslju; prvič je v zapor odšel nekdanji francoski predsednik, na Japonskem so prvič dobili predsednico vlade, na Islandiji so prvič odkrili komarje v naravnem okolju, pri nas pa v pošiljki kumaric iz Indije, ki so imele oznako »narejeno v Sloveniji«, prvič prisotnost paracetamola. Aja, pa Robert Golob je zatrdil, da ne bo odstopil. Ne prvič.

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bosta vajeti spet prevzela predsednik vlade in predsednica parlamenta, Robiju in Urški pa se bo pridružil tudi odvetnik Zdolšek, ki pa žal nima časa za ženske v svojem življenju. Spremljali bomo Jankovićevo vročo linijo za iglavce, na kateri izbira novoletno drevesce za okrasitev Ljubljane, vrača pa se tudi naš prometni novinar Franc Kangler, ki je september preživel na posebnem usposabljanju. Uroš Slak bo gostil Hana, Počivalška in Mesca, ki bodo govorili o tradiciji in korupciji, podelili pa bomo tudi Noblove nagrade za leto 2025. Kako bo Trump prinesel spravo v Slovenijo, kaj se dogaja v Angelčini zasebni delovni koloniji za otroke, kaj prinaša nova RTV-serija in kaj novi dokumentarec Dežela dronov, vse to in verjetno ne čisto vse to v petek dopoldan na Prvem.

Slovenijo je v zgodnjih jutranjih urah prešla izrazita hladna fronta, ki je prinesla močne padavine in veter, ponekod tudi sneg. Vremenoslovci opozarjajo, da so razmere izjemno zahtevne v višje ležečih predelih. Te so presenetile tudi tri hrvaške planince, ki jih je pod pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah odnesel plaz. Reševalna akcija poteka, v njej sodeluje več kot 60 gorskih reševalcev. Druge teme: - V Kairu v pričakovanju pohajanj za premirje v Gazi. Izrael kljub temu nadaljuje napade. - Mineva 25 let od padca režima Slobodana Miloševića. Takrat za Srbijo prelomni trenutek. - Opozorila ob svetovnem dnevu učiteljev: šolski sistem z leta v leto z večjo kadrovsko krizo.

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

Zunanja ministra Slovenije in Kitajske Tanja Fajon in Vang Ji sta se danes na srečanju v Ljubljani strinjala, da se odnosi med državama razvijajo uspešno. Poudarila sta velik pomen multilateralizma ob zdajšnjih razmerah v svetu ter pomen odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko. Drugi poudarki oddaje: Trump članice zveze Nato pozval k ustavitvi nabave ruske nafte Novi predsednik Nove Slovenije je Jernej Vrtovec Slovenska moška teniška reprezentanca znova v prvi svetovni skupini Davisovega pokala

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Rast slovenskega gospodarstva bo konec leta znašala manj kot odstotek, v poslabšani oceni poudarja Umar. To je pričakovano, pravi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je dejal, da je ozadje povezano z zmanjšanjem industrijske proizvodanje v Nemčiji, Avstriji in Italiji, ki so ključni trgi za Slovenijo. Druge teme: - Omejevanje dela pri zasebnikih za direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana Antonije Póplas Susič ne velja, meni svet zavoda. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel se ne strinja, meni, da je zakon dokaj jasno zapisan, zdravstveni dom zato preverja tudi inšpekcija. - Razrešeni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ne sme več vstopiti v Slovenijo, je odločila vlada. Njen podpresednik Matej Arčon je sporočil, da obrazložitev ostaja tajna, prepoved pa da je začela veljati danes. - Katar svari, da je izraelski napad na predstavnike Hamasa uničil vsako upanje za talce v Gazi. Bodo najnovejši dogodki omajali podporo največjih zaveznic Izraela?

Košarkarska reprezentanca se bo za uvrstitev med najboljše štiri v Evropi v sredo pomerila s svetovnimi prvaki Nemci. Včeraj je izločila Italijane. Polovico točk za Slovenijo je dosegel kapetan Luka Dončić. Preostali poudarki oddaje: - Bela hiša je po enem od najobsežnejših ruskih napadov na Ukrajino napovedala stopnjevanje pritiska na Kremelj. - razmere v svetu bodo v ospredju okrogle mize prejšnjih nagrajencev Vilenice. Osrednjo temo tega mednarodnega literarnega festivala, ki se začenja danes, so tako poimenovali Nova pravila bivanja. - ob težavah zaradi bolezni modrikastega jezika se pojavlja vprašanje, kdo je kriv za razmere. Pristojno ministrstvo trdi, da bi bilo poginov drobnice manj, če bi jo spomladi cepili. Rejci odgovarjajo, da je bilo ponujeno cepivo proti sevu štiri, ki pa ga pri nas ni.

Pa smo nazaj. Komaj. Kajti letošnjo poletje smo stali. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Stali smo v prometu in edini, ki jim je bilo do heca, so bili slovenski policisti, ki so vsake toliko napovedali akcijo merjenja hitrosti. Ko so ugotovili, da njihove naprave ne zmorejo zmeriti nič hitrosti, so odnehali. Bilo je ogromno jeze, ogromno negodovanja, frustracij vseh vrst, še sploh, ker so se Darsovi politiki umirjanja prometa pridružile še slovenske železnice. Tako je bila usodna prometna os slovenstva: Maribor–Ljubljana in Ljubljana–Koper dobesedno neprevozna in tradicionalne gostilne ob poti so že razmišljale, da velja ponovno odpreti hleve – kajti poštne kočije so se letošnje poletje zdele najhitrejša možnost potovanja prek države.Seveda pa bi pomenilo zlo srečo, če bomo jesensko-zimsko kolekcijo vaše priljubljene analitične oddaje začeli z jamranjem, kot to počnejo vsi ostali mediji. Slovimo po ponujanju rešitev in za danes smo za vas in načrtovalce prometne politike pripravili tri možnosti, kako Slovenijo potegniti iz infrastrukturnega kolapsa. Prva rešitev. Metro oziroma podzemna železnica. Najhitreje bi se prek Slovenije potovalo pod zemljo. Potrebne gradbene rešitve in tehnologija so zdaj stari že več kot stoletje in Slovenija je med redkimi državami, ki je ravno dovolj velika in hkrati primerno majhna, da bi se graditev metroja pod vso državo splačala. Če menite, da streljamo kozle, vedite, da omrežja podzemne železnice v nekaterih mestih obsegajo več kot osemsto kilometrov. Se pravi, da s podzemsko železnico, katere en krak bi vodil od Murske do Kopra, drugi pa od Brežic do Jesenic, še zdaleč ne bi dosegli rekordnih omrežij. Podzemska železnica bi hkrati razbremenila avtocestni križ, ki bi ga lahko Dars v naslednjih petdesetih letih nato resnično kakovostno obnovil. Okoreli cinik seveda vpraša, kje bi za takšno megalomansko graditev našli denar. Ampak če bi od osamosvojitve sem namesto v Slovenske železnice vlagali v Slovenski metro, bi se od Maribora do Ljubljane že dolgo vozili eno samo uro. Druga rešitev Projekt Nataša Kot vemo, se je predsednica zaradi varnostnih razlogov, saj bi jo lahko kdo od stoječih tovornjakarjev poškropil z vodno pištolo, izognila Slovenskim Konjicam in je v Beltince poletela s helikopterjem. Kar nam je dalo odlično idejo. Ker smo ravno sredi nabave reševalnih helikopterjev, bi bilo smiselno, da ne nabavimo samo dva, temveč jih nabavimo okroglih tisoč. Zagotovo bi nam Italijani transparentno dali količinski popust. Ampak kako bi se s tisoč helikopterji rešili prometnih zagat? Povsem preprosto; ne bi se obnašali razsipno kot predsednica, temveč bi recimo po en helikopter uporabljalo več potnikov. Nekakšen helikopterski Uber ali nekaj podobnega, kot je med mladimi priljubljena storitev »prevozi«. Petsto helikopterjev bi tako imeli v prostem prometu, tristo bi jih uporabljali za šolske prevoze, sto za prevoze bolnikov, dva za reševanje, enega za predsednico, ostale pa za nadzorovanje derbija med Mariborom in Olimpijo. Če menite, da je tudi ta rešitev predraga, poglejte samo podatek, koliko denarja občine zmečejo za šolske prevoze; če pa k temu prištejete še izgubljene delovne ure, razbite družine in uničena življenja zaradi stanja v kolonah, vidimo, da helikopterski prevoz za vse državljane niti ni tako zelo drag. Ob tem pa moramo zaradi verodostojnosti le pripomniti, kako bi veljalo s helikopterji še kakšno leto počakati. Kot nas uči ukrajinsko bojišče; droni za zdaj tovorijo le še bombe, ampak trenutek, ko bodo zmogli na želeno pozicijo dostaviti živega človeka, se bliža s svetlobno hitrostjo. Tretja rešitev Bojna ladja Galactica Kot nas uči spoštovani ceh piscev znanstvene fantastike, si je prihodnost brez teleportiranja skoraj nemogoče zamisliti. In ko se bo rjavi Elon namenil združiti svoji tehnologiji ultra hitrega potovanja po vakuumski cevi in možganskega vsadka, bomo dobili pionirsko tehnologijo teleportiranja. Predlagamo, da nas državljane slovenske vlada prijavi kot pilotski projekt. Teleportacija bi za Slovence pomenila izjemno priložnost. Ne le znižanje stroškov vzdrževanja in graditve cestne in železniške infrastrukture, povečalo bi se tudi razumevanje med državljani … Recimo štajerske družine, ki desetletja zaradi prometnih zamaškov niso mogle obiskati sorodnikov na Primorskem, bi s to tehnologijo uspele videti, od kot so po prvi vojni pribežali nono. Sicer pa je s teleportiranjem manjša težava. Vsaj v začetnih fazah obstaja možnost, da se človeško telo, potem ko ga razbijemo na atomsko raven, ne sestavi več v pravilnem vrstnem redu. Sicer gre za malenkosti, kot so uho sredi čela, ali bradavica na komolcu, v skrajnejših primerih tudi kakšen ud na nepravem mestu … ampak kot nas učijo večni nergači slovenske politične realnosti; pri nas že dolgo poizkušamo proizvesti človeka nove dobe in mogoče nam to z nekaj sreče uspe med procesom uvajanja teleportacije. Morali pa bi do vseh teh čudovitih možnosti končno mobilne Slovenije priti precej hitro. V prestolnici se gradi novi štacijon in župan mora vedeti, ali bo prerezal vrvico, ali pa bo stopil v energetsko polje in ukazal: »Beam me up, Scotty!« Ali po Jankovićevo: »Prežarči me, Skoti. Ne.«

Gost epizode 191 je bil Mohammed Waleed Alaswad, mladi fant, ki je kot migrant prišel iz Sirije v Slovenijo. Danes dela kot uspešen frizer v eni izmed Ljubljanskih brivnic. =================== Pridite se strižt k Mohammedu ❤️ https://form.lime-booking.com/sl/UnseenBarbershop/service?u=7228  =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Spoznanje s Klemnom in otroštvo v Siriji Življenje pred vojno in izkušnje v šoli Začetek vojne in posledice Beg iz Sirije in potovanje v Turčijo Življenje v Turčiji in iskanje dela Migracija v Evropo in izkušnje v Sloveniji Prilagajanje na novo življenje in izobraževanje Uspeh in prihodnost =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE AIDEA dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Zunanji ministri članic Evropske unije so včeraj prek videopovezave med drugim govorili o ameriških prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Sočasno je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši predstavil načrt predvidenega petkovega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Drugi poudarki: - Peking in Washington za 90 dni podaljšala trgovinsko premirje. - Dan mladih: za svet nujni pri podnebnem boju, za Slovenijo v prostovoljstvu. - Tako po Evropi kot pri nas bo še naprej sončno in vse bolj vroče.

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

Na dirki po Franciji je vse nared za sklepno etapo, kjer se vodilnega v rumeni majici tradicionalno okrona za zmagovalca legendarne tritedenske preizkušnje. To bo tudi letos slovenski zvezdnik Tadej Pogačar. Druge teme: - Izrael po hudih kritikah v Gazo vendarle sprostil del mednarodne pomoči - Prve obsodbe poljskih zdravnikov zaradi zavračanja splava ogroženim nosečnicam - Evropski kmetje nezadovoljni s predlogom proračuna, posledice za Slovenijo še nejasne

Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si