Podcasts about slovenijo

Zdravo! V 300. epizodi sta nas obiskala Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek, ki sta nam skozi usodo Najin in Fatu (zadnjih dveh severnih belih nosoroginj) servirala brutalno lekcijo iz geopolitike in nas popeljala skozi "klavnico" neustavljivega napredka najbolj krute živalske vrste. Izvedeli smo, kako češki AK-47 in kitajske vraže o čudežnem prahu zlijejo v koktajl, ki je izbrisal (ne samo eno) živalsko vrsto. Naučimo se tudi da je afriška svetovna vojna kirva za smrti na desetine milijonov ljudi in tudi da so znanstveni dočakali biotehnološki čudež, ki pa so ga odnesle podnebne spremembe. Tragično. Za konec pa preprost plan za preživetje: beri, sprejemaj naravo in ne jej mesa.

Po snežni ujmi, ki je včeraj prizadela vzhodno Slovenijo, je veliko ljudi še vedno brez elektrike. Na prizadetem območju deluje več kot 50 agregatov, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan pa poudarja, da bodo imele prednost ranljive skupine. Druge teme: - Nemški kancler Merz po odpravi ameriških carin pričakuje znižano breme za gospodarstvo. - Iranski predsednik Pezeškjan zatrdil, da se država ne bo uklonila svetovnemu pritisku. - Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov sodišča z vse pogostejšim odpadanjem obravnav.

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.

Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug. Ker pri nas »v gospodarskem okolju vlada zima«, pravijo podjetniki in gospodarstveniki. Oboje bi lahko združili v eno samo besedo in bi jim poslej pravili kapitalisti. Ampak ne moremo, ker bi bila nato gospodarska zbornica »kapitalistična zbornica«, Klub slovenskih podjetnikov pa »Klub slovenskih kapitalistov« – kar pa se ne sliši primerno. Kakorkoli. Hrvati so nas prehiteli. To se običajnim možganom sliši neverjetno, ampak tako zatrjujejo ljudje, ki poznajo gospodarske številke. In te govorijo Hrvatom v prid. Torej; ali lažejo številke, ali lažejo novodobni  hrvatofili, ki so bili še predvčerajšnjim hrvatofobi, ali pa laže razgled, če razumni potuje po Hrvaški. Pa s tem ne mislimo na Istro in  Dalmacijo, na Hvar in Dubrovnik. Mislimo, recimo, na podravsko magistralo od Virovitice do Osijeka. Tam se naši preroki gospodarske rasti zagotovo niso peljali. Ker tam so samo vasi brez ljudi, polja brez posevkov in obup in beda silita iz nemih oken. A vsaka trditev – tako tudi ta o hrvaškem prehitevanju -– ima na srečo svoj preizkus. Ker so nas po Slovaški, Češki, Poljski, Litvi Latviji in Estoniji ter najbrž tudi Romuniji sedaj prehiteli še Hrvati, Srbi pa so tako ali tako pokupili vse slovensko gospodarstvo, moramo izvesti eksaktni preizkus. Ki je, kot vsi eksaktni preizkusi, dokončen. Če torej slovenska javna občila poročajo, da so nas Hrvati prehiteli, bi morala hrvaška javna občila poročati, da so prehiteli Slovence. Pa tudi ob skrbnem pregledu, celo vsakodnevnem spremljanju medijev v sosednji državi, nismo naleteli na nič podobnega. Oni sami so prepričani, da so njihovo gospodarstvo, BDP, razvitost, socialna država in kar je te navlake, globoko pod slovensko ravnijo. Se pravi, da smo mi prepričani, kako so nas Hrvati prehiteli, Hrvati sami pa so prepričani, da capljajo za Slovenijo. Pa se naj človek zdaj na volitvah prav odloči. Nekje pa so nas Hrvati le prehiteli in dovolite, da naredimo manjši ovinek in današnjo oddajo intoniramo kot dvovsebinsko. Hrvati so namreč ponovno uvedli naborništvo. In se tako pridružili tistim evropskim državam, ki so prepričane, da bodo Rusi udarili čez – če citiramo legendarnega Zmaga Jelinčiča. Hrvaški mladeniči morajo odslej na vojaško usposabljanje in ko je vodja slovenske opozicije oni dan delil modrost, je verjetno mislil prav na nabornike, ko je Hrvaško postavil pred Slovenijo. In dodal, da pod njegovo vlado neka oblika vojaškega usposabljanja čaka tudi slovensko mladež. Oprostite, ampak na tem mestu moramo izraziti močno nestrinjanje z načrti vodje opozicije. Vemo in verjamemo, da je v Sloveniji mnogo navdušencev nad flintami in uniformami, še več je onih, ki menijo, da smo vojaško ogroženi, največ pa je tistih, ki trdijo, da je za obrambo domovine treba dati tudi življenje. V postmoderni družbi gre za preživete koncepte, za romantično nakladanje, ki bi se ga morala družba, obsedena s knjigami za samopomoč in osebnostno rast, globoko sramovati. Kar predlagamo – da ne bomo le a prióri proti – je začasna suspenzija anonimnosti volitev. Kot vemo, je anonimnost na internetu civilizacijo že tako ali tako prignala na rob propada, zato dajmo za določen čas ukiniti anonimnost demokratičnega odločanja. Se pravi, da boste tisti, ki boste volili politične opcije, ki zagovarjajo, da naši otroci postanejo ali žrtve, ali morilci, natančno registrirani. Ko pride uvedba naborništva v Sloveniji ponovno na mizo, naj se vojašnice napolnijo samo z vašimi otroki. Ker da nekdo anonimno upravlja z življenjem in usodo našega otroka, je povsem nesprejemljivo in v tretjem tisočletju moralno nevzdržno. Seveda ne gre le za opozicijo, tudi sedanja vlada je lepo zarezala v militarizacijo družbe, zato naj povzamemo mnenje civiliziranega dela slovenske javnosti: »Možnost, da nas napadejo ali Avstrijci, ali Italijani, ali Madžari, ali Hrvati, ali pač Rusi, Izraelci, Palestinci, Danci oziroma  Američani, je nična. Pika. Mnogo večja je možnost, da se voda spremeni v kri, da žabe preplavijo deželo, hiše in palače, da se prah dežele spremeni v insekte, da roji muh napadejo slovenske domove, da množično pogine živina, da toča z ognjem opustoši polja, nato pa pridejo kobilice in požrejo, kar je ostalo.« In tako naprej in tako nazaj.

Danes bomo v oddaji Drugi pogled spoznali Romunko, ki se je že od otroštva veliko selila po Evropi. Iz Romunije se je Ioana Marin pri 7-ih letih preselila v Slovenijo, tu opravila osnovno šolo in se nato preselila v Švico. In kljub temu, da se predstavi kot pol Romunka in pol Švicarka, pove, da ji je od vseh držav, v katerih je živela, najbolj pri srcu Slovenija. Več o tem, kaj ji je v Sloveniji všeč, pa izveste v oddaji Drugi pogled.

Sreča v nesreči je smučarskega tekača Valerija Gontarja pred štirimi leti iz Rusije pripeljala v Slovenijo. Tu dela in hkrati trenira ter poskuša doseči čim boljše rezultate na tekmovanjih. Slovenijo je vzljubil, želi si, da bi tudi ona vzljubila njega.

Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.

Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, ki je prav tako težko prenaša druga mesta, Tominec pa pri Tadeju Pogačarju, za katerega pravi, da so druga mesta imela še večji vpliv na njegovo kariero kot pa veličastne zmage. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.

Inna Svets je v Slovenijo prišla pred slabimi štirimi leti. Prihaja iz Ukrajine in tako kot še mnoge njene sonarodnjake je tudi njo od doma pognala ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. V domačem Zaporožju je delala kot učiteljica na gimnaziji, v Sloveniji se je podala na podjetniško pot z animacijami na različnih praznovanjih, peko medenjakov in izvedbo kulinaričnih delavnic.

Širjenje trgovine in diverzifikacija trgovinskih partnerjev imata poseben pomen za Evropsko unijo v času geopolitičnih pretresov in carinskih zapletov z Združenimi državami Amerike. Tako ima minuli teden sklenjeni sporazum o prosti trgovini med Unijo in Indijo globoko simbolni pomen. Indija je eden najbolj perspektivnih hitro rastočih globalnih trgov, pričakuje okrog 7-odsotno gospodarsko rast, povprečna starost njenih prebivalcev pa je 29 let. Oba trgovinska bloka skupaj predstavljata petino svetovnega bruto domačega proizvoda in četrtino svetovnega prebivalstva. O podrobnostih omenjenega sporazuma in tudi potencialnih učinkih za Slovenijo, za katero je Indija drugi najpomembnejši trg v Aziji, se je z glavnim ekonomistom na Gospodarski zbornici Slovenije Bojanom Ivancem pogovarjala Sandra Krišelj.

Onkološki oddelek mariborskega kliničnega centra je danes prejel prvega od štirih novih linearnih pospeševalnikov. Posebno za severovzhodno Slovenijo je to izjemna pridobitev, s katero bodo lahko od aprila zdravili več bolnikov. obravnave pa bodo tudi učinkovitejše.

Kratkoprozna zbirka sodobnega estonskega pisatelja, za prevod katere je Julija Potrč Šavli minulo jesen prejela Sovretovo nagrado za naj prevod lanskega leta, pokaže, da je kulturna razdalja med Slovenijo in Estonijo precej manjša, kot bi si misliliČe bi človek sedel za volan avtomobila v Ljubljani in se odpeljal v Talin, prestolnico Estonije, bi za to pot menda porabil več kot 20 ur čiste vožnje. In jezik, ki ga ljudje tam govorijo, sploh ni, kakor slovenščina, indoevropski, ampak sodi – skupaj s finščino, madžarščino in še nekaterimi zahodno-sibirskimi jeziki – v tako imenovano uralsko jezikovno družino. Vse to seveda lahko hitro ustvari vtis, da se Estonija nahaja precej daleč stran od nas, da je malodane na drugem koncu sveta. Toda Julija Potrč Šavli, naša prva in še vedno edina književna prevajalka iz estonščine, od minule jeseni pa tudi prejemnica Sovretove nagrade – to prestižno priznanje je prejela za svoj prevod Duše ob cesti, kratkoprozne zbirke sodobnega estonskega pisatelja Urmasa Vadija, ki je izšla pri založbi LUD Literatura –, opozarja, da se ta geografsko-lingvistična oddaljenost najmanjše izmed baltskih republik od nas nikakor ne prevaja v nekakšno kulturno tujost. V čem natanko pa sta si Estonija in Slovenija podobni? – Prav to je vprašanje, ki smo ga v pogovoru z Julijo Potrč Šavli pa ob hkratnem listanju po Vadijevi Duši ob cesti zasledovali v tokratnem Sobotnem branju … Foto: Goran Dekleva

Na Zimski šoli slovenskega jezika v Ljubljani smo ujeli utrip med udeleženci z vsega sveta. Z Evo Marijo Puc, glasbenico slovenskih korenin, ki bo na Evroviziji zastopala Luksemburg, smo se pogovarjali o vezeh s Slovenijo; z novim predsednikom Društva v tujini izobraženih Slovencev Žanom Dapčevičem pa o kroženju znanja in smernicah delovanja društva VTIS v novem mandatu.

Intervju z Milanom Kučanom in napad Inštituta 8. Marec na Anžeta Logarja sta znaka, da se levica boji izgube volitev, meni komentator Martin Nahtigal. Ljudska iniciativa Dolenjske o izvršbah na denarno pomoč: Izterjava glob je dejstvo, a treba bo najti zmernejšo pot. Golobova vlada je družini, kjer imata oče in mama vsak povprečno plačo in dva otroka, z zvišanjem davkov in prispevkov samo lani vzela 2.400 evrov, ugotavlja Družinska pobuda.NSi: Zdravstvo je na kolenih, pacient mora biti v središču.Opozicija kritična do rešitev v predlogu zakona o tako imenovanih SLAPP tožbah.EU z Indijo podpisala sporazum o prosti trgovini. Carine znižujeta na rekordno nizko raven.ŠPORT: Slovenski dvoranski nogometaši z zmago nad Belgijo ohranili upe na preboj iz skupine na domačem Euru.VREME: Popoldne se bo nizka oblačnost razkrojila, od zahoda se bo oblačilo. Jutri do večera bo dež od zahoda zajel vso Slovenijo.Klubu slovenskih podjetnikov pripravil program, ki zajema 21 ključnih priporočil za dvig kakovosti življenja državljanov Slovenije.V Auschwitzu se je začela slovesnost ob obletnici osvoboditve taborišča.ŠPORT: Rokometaši Slovenije danes proti Hrvaški za vrh skupine rednega dela.

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali nasmejano Filipinko, ki v Sloveniji živi že od leta 2008. Armencia Calpatura zase pravi, da je zelo ustvarjalna, strastna in glasna pri vseh stvareh, ki jih počne. Po poklicu je učiteljica in z družino živi v Kranju. V Evropski šoli v Ljubljani dela že šest let, tam se zelo dobro počuti, za sodelavce in nadrejene ima same lepe besede … Toda ni bilo vedno vse tako rožnato. S kakšnimi ovirami se je morala spoprijeti, ko se je preselila v Slovenijo, kaj jo je najbolj presenetilo in kako pripravljena je bila na naše zanjo zelo mrzle zime, je med drugim povedala Tadeji Bizilj

Shoaib Siddiqui se je v Slovenijo preselil pred osmimi leti. Tu je končal doktorski študij in zdaj dela kot raziskovalec. Je tudi član slovenske reprezentance v kriketu. Obožuje slovenske sladice, ostale naše hrane pa niti ne. Slovenija mu je zelo všeč in ljudje smo po večini zelo gostoljubni, je pa za priseljence temnejše polti pri nas zelo velik izziv dobiti stanovanje, pravi.*Poznaš koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno slišati? Piši mi na maja.stepancic@rtvslo.si. Hvala!

Škofje po obisku ad limina: Začutili smo, da Cerkev ni projekt papeža in škofov, ampak smo vsi v Jezusovi službi.NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča po podpisu sporazuma o skupni listi na volitvah: Gremo po rezultat, ki bo pomenil drugačno Slovenijo.Na Brdu pri Kranju o modernizaciji Slovenske vojske in slovenski obrambni industriji. Trump na Svetovni ekonomski forum v Davosu. Macron za ostrejši gospodarski odgovor zoper ZDA.Na Radiu Ognjišče širimo krog podpornih članov, v posebni akciji vabimo: Postanimo prijatelji.ŠPORT: Nika Prevc druga na tekmi na Japonskem.VREME: Oblačnost se bo trgala, bo konec tedna spet snežilo?

26-letni Mohammad Yonesi je v Slovenijo prišel pred slabimi desetimi leti, ko je našo državo prečkalo mnogo beguncev. Tudi on je bil med njimi. Njegovi starši so še pred njegovim rojstvom zaradi vojne zapustili rodni Afganistan. On se je rodil v Iranu, a tam nikoli ni prejel nobenih uradnih dokumentov, zato je bil oseba brez državljanstva. Ko so ga pri 16-ih letih zaradi tega izgnali v Afganistan, se je odločil, da dom poišče drugje. V Sloveniji je najprej dokončal zadnja tri leta osnovne šole, se vpisal na gimnazijo in jo uspešno dokončal, zadnjih pet let je študiral in lani magistriral iz agronomije.

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Čeprav so zime vedno manj bele, pa smo z oddajo Nedeljska reportaža v januarju ujeli priložnost za sankanje. Odpravili smo se v Idrijo, kjer že skoraj sedem desetletij deluje Sankaški klub Idrija. Nekoč so v večjem številu kot danes njegovi člani in članice doma in v tujini tekmovali v sankanju na naravnih progah ter tudi sami prirejali tekme. V zadnjem obdobju se je tudi pri njih razvilo poletno sankanje na saneh s koleščki, a vrnimo se v zimo in teden dni nazaj, ko sta Slovenijo še oklepala mraz in sneg.

Hokejisti Jesenic in Olimpije so sinoči odigrali drugo tekmo finala državnega prvenstva, s prvimi tekmami pa se je začelo tudi evropsko rokometno prvenstvo – Slovenijo danes čaka prva preizkušnja proti Črni gori.

Karavana biatlonskega svetovnega pokala je tudi po Oberhofu ostala v Nemčiji, ta teden pa so tekme v Ruhpoldingu. Slovenijo znova zastopa devetčlanska ekipa, ki pa še naprej pogreša Jakova Faka. Dogajanje na Bavarskem se je danes začelo z žensko štafeto. Dober teden pred začetkom evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu je slovenski selektor objavil spisek izbrancev, ki bodo zastopali izbrano vrsto na domačem prvenstvu.

Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.

Dominic Hatje je Anglež, ki je svoj vse bolj stalni dom našel na Logu nad Škofjo Loko. Tam obnavlja staro gostišče, ki ga namerava v letošnjem letu tudi odpreti za goste. Mnogih del na stavbi se je lotil z lastnimi rokami, saj se je s podobnim poslom ukvarjal tudi v domovini, kjer pa je bil poleg tega tudi inštruktor vožnje, delal na radiu in bil tekstopisec. Zaradi vizumskih omejitev je do zdaj živel med Slovenijo in Veliko Britanijo, kmalu pa to ne bo več potrebno.

Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.

Francesca Delacio živi na španskem otoku Majorka. Tam je vrsto let šivala tradicionalne kostume za eno najbolj znanih folklornih skupin s stoletno tradicijo. Tesno pa je povezana tudi s Slovenijo, saj je več kot dve desetletji nekaj mesecev na leto preživljala v dolini Dragonje.

Slovenija je majhna na Zemlji a velika v vesolju. To je moto slovenske vesoljske politike, ki jo udejanja Slovenska vesoljska pisarna s skupino vrhunskih visokotehnoloških podjetij. Po prvem letu polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji so se utrdili na svojih nišnih področjih kot odlični partnerji svetovnih vesoljskih velikanov, poudarja vodja vesoljske pisarne Tanja Permozer. Za novo leto ima nove ambiciozne načrte: v Slovenijo želi privabiti največje, zasnovati slovensko konstelacijo satelitov in začeti postopke za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije po zgledu agencij kot sta evropska ESA in ameriška NASA. Z ikono slovenskega vesoljskega sektorja smo se pogovarjali tik pred prazniki.

Tokrat bomo v oddaji Drugi pogled spoznali 26-letnega zobozdravnika in velikega navdušenca nogometa in potovanj Mohmouda Yahio. Iz Egipta se je v Slovenijo preselil pred dobrima dvema letoma, ko ga je v našo državo pripeljala ljubezen. Kaj mu je v Sloveniji nenavadno in kakšni se mu zdimo Slovenci, je povedal Lani Furlan.

Na god sv. Štefana ter na praznik samostojnosti in enotnosti je oddaja prinesla pogovor z upokojenim psihologom, pobudnikom dobrodelnih akcij v Župniji Ljubljana Štepanja vas in domoljubom Petrom Bergantom. Z nami je delil utrip praznovanja in povezovanja v župniji. Ob državnem prazniku pa spomnil na hvaležnost za samostojno Slovenijo in obudil spomine na čase pred osamosvojitvijo, ko je z marketing ekipo oblikoval znani oglas s sloganom Slovenija - moja dežela.

Na god sv. Štefana ter na praznik samostojnosti in enotnosti je oddaja prinesla pogovor z upokojenim psihologom, pobudnikom dobrodelnih akcij v Župniji Ljubljana Štepanja vas in domoljubom Petrom Bergantom. Z nami je delil utrip praznovanja in povezovanja v župniji. Ob državnem prazniku pa spomnil na hvaležnost za samostojno Slovenijo in obudil spomine na čase pred osamosvojitvijo, ko je z marketing ekipo oblikoval znani oglas s sloganom Slovenija - moja dežela.

Pred 35-imi leti je potekal plebiscit o samostojnosti Slovenije in pred petkovim dnevom samostojnosti in enotnosti, ko so razglasili izid glasovanja, je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala osrednja državna slovesnost. Premier Robert Golob je v govoru med drugim dejal, da 35 let, kolikor je minilo od odločitve za samostojno Slovenijo, v življenju človeka pomeni zrelost. V skrbi za naslednje generacije pa je pozval k povezovanju. Pred tem so prihajajoči praznik s slavnostno sejo zaznamovali tudi v Državnem zboru.

Dolenjske in belokranjske občine v ustanovitev hiše Hospic.Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka: volitev bi se udeležilo kar 79-odstotkov vprašanih.Minister Kumer v pogovoru za Radio Ognjišče zadovoljen, da je Slovenija na področju oskrbe z energijo na zeleni veji, a si želi še višjega deleža obnovljivih virov.VREME: Jutri se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Po nižinah v notranjosti bo večinoma snežilo, v Ljubljanski kotlini pa se bosta ponekod mešala sneg in dež. Sneženje bo najizrazitejše na vzhodu države. Temperature bodo od –1 do 3, na Primorskem do 8 °C.

Slovenijo je jeseni obiskala pričevalka za življenje Patricia Sandoval. Predstavila je svojo zgodbo od srečne družine preko treh splavov, menjave partnerjev, dela na abortivni kliniki, strašnih spoznanj in odvisnosti od mamil, vse dokler se ni znašla na ulici na robu smrti kot brezdomka. Sledila je izkušnja Božjega neskončnega usmiljenja, kesanja in spreobrnjenja, mističnega srečanja z Jezusom in dušami svojih splavljenih otrok na »Rahelinem vinogradu«, vse do apostolata za kulturo življenja in za čistost, ki ga v živo in v medijih izvaja po svetu. Vabljeni, da prisluhnete njeni pretresljivi zgodbi v oddaji Srečanja!

Andrés Alejandro Klemen se je rodil v slovenski skupnosti v Buenos Airesu. Slovenskega jezika se je naučil v sobotni šoli in se v slovenščini pogovarjal s starimi starši. Po njihovi smrti slovenščine ni uporabljal, dokler se ni pred dvema letoma preselil v Slovenijo. Slovenščina je bila takrat precejšen izziv, danes pa mu ne dela več težav. Se pa v službi še vedno vsak dan nauči kakšne nove besede, je namreč rekviziter v gledališču.

Ministra Kokalj in Zlobko po izpustitvi napadalca na Aleša Šutarja: Pristojnim organom je treba dopustiti strokovno in nepristransko delo.Kaj pomeni morebitno znižanje napovedi gospodarske rasti za Slovenijo za njen proračun za prihodnje leto?NIJZ: Gobavost ni zelo nalezljiva, v Evropi primeri redki.Vreme: Ponoči bo oblačnost od juga naraščala. Jutri bo pretežno oblačno in ponekod megleno.

Po izobrazbi je Urška Breznik sinologinja in umetnostna zgodovinarka. Prav študij kitajske kulture, jezika, zgodovine in filozofije je bil tisti, ki ji je odprl oči za širše družbeno zavedanje. Branje Edwarda Saida, palestinsko-ameriškega akademika in političnega aktivista, ter soočenje z evrocentrizmom pa sta jo pretresla in ji dala vedeti, da zahodna družba ni tako urejena, kot se rada predstavlja. Danes deluje v mariborski Pekarni Magdalenske mreže, kjer se tesno prepletatata njeno osebno in poklicno življenje – v nevladnem sektorju, pravi, meja med njima skoraj izgine. Za druge se aktivno postavlja najmanj osemnajst let, prelomni trenutek pa se je zgodil leta 2012, ko so v Mariboru mestu organizirali razstavo, ki je izraelske naselbine na Zahodnem bregu prikazovala kot simbol napredka in moderne arhitekture, povsem iztrgane iz konteksta okupacije. »Na otvoritvi razstave smo organizirali protest. Nanjo je bil povabljen tudi izraelski veleposlanik. No, in takrat se je rodila ideja, iz katere je nastala kulturna ambasada Palestine.« Od takrat naprej ozavešča javnost, v zadnjem času pa so skupaj z nevladnimi organizacijami vložili kazensko ovadbo proti izraelskim politikom in zahteva tudi pravno odgovornost za genocid.Pri svojem delovanju se Urška vsakodnevno srečuje z birokratskimi zidovi, ki preprečujejo konkretno pomoč ljudem. Opozarja na razkorak med politično retoriko in dejanskimi upravnimi postopki. Čeprav se slovenski politični vrh javno rad predstavlja kot podpornik Palestincev v njihovih prizadevanjih, se v praksi zatika pri osnovah, kot so vizumi. Izpostavlja primer mladega prostovoljca iz Dženina, ki zaradi okupacije ni mogel na slovenskem veleposlaništvu v Tel Avivu oddati prstnih odtisov. Izrael mu je zato preprečil prihod v Slovenijo, češ da je »varnostna grožnja«, slovenska diplomacija pa je ostala pasivna. »Ko se z njimi pogovarjaš, imaš občutek, kot da sploh ne vedo, kaj se dogaja ali pa da so na strani Izraela. To je prav neverjetno.«Kljub sistemskim oviram solidarno deluje na lokalni ravni. Nevladne organizacije vidi kot »nujno zlo«, ki krpa luknje tam, kjer država odpove – od socialnih stisk do integracije. V Mariboru vodi skupine za učenje slovenščine, kjer se srečujejo Palestinci, Iranci, Ukrajinci in domačini. Učijo se jezika, obenem pa tudi spoznavajo in gradijo skupnost. Prepričana je, da solidarnosti ne moreš občutiti, če živiš v zaprtem mehurčku udobja: »Solidarnost zelo težko občutiš, če živiš v zaprtem krogu ljudi, ki so iz istega poklica, istega družbenega razreda ... in ne vidiš, kako ljudje v resnici živijo.«Njena vztrajnost temelji na prepričanju, da nimamo pravice obupati. Navdih črpa iz besed Palestincev, ki kljub grozotam ohranjajo upanje, ter filozofije, da aktivizem ni le orodje za spremembo vlade, temveč ščit, ki varuje pred tem, da sistem spremeni nas. »Palestinke in Palestinci ves čas govorijo, da je izguba upanje privilegij zahoda. Ker oni si tega ne morejo privoščiti, saj bi potem lahko vsak dan preprosto legli in čakali, da nanje pade bomba.« Zato verjame v »optimizem volje in pesimizem duha« – v zavedanje, da je situacija težka, a da se je zanjo nujno boriti.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

Jose Agustin Garcia Trujillo je Kubanec, ki se je pred dvaindvajsetimi leti preselil v Slovenijo. Ko je zagledal morje, je čutil povezanost z domom, rekel si je, da je tu lepo. V Kopru ima že vrsto let plesno šolo in poučuje salso, živi pa na Krasu. Prepričan je, da se mora vsak, ki se preseli sem, prilagoditi kulturi. In se naučiti jezika. Ter sprejeti našo hrano. Jose dvakrat na teden je joto, govori slovensko in ima tudi slovensko državljanstvo. Tu mu je tako dobro, da je s Kube pripeljal še starše in sploh nima namena, da bi se kdaj odselil. *Poznaš koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno slišati? Piši mi na maja.stepancic@rtvslo.si. Hvala!

December je najbolj delaven mesec za Pošto Slovenijo, se je pa obdobje povečanega prometa premaknilo v mesec november predvsem zaradi črnega petka in razprodaj. Kako spremenjene potrošniške navade vplivajo na delo Pošte? Bo v prihodnosti več paketomatov? Ali se bo čas dostave paketov bolj prilagodil potrošnikom? Kako ukrepati, če je pošiljka prispela poškodovana ali če se izgubi? Kateri so ključni skrajni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? S katerimi priložnostnimi znamkami bo pošta zaokrožila letošnje leto? V petkovem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

Lovelyn Dušanič je Filipinka, ki že 2 leti neprekinjeno živi v Sloveniji. Kot otrok si je želela pomagati skupnosti, zato je bila njena prva želja postati županja. Danes dela kot zdravstvena delavka v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Odločitev, da se z možem, ki je Slovenec, preseli v Slovenijo, je bila zanjo hkrati najlažja in najtežja. Najlažja zato, ker je vedela, da ga ljubi, in ker ji je Slovenija res všeč. Najtežja pa zato, ker se ni mogla izogniti stereotipu, da se Filipinke poročijo in preselijo v tujino zaradi denarja.

Milena Zupanc je v Sloveniji dva meseca. Sem je prišla na prakso. Je medicinska sestra, potomka Slovencev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Argentino. Poudarja, da je življenje v Buenos Airesu lepo, a da je pogosto tudi nevarno, v Sloveniji pa se počuti dobro in varno. Prakso opravlja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in razlaga, da bi se lahko argentinski zdravstveni sistem kaj naučil od našega. Ima pet bratov, vsi še živijo doma s starši. Od rojstva dalje govorijo slovensko in gojijo slovenske vrednote. Rada ima Slovenijo in če bi ji tukaj ponudili službo, bi o tem dobro premislila.

Ni ne dan, ne teden, ko bi žaltave razdirali. Zato le nekaj nepovezanih in precej ogorčenih misli o dogodkih, ki so pretresli Novo mesto, preostalo Slovenijo pa spravili v stanje nervozne vzdraženosti. Ob tragični, nesmiselni in brutalni smrti bi morali biti predvsem tiho. Vsi po vrsti. Najbolj tiho bi morali biti politiki. Kako si drznejo, komaj nekaj ur po tej nesmiselni smrti kovati politične dobičke na račun tragičnega dogodka? Ker nismo tako zelo naivni, da v vseh teh bizarnih puhlicah, ki jih streljajo štabi političnih strank in ostali partijski organi, ne zaznamo na eni strani popolno pomanjkanje apatije in na drugi vseprisotnost politične mehanike. Vsi ti pozivi, deklarativne izjave, odločne drže in njim podoben nabor agencij za loščenje politične podobe, je ena velika in sramotna dimna zavesa. Pogledano z edinega mogočega stališča: »Kdo bo ukrepal, kdo bi lahko preprečil in kdo bo sankcioniral dogodke kot je bil pretekli?« To ne bodo ne stranke, ne politično izpostavljeni posamezniki, ne parlamentarni odbori, ne civilne pobude in ne referendumi ... Ukrepale in posledično uspele bodo lahko samo in edino neodvisne in strokovne institucije pravne države. Ki pa jih prav ta politična elita, ki jih sedaj poziva k ukrepanju, stalno in brez prestanka ruši. Uničuje, zasmehuje, onemogoča, in to zadnjih trideset let. Vse politične barve te elite proti celotnemu naboru demokratičnih institucij! Ob institucijah pa se ne branijo niti politikantskih napadov na temeljne gradnikov sistema ... Na šolstvo, policijo, sodstvo in javno upravo … Kot da živimo na ladji norcev … Če vzamemo samo policijo; utrujena in kadrovsko podhranjena služba, na kateri se kar najprej lomijo vsa mogoča in nemogoča politična kopja, danes nenadoma nima ne volje ne moči obračunati z nasilno skupino kriminalcev. Nato se vsi čudijo, čemu je tako, in s posebnimi nadzori ugotavljajo, kaj je šlo narobe; pozabljajo pa, da oni sami že leta s svojimi kadrovskimi preferencami lomastijo po organih pregona. In še pomnite tovariši … Znotraj nedemokratičnega socialističnega sistema je imel represivni aparat, mogoče ne ravno ugleda, zagotovo pa je vzbujal strahospoštovanje in takrat ni bilo nobenega romskega vprašanja. Vsaj v današnjem obsegu ne. Drugi najbolj tiho, bi morali biti mi v medijih. Nikoli tako, kot ob tragediji podobnih razmerij, se ne začuti vsa poniglavost sodobne preinformirane družbe. Sicer s primerno žalobnimi pridevniki, a vsekakor čim bolj živopisno in čim bolj podrobno, se mediji spopadamo z novicami, ki so podobne nedeljski. Naročnine, naklade, gledanost, poslušanosti in kliki so nam scvrli možgane ter ukleščili peresa. To, kar opisujemo, so samo žalostne posledice, vzroki ostajajo izven dosega našega poročanja. Zatajiti lastno razsodnost in varno predstaviti mnenji dveh strokovnjakov, je deviza sodobnega slovenskega žurnalizma. Ker resnični vzroki za nedeljskim napadom so preveč suhoparni in premalo barviti; vključujejo puščobne in nedefinirane pojme, ki so prezapleteni, da bi bili objavljivi. Ob tem se mediji, podobno kot policisti Romov, bojimo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ker se zavedamo odvisnosti, smo se spremenili v delavnice dobrikanja in generatorje nenehnega vzhičenja. Zato bi bilo bolje, da smo tiho. Tretji najbolj tiho, bi morali biti vsi vi. Predvsem pa tisti, ki ste starši. Kako ste dopustili, da je pred vašimi očmi zrastla cela generacija jeznih mladeničev, ki so jim športne stave, kriminal in lagodno življenje postali življenjski cilji, tako dramatično drugačni od vrednostnega sistema, ki je determiniral povojno Evropo? Danes Novo mesto in Podgorica, kot tudi nekdaj bleščeča mesta zahodnega sveta se čudijo nesmiselnemu nasilju dobesedno otrok ... Kako se lahko do dvajsetega leta življenja v mladeniču, ki ni šel skozi ultimativno travmo vojne, nabere morilski bes? Pa ne zdaj predavati o neprivilegiranem socialnem okolju, ker nobena revščina, sploh pa ne tista, ki je lastna odločitev, ni opravičilo, da dvigneš roko nad sočloveka. Tiho bi morali biti, ker nam je spodletelo kot staršem.

Prvič je v Slovenijo prišel francoski predsednik, ki bi ga, vsaj po zunanjosti, hitro lahko zamenjali za našega predsednika vlade, Macron ga je potem celo nadomeščal v Bruslju; prvič je v zapor odšel nekdanji francoski predsednik, na Japonskem so prvič dobili predsednico vlade, na Islandiji so prvič odkrili komarje v naravnem okolju, pri nas pa v pošiljki kumaric iz Indije, ki so imele oznako »narejeno v Sloveniji«, prvič prisotnost paracetamola. Aja, pa Robert Golob je zatrdil, da ne bo odstopil. Ne prvič.

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bosta vajeti spet prevzela predsednik vlade in predsednica parlamenta, Robiju in Urški pa se bo pridružil tudi odvetnik Zdolšek, ki pa žal nima časa za ženske v svojem življenju. Spremljali bomo Jankovićevo vročo linijo za iglavce, na kateri izbira novoletno drevesce za okrasitev Ljubljane, vrača pa se tudi naš prometni novinar Franc Kangler, ki je september preživel na posebnem usposabljanju. Uroš Slak bo gostil Hana, Počivalška in Mesca, ki bodo govorili o tradiciji in korupciji, podelili pa bomo tudi Noblove nagrade za leto 2025. Kako bo Trump prinesel spravo v Slovenijo, kaj se dogaja v Angelčini zasebni delovni koloniji za otroke, kaj prinaša nova RTV-serija in kaj novi dokumentarec Dežela dronov, vse to in verjetno ne čisto vse to v petek dopoldan na Prvem.

Slovenijo je v zgodnjih jutranjih urah prešla izrazita hladna fronta, ki je prinesla močne padavine in veter, ponekod tudi sneg. Vremenoslovci opozarjajo, da so razmere izjemno zahtevne v višje ležečih predelih. Te so presenetile tudi tri hrvaške planince, ki jih je pod pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah odnesel plaz. Reševalna akcija poteka, v njej sodeluje več kot 60 gorskih reševalcev. Druge teme: - V Kairu v pričakovanju pohajanj za premirje v Gazi. Izrael kljub temu nadaljuje napade. - Mineva 25 let od padca režima Slobodana Miloševića. Takrat za Srbijo prelomni trenutek. - Opozorila ob svetovnem dnevu učiteljev: šolski sistem z leta v leto z večjo kadrovsko krizo.

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

Velenje in Šoštanj sta z okoliškimi kraji več desetletij predstavljala enega od ključnih temeljev slovenske energetike. V skladu z zelenim prehodom pa je premog postal »nebodigatreba«, ki ga je treba nadomestiti z okolju prijaznejšimi energenti. Prihodnost Šaleške doline po obdobju premogovništva bo začrtal eden od dveh ključnih zakonov – zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške premogovne regije. Prihaja pozneje, kot je bilo načrtovano, in vse kaže, da s premalo denarja za uspešno prihodnost doline. Ta med drugim Holdingu Slovenske elektrarne prinaša 43 milijonov evrov, da bi na enem od jezer, ki je nastal kot posledica izkopavanja premoga, zgradili največjo plavajočo sončno elektrarno v Evropi. Tudi to je ena od skrbi lokalnega prebivalstva. Kako daleč so postopki za sončno elektrarno in zakaj bi moralo vse to zanimati celotno Slovenijo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje; Boris Goličnik, nacionalni koordinator pravičnega prehoda in župan občine Šoštanj; Mitja Tašler, pomočnik direktorja TEŠ; Simon Lamot, sindikalist v Premogovniku Velenje; Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Avtorica oddaje Metka Pirc.

Košarkarska reprezentanca se bo za uvrstitev med najboljše štiri v Evropi v sredo pomerila s svetovnimi prvaki Nemci. Včeraj je izločila Italijane. Polovico točk za Slovenijo je dosegel kapetan Luka Dončić. Preostali poudarki oddaje: - Bela hiša je po enem od najobsežnejših ruskih napadov na Ukrajino napovedala stopnjevanje pritiska na Kremelj. - razmere v svetu bodo v ospredju okrogle mize prejšnjih nagrajencev Vilenice. Osrednjo temo tega mednarodnega literarnega festivala, ki se začenja danes, so tako poimenovali Nova pravila bivanja. - ob težavah zaradi bolezni modrikastega jezika se pojavlja vprašanje, kdo je kriv za razmere. Pristojno ministrstvo trdi, da bi bilo poginov drobnice manj, če bi jo spomladi cepili. Rejci odgovarjajo, da je bilo ponujeno cepivo proti sevu štiri, ki pa ga pri nas ni.

Gost epizode 191 je bil Mohammed Waleed Alaswad, mladi fant, ki je kot migrant prišel iz Sirije v Slovenijo. Danes dela kot uspešen frizer v eni izmed Ljubljanskih brivnic. =================== Pridite se strižt k Mohammedu ❤️ https://form.lime-booking.com/sl/UnseenBarbershop/service?u=7228  =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Spoznanje s Klemnom in otroštvo v Siriji Življenje pred vojno in izkušnje v šoli Začetek vojne in posledice Beg iz Sirije in potovanje v Turčijo Življenje v Turčiji in iskanje dela Migracija v Evropo in izkušnje v Sloveniji Prilagajanje na novo življenje in izobraževanje Uspeh in prihodnost =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE AIDEA dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Zunanji ministri članic Evropske unije so včeraj prek videopovezave med drugim govorili o ameriških prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Sočasno je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši predstavil načrt predvidenega petkovega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Drugi poudarki: - Peking in Washington za 90 dni podaljšala trgovinsko premirje. - Dan mladih: za svet nujni pri podnebnem boju, za Slovenijo v prostovoljstvu. - Tako po Evropi kot pri nas bo še naprej sončno in vse bolj vroče.