Podcasts about slovenijo

Po sinočnjem silovitem neurju se v občini Žetale, ki je bila najbolj prizadeta, soočajo s posledicami. Divjanje narave je povzročilo obsežno škodo - posledice so na dveh tretjinah občine. Drugi poudarki oddaje: Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb napovedala nadzor na policiji v povezavi z zadevo Black Cube. Vlada parlamentarne stranke vabi k sodelovanju v okviru Partnerstva za uspešno Slovenijo. Kmetje in ribiči kljub sporazumu koprske občine in družbe 2TDK o izravnalnih ukrepih opozarjajo na onesnaževanje ob delih na drugem tiru Divača-Koper.

Nočno neurje povzročilo milijonsko škodo v občini Žetále. Danes zvečer opozorilo za sever države, na obali mogoča tramontana.Gorenak: opoziciji ponujamo sodelovanje pri pripravi zakonodaje, brez obveznosti, da zanjo potem glasujejo v državnem zboru.Pristojni parlamentarni odbor danes o spremembah zakona o lokalnih volitvah.Kmetijski minister Cigler Kralj: prehranske smernice smo umaknili s spletne strani.Papež Leon v Barceloni: »Bog te ljubi takšnega, kakršen si, a te sanja boljšega.«GZS ob začetku dela nove vlade s pozivom k razvojnemu dogovoru za Slovenijo.Ameriška vojska v odgovor na sestrelitev svojega helikopterja, napadla več tarč v Iranu.Slovenska Karitas v zbiranje pomoči prizadetim ob katastrofalnem potresu na Filipinih.ŠPORT: Odbojkarji Slovenije Ligo narodov odprli s tesno zmago nad Kitajsko.

Slovenijo je od severozahoda zajel nov val padavin. Silovito neurje z močnimi nalivi, viharnimi sunki vetra in točo je prešlo predvsem severni del Ljubljanske kotline, kot poroča portal MeteoInfo, pa je sistem glede na radarske meritve največjo moč dosegel na območju Kamnika in Mengša.

Žetalski župan Kopše: Razmere po nočni ujmi katastrofalne.Janša strankam in poslancema narodnih skupnosti poslal vabilo k partnerstvu za uspešno Slovenijo.Cigler Kralj na uvodnem sestanku z nevladnimi organizacijami iz kmetijstva.Tožilstvo v zadevi Kavaški klan za obtožene predlaga od pet do petnajst let zapora.Vreme: Ponoči bodo plohe in nevihte zajele vso Slovenijo. Jutri se bo delno razjasnilo.

Konec maja je minilo 35 let od začetka osamosvojitvene vojne, vojne za Slovenijo. Danes ponavljamo oddajo o dogodkih v Pekrah pri Mariboru, kjer je tedanja slovenska Teritorialna obramba v svojem 710. učnem centru urila prvo generacijo slovenskih nabornikov. 23. maja leta 1991 so oklepniki JLA obkolili učni center v Pekrah in poveljniki so zahtevali izročitev enote, ki je prej zajela in priprla njihova izvidnika, a ju kmalu izpustila. Teritorialci pa niso popustili, zato je JLA nameravala napotiti vojaške okrepitve in zavzeti učni center, vendar so se temu uprli ljudje z živim zidom ... Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Poslanci sprejeli novelo o državni upravi, ki odraža spremembe zaradi reorganizacije vlade.Novi minister za zunanje in evropske zadeve ob prevzemu poslov od predhodnice: Skupni interes je delati za Slovenijo.Z zgodovinarjem dr. Alešem Mavrom o nedavni spominski slovesnosti v Kočevskem rogu, ki še naprej odmeva.

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanci potrdili ministrsko ekipo Janeza Janše. Premier Janez Janša je v obrazložitvi predloga ministrske ekipe poudaril, da bo to vlada za vso Slovenijo in vse generacije. Kot je poudaril, bodo z njenim nastopom veljala enaka merila za vse. Vse opozicijske bo prihodnji teden pozval k partnerstvu za uspešno Slovenijo. V oddaji tudi o tem: - Kljub premirju med Izraelom in Libanonom skrajno desni del izraelske politike vztraja pri nadaljevanju vojne s Hezbolahom - V Grosupljem začetek nadzidave zdravstvenega doma, v dobrem letu bo zaživel tudi satelitski urgentni center - Zaradi kaosa na cesti med Izolo in Lucijo lokalne oblasti predlagajo nadaljevanje del na Belvederju po turistični sezoni

Zaslišanja ministrskih kandidatov pod streho. Jutri v državnem zboru le še glasovanje o četrti vladi Janeza Janše.Evropska komisija zoper Slovenijo zaradi prekoračenega javnofinančnega primanjkljaja še ne bo uvedla postopkov.Povprečna urna postavka študentskega dela letos prvič čez 10 evrov – pogovor s strokovno direktorico e-Študentskega Servisa Vesno Miloševič Zupančič.Vreme: Padavine bodo ponoči slabele. Jutri bo večinoma sončno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 21 in 26°C.

“…predstavitve ministrskih kandidatov vse po vrsti kažejo, da oblast prevzemajo umirjeni, trezni in sposobni ljudje, ki vedo kaj hočejo, ki vedo, kaj so prioritete in ki zares želijo delati za dobro nas vseh, za dobro naše dežele Slovenije.”

Tokratna oddaja je prinesla poročilo s slovesnosti umestitve p. Marjana Kokalja za novega provinciala jezuitov, povzetek pridige mariborskega nadškofa Alojzij Cvikla na praznik Marije Pomagaj na Rakovniku ter pogovor z Emilijo in Pavlom Snojem, dobrima poznavalcema delovanja Christoferja Westa, ki kmalu prihaja v Slovenijo.

Rojaki s Švedske so imeli tradicionalno binkoštno romanje v Vadsteno. Več o tem sta nam povedala slovenski župnik Zvone Podvinski in Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. V Buenos Airesu v Argentini so praznovali že 71. Slovenski dan in sicer je bilo praznovanje združeno s 66. obletnico Slovenskega doma San Martin. Naš sogovornik je bil predsednik tega krajevnega doma Marjan Boltežar [od 19:36 naprej]. Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi pa znova prihaja v Slovenijo. Avgusta bo imela koncerte na Ptuju, v Tržiču in v Celju. V studiu se nam je pridružila Sabina Jevnišek Sečnik [od 33:21 naprej].

Gostili smo Pavla Fedorovskega, Rusa, ki je Slovenijo prvič obiskal pred skoraj petnajstimi leti, pozneje pa se preselil v Ljubljano. Je človek več profesij, poklicev in zanimanj – dramski igralec, novinar, računalniških programer, ustanovitelj platforme za podkaste, gostinec, pa tudi nasprotnik vojn, ki je to izrazil kot eden od pobudnikov protesta proti vojni v Ukrajini. V oddaji je spregovoril o razmerah v Rusiji in tem kako se je navadil na življenje v Sloveniji.

Pesnica, prevajalka, novinarka in multimedijska umetnica Sara Afzali se je rodila v iranskem Širazu, poznanem tudi kot mestu pesnikov. Da bo pisala poezijo, je vedela že pri dvanajstih, ko je zmagala na državnem tekmovanju. Pred dokončno selitvijo se je v Slovenijo najprej odpravila za nekaj mesecev, da je preverila, kakšno življenje jo čaka. Po več kot sedmih letih pravi, da bi težko živela v kakšni drugi evropski državi, obenem pa prizna, da privajanje na novo kulturo ni bilo enostavno. Delček slovenske književnosti želi zdaj predstaviti Irancem, v farsi namreč prevaja roman Draga Jančarja To noč sem jo videl.Uporabne povezave: osebna spletna stran Iran: zgodba o odpornosti neke družbe, Delo Iranka v Sloveniji: Svobodo si lahko zagotovimo le sami, Delo

To soboto bo velik praznik za Beneško Slovenijo. Deset otrok, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, bo imelo prvo sveto obhajilo, in sicer pri redni nedeljski sveti maši v župnijski cerkvi v Špetru. Evharistijo bodo darovali: p. Pavel Cocco, župnik Alexandre Fontaine in Giovanni Driussi. Ob spremljavi Davida Clodiga na orgle bo pel zbor vernikov, ki ob sobotah hodijo k sveti maši po slovensko. Otroci in njihovi starši bodo poskrbeli za berila in prošnje. Na prvo sveto obhajilo je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Susanne Scuderin, piše petnajstdnevnik Dom. Dvojezični verouk oziroma katekizem se je začel jeseni leta 2017. Prva skupina otrok je bila pri prvem svetem obhajilu leta 2020 na Tarčmunu, v letih 2021, 2022 in 2024 pa v Špetru. Potekal je s podporo in pomočjo msgr. Marina Qualizze in Boža Zuanelle. Slednji je kot tarčmunski in sovodenjski župnik imel pod okriljem dvojezični katekizem v špeterskem pastoralnim sodelovanju. Po smrti zadnjih dveh beneškoslovenskih duhovnikov, je skrb za to prevzel sam špeterski župnik Fontaine.

Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas. Šestdeset let je minilo od začetka delovanja tamkajšnjega eksperimentalnega oziroma raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Reaktor je takrat dobavila ameriška jedrska družba General Atomics, infrastrukturo centra pa so zgradila domača gradbena podjetja. Z njim in v njem so raziskovalne skupine inštituta, sorodnih raziskovalnih ustanov pri nas, od Univerze v Ljubljani pa do skupin iz tujine, uporabljale napravo za treniranje in šolanje uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh, za raziskave z nevtroni in žarki gama, za izdelavo radioaktivnih izotopov. Predvsem pa je bil ta reaktor, sicer razmeroma šibke toplotne moči 250 kWatt, temelj za izgradnjo zmogljivosti in znanja za Slovenijo kot jedrsko državo. Danes zvečer bo tako predsednica republike na slovesnosti v Ljubljani inštitutu za izjemen prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodne prepoznavnosti Republike Slovenije ob 60-letnici delovanja reaktorja TRIGA podelila državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Predstavitev šestih desetletij delovanja tega reaktorja, osnovne in visoke šole za upravljanje in delovanje jedrske elektrarne v Krškem, so nam novinarjem predstavili sedanji ključni ljudje centra in reaktorja, ki jih bomo slišali v oddaji. Prvi bo na vrsti, od lani direktor IJS, prof. dr. Leon Cizelj, poznavalec jedrske tehnike in že dolgo povezan z delovanjem reaktorja, sledil mu bo vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra dr. Anže Jazbec, predstavitev pa bo sklenil prof. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA, sicer pa tudi vodja Odseka za reaktorsko fiziko – F8 na inštitutu. FOTO: Modrina hladilne vode reaktorja po poskusnem zagonu in delovanju VIR: Program Ars, Goran Tenze

V oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo Katje Pančur, ki je do 8. leta starosti skupaj z mamo in sestro živela na ulicah Sankt Peterburga in pri 12 letih prišla v Slovenijo kot posvojenka budističnega lame Shenpena Rinpocheja. Pot iz sirotišnice v naročje rešitelja – pedofila bo opisala v pogovoru s Cirilo Štuber.

Izšla prva okrožnica papeža Leona XIV. na temo umetne inteligenceObhajamo praznik Marije Pomagaj20.000 mladih na tradicionalnem peš romanju po FrancijiKaj v Slovenijo prinaša Christopher West?

Končalo se je tekmovanje v prvi slovenski nogometni ligi. Zadnji krog ni odločal o ničemer, Slovenijo bodo v evropskih pokalih zastopali prvak Celje, drugi Koper, tretji Bravo ter pokalni prvak Aluminij. Že v sredo pa se začne finalna serija na dve zmagi državnega rokometnega prvenstva. Sinoči smo dobili drugega finalista, branilec naslova Slovan bo gostitelj prve tekme.

Bil je ulični umetnik. Za mimoidoče je na evropskih trgih igral piščal, ali pa postal živi kip. Danes Argentinec Guillermo Daniel Escalante Rodríguez vodi lončarske delavnice v sklopu Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenijo je pred petnajstimi leti izbral za svoj dom. Tukaj je ostal tudi zaradi Prešernovega trga; navdušen je namreč nad tem, da ga ne krasi vojskovodja na konju, temveč največji slovenski pesnik in njegova muza. To veliko pove o državi in o vrednotah ljudi, ki tam živijo.

Sveti oče: Vodenje v Cerkvi ne sme biti zgolj organizacijsko ali tehnično.Papež Leon XIV. bo junija blagoslovil osrednji zvonik Sagrade Familie.Festival Ritem srca povezal 1600 obiskovalcev.Na Brezjah in Rakovniku konec tedna slovesno ob prazniku Marije Pomagaj.Vrhovni svetovalec salezijancev obiskal Slovenijo.

Podpisana koalicijska pogodba nove vlade: SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus zavezani ciljem za uspešno Slovenijo.Politični komentator Martin Nahtigal o poskusih levice, da bi zamajala nastajajočo vlado: Računica se ni izšla.Komentar nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca o pritožbah na ustavno sodišče zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev.Dr. Bojana Beović in Damjan Polh kritična: Zdravstvo deluje na meji zmogljivosti.Nova pravila v zdravstvu: Manj fleksibilnosti, več negotovosti?SBC: Interventni zakon pomemben korak k večji konkurenčnosti gospodarstva.Posledice vojne na Bližnjem vzhodu umiritev gospodarske rasti in višja inflacija za območje evra.Še nekaj ur do festivala Ritem srca.Šport: Nogometaši Astonvile zmagovalci evropske lige.Vreme: Popoldne bo večinoma sončno, na vzhodu bo možna kakšna ploha.Škof Maksimilijan Matjaž na akademiji ob 20-letnici škofije Celje: Želimo biti Cerkev, ki z jasnim evangeljskim oznanilom pogumno stopa naproti človeku današnjega časa.Med stanovalci Štepanjskega naselja vse bolj vre zaradi plačljivega parkiranja.Zaporniški duhovnik Robert Friškovec novi ambasador integritete.Beograjski nadškof in kardinal Ladislav Német: Evropa mora postati celina upanja.

Predsedniki strank SDS, trojčka Nova Slovenija, SLS, Fokus ter Demokrati so v državnem zboru stran od oči javnosti podpisali koalicijsko pogodbo, poslanci pa bodo jutri odločali o Janezu Janši kot novem predsedniku vlade. Medtem pa ostaja odprto vprašanje, ali bo ustavno sodišče zadržalo imenovanje vlade ali razveljavilo volitve. Glasbenik Darko Nikolovski s podporo Gibanja Svoboda in skupina državljanov, zbranih okrog Dušana Kebra, sta vložila vsak svojo pritožbo. Menijo, da bi moralo ustavno sodišče zaradi afere Black Cube razveljaviti zapisnik o ugotovitev izida volitev ter zadržati imenovanje vlade do dokončne odločitve. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj zaradi vojne na Bližnjem vzhodu znižal napoved letošnje gospodarske rasti, za Slovenijo pod dva odstotka. - Ogorčenje mednarodne javnosti zaradi ravnanja Izraela z aktivisti za Gazo, evropske vlade na zagovore kličejo izraelske veleposlanike. - Maturanti v 18-ih slovenskih mestih opoldne zaplesali četvorko.

V tokratni Evropi osebno bomo spoznali 18-letnega plesalca Dana Lužarja, ki se je rodil v Ljubljani, a odraščal v Kanadi. Pred kratkim se je z družino vrnil v Slovenijo, kjer se je vpisal na plesno akademijo. Dan Lužar se s plesom se ukvarja že štirinajst let. Sanja tudi o tem, da bi nekoč plesal na vseh mogočih odrih, tudi na križarki.

Večji del Slovenije, najbolj pa Podravje in Koroško, pesti huda suša. Kmetje že bijejo plat zvona in opozarjajo na hude posledice. Kakšno je stanje, kakšna so pričakovanja in kaj bi morali ukreniti pristojni?

- Poslanci soglasno sprejeli novo razdelitev števila mest v delovnih telesih državnega zbora.- Interventni zakon za razvoj Slovenije deli sindikate, delodajalce in politiko. Je naknadni zakonodajni referendum dopusten?- Zadovoljstvo z življenjem je v Sloveniji doseglo najvišjo raven doslej, a vendar imamo kar nekaj izzivov, ugotavlja najnovejše poročilo UMARJA in omenja demografijo. - V Natu naj bi bili nezadovoljni s Slovenijo. Razlog? Nismo dosegli dveh odstotkov BDP-ja za obrambo. - Trump prihaja na Kitajsko na pogovore s predsednikom Šijem. Glavne teme: Iran, Venezuela, Tajvan in trgovinski odnosi.: Danes še jasno. Jutri čez dan bo oblačnost naraščala.- 13. maj 1981: dan, ko je svet pretresel atentat na Janeza Pavla II.- Iniciativa za Štepanjsko naselje o urejanju prometa v Ljubljani zbrala 5000 podpisov. Čas za podpis je do 28. maja. ŠPORT: Danes finale ženskega in moškega pokala Slovenije. Med nogometašicami za lovoriko Mura Nona in Radomlje, med nogometaši pa Aluminij in Brinje Grosuplje.

Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

V tokratni epizodi oddaje Drugi pogled bomo predstavili zgodbo Ane Barkar iz Ukrajine, ki je pred štirimi leti zaradi vojne skupaj z dvema hčerkama zapustila dom in prišla v Slovenijo. Kako sprejmeš odločitev za odhod, ko se okoli tebe začne vojna? Kaj vzameš s seboj? In kako začneš novo življenje v državi, o kateri prej skoraj nisi vedel ničesar? Kot bo povedala, se po takšni izkušnji spremeni odnos do časa, varnosti in vsakdanjih stvari, ki jih pogosto jemljemo za samoumevne. Prav zato vse to toliko bolj ceni zdaj, ko živi, kot pravi, drugo, povsem drugačno življenje. V miru in na varnem v majhni vasici na Dolenjskem.

Mark Evans je avstralski zgodovinar, ki je bil ob selitvi v Slovenijo prepričan, da bo njegovo odlično znanje angleškega jezika tu velika prednost. Pa je kmalu ugotovil, da Slovenci zelo dobro govorimo angleško. Sam pa se zato spopada s slovenščino. V resnici jo že obvlada, težavo mu predstavljajo le strokovni članki. Všeč mu je naša dvojina in jo tudi zelo vestno uporablja, čeprav ima partnerja iz Primorske, ki jo uporablja le redko. Mark Evans nam pove več o izzivih učenja slovenščine, med drugim o tem, kako mu je pomagalo ori znanju nemščine.

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Po izračunih Fiskalnega sveta bo zakon o interventnih ukrepih povzročil veliko škodo in bo predstavljal velik udarec za javne finance. Zgodil se bo javno-finančni šok, ki bo prisilil Slovenijo v večje zadolževanje. Po prepričanju predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna se bodo bonitetne ocene verjetno poslabšale, zaradi česar bo zadolževanje dražje. Zakon dejansko predstavlja davčno reformo, ki zahteva tresočo roko in premišljene ukrepe. Gre za prerazporeditev od enih slojev prebivalstva k drugim.

Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki. Sogovorniki: biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo, profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM. V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine. Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji: Hidracija  Gibanje  Rak prebavil je povezan s prekomernim uživanjem predelanih mesnin  Dvosmerna povezava med spanjem in črevesno mikrobioto  Pogostost uživanja zelo predelane hrane v ZK  Dolgoživost je povezana s črevesnim mikrobiomom, druga študija in tretja študija  Stres in mikrobiota Preferenca rdeče prehrane  Spanje in staranje možganov, dodatna študija Spanje in demenca Spanje je glavni steber dolgoživosti Slabše spanje, večja smrtnost Poglavja: 00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba 00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu 00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost 00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem 00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom 00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja 00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo? 00:15:53 Zdravo spanje 00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo 00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano? 00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad 00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje 00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti 00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni 00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja 00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati 00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo 00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše 00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen 00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti 00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem 00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije 00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo 00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu

Nahtigal: Nova koalicija želi Slovenijo obrniti stran od smeri Golobove vlade.Je odsotnost najvišjih predstavnikov Slovenije na nekaterih ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjem času lahko problematična?Papež ob novih kritikah Trumpa: Cerkev oznanja evangelij. Če me kdo kritizira, naj vsaj govori resnico. Včeraj odprt nov zapor za moške, o ceni in gradnji smo se pogovarjali z dr. Damijano Žišt.Pacientke v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica ostale brez ginekologa.Vreme- večinoma oblačno z možnostjo ploh bo tudi jutri.

Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.

Po izredni seji državnega zbora, na kateri so se poslanci seznanili z obvestilom predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja, smo očitno še korak bližje k novi, četrti vladi Janeza Janše. Predsednik SDS in najverjetnejši mandatar je namreč sporočil, da so v njegovi stranki s prihodnjimi koalicijskimi partnerji potrdili izhodišča za oblikovanje tako imenovane Koalicije za uspešno Slovenijo.

Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

V tokratni oddaji podkasta Odprto smo pozornost posvetili arhitekturni fotografiji. V organizaciji Društva arhitektov Ljubljana in Odprtih hiš Slovenije se je v Cankarjevem domu med razstavo Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo – Julijsko krajino in Slovenijo, dobesedno pred diptihi arhitekturnih fotografij, ki so delo italijanskega fotografa Roberta Conteja in slovenskega fotografa Mirana Kambiča, odvila okrogla miza z naslovom »Arhitekturna fotografija«. Pred kuliso razstave Sosedske sorodnosti, ki je nastala po zamisli kuratorjev Luke Skansija in Paola Nicolosa, ter je izjemna vizualna pripoved o arhitekturni in kulturni zgodovini dveh dežel, dveh narodov in dveh sosednjih kulturnih prostorov, je bilo spodbujeno razmišljanje o pomenu arhitekturne fotografije. Arhitekturna fotografija se od preostale fotografije razlikuje predvsem po razumevanju prostora – poleg tehničnega znanja, natančnosti ter občutka za kompozicijo, zahteva poznanje arhitekture. Vsaka arhitekturna fotografija je dokument časa in prostora, ne glede na to, ali prikazuje sodobno ali zgodovinsko arhitekturo. Razlika je predvsem v pristopu: včasih gre za interpretacijo ideje arhitekta, drugič za beleženje življenja, ki se v prostoru odvija. Kot izsek realnosti vedno nosi tudi odločitev fotografa: kaj pokazati in kaj izpustiti. Prav v tem se skriva njena interpretativna in pripovedna moč. Arhitekturna fotografija ni le prikaz stavb, temveč razkriva širši kontekst – ulice, ljudi, rabo prostora in njegovo minljivost. Hkrati s tem spodbuja razumevanje, da se hiše niso zgodile danes, ampak nas je oblikovalo vse to, kar je bilo zgrajeno pred nami. Za gledalca je prav fotografija prvi in edini stik z arhitekturo, zato ima moč, da vzbudi zanimanje, prenese atmosfero in gledalca povabi k raziskovanju. Na okrogli mizi so sodelovali: - Miran Kambič, arhitekt in arhitekturni fotograf, čigar fotografije so objavljene v številnih strokovnih revijah, knjigah in katalogih ter uporabljene na razstavah; - Jana Jocif, arhitektka in fotografinja, ki raziskuje odnos med fotografijo, spominom in minljivostjo prostora; - Urban Petranovič, soustanovitelj biroja Arhitekti Počivašek Petranovič, kjer deluje kot projektant, arhitekturni vizualizator in fotograf; - Tadej Bolta, arhitekt in arhitekturni ter reportažni fotograf, pri čemer ga posebej zanima dokumentiranje prostora skozi izkušnjo potovanja, krajine in vsakdanje rabe; - Lenka Kavčič, arhitektka z izkušnjami na področju kuratorstva, prostorske politike in vodenja arhitekturno-kulturnih programov ter soustanoviteljica in direktorica festivala Odprte hiše Slovenije in - Maja Vardjan, arhitektka in direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse. Pogovor je povezoval arhitekt Andraž Lorger, pri čemer ga je zanimalo, kaj je temeljna naloga in vloga arhitekturne fotografije. Prisluhnite podkastu Odprto!

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.

Gibanje Svoboda kljub nesoglasjem z nekaterimi morebitnimi partnerji vztraja pri nadaljevanju koalicijskih pogajanj. Po mnenju analitika Tomaža Deželana gre za pravo odločitev, a meni, da je na sestavljanje nove koalicije treba gledati pragmatično. Po njegovem ima prednost zdaj Janez Janša, dodaja pa še, da relativni zmagovalec volitev ne sme odnehati. Druge teme: - Mednarodni denarni sklad je pričakovano znižal napoved gospodarske rasti za ves svet, tudi za Slovenijo, inflacija se bo višala. V Banki Slovenije pravijo, da je negotovost velika, ekonomist Mojmir Mrak pa opozarja, da slovenski proračun nima manevrskega prostora za ukrepanje. - Pogajanja med Združenimi državami in Iranom so prinesla določen napredek, ocenjujejo v Washingtonu, a ključna nesoglasja ostajajo. Med njimi je poleg vroče Hormuške ožine tudi vključitev Libanona v premirje, s čimer se Izrael ne strinja; pogajalci teh dveh držav se danes prvič srečujejo neposredno. - Robotska kirurgija je tudi pri nas vse bolj razširjena. V Sloveniji je šest robotskih sistemov, pričakujejo še tri. Prednosti robotskih operacij je namreč veliko, pravi kirurg Robert Šifrer, ki izpostavlja večjo natančnost gibov, da kirurg lahko opazuje 3D sliko in vidi povečano sliko. Za bolnike pa je med drugim ključno hitrejše okrevanje.

V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov?

Ko mu boste prisluhnili, ne boste verjeli, da govori Kolumbijec, ki je šele pred šestimi leti prišel v Slovenijo. Njegova slovenščina je namreč brezhibna. Andres Cepeda je anesteziolog, ljubitelj narave in žuželk ter strasten opazovalec vesolja, ki si tja gor želi tudi odpotovati kot del odprave. Obožuje krvavice in kislo zelje z ocvirki, pogreša pa tropsko sadje. V pogovoru pove, kako se je znašel v Sloveniji, kakšne so prednosti življenja v mali državi sredi Evrope in zakaj tako rad opravlja svoj poklic.

Ker sta nas oba redna poslušalca opozorila, naj že enkrat nehamo skakati okoli vrele kaše in končno komentiramo pretekle volitve, moramo v javnem interesu to tudi storiti. Ne nazadnje smo po tem, ko so komentirali volitve tudi v glasbi po željah in kmetijskih nasvetih, ena zadnjih rubrik nacionalnega radia, ki tega še ni storila. Težava je namreč ta, da komentiranje volitev ni racionalna rabota. Ker stranke so pred volitvami zatrjevale, da bo po volitvah vse drugače, po volitvah pa je isto, kot je bilo pred njimi. Z drugimi besedami; če je razumni komentiral predvolilno dogajanje, ni nobene potrebe, da komentira povolilno dogajanje, ker je le to enako predvolilnemu. Ampak poskusimo … Kot smo videli, s klasičnimi metodami ne gre. Še najbolj ne gre z matematiko, ki je nacepljena na egotripe, napuh in omejen razum slovenske politične elite. Kakorkoli že seštevajo, nobena stran ne more do 46 glasov. Menda so poskusili tudi z umetno inteligenco, pa so sesuli server in so jih iz Silicijeve doline prosili, če tega ne bi več počeli. Tako smo pri nas ubrali povsem drugačno pot in poklicali na pomoč starodavno modrost, ki je skrita v bajeslovni tradiciji našega roda. Takole gre. »Živel je kmet. Imel je devetindvajset glasov in nekaj malega denarja. Odšel je na sejem, da si tam kupi nekaj dobrin, s katerimi bi Slovenijo popeljal do boljšega jutri. Tako je najprej nabavil volka, ki je imel osemindvajset glasov ter nepredvidljivo, v glavnem pa popadljivo nrav. Potem je kupil kozo, ki je imela devet glasov, devet življenj in troje vimen. Nato je kupil zeljno glavo. Zeljna glava je imela šest glasov, bila je levo usmerjena in rahlo nagnita. Z vsemi temi novimi nakupi, s katerimi je kmet poskušal izboljšati življenje sebi in Sloveniji, je prišel do desnega brega reke. Reka je bila precej nova, narasla in je imela šest glasov ter v glavnem ni imela pojma, v katero smer naj teče. Ob robu reke je ležal čoln. Rahlo je razpadal, užival je v vožnji na levi breg, drugače pa je bil soliden čoln s petimi glasovi. V čolnu je bilo teslo, oprostite veslo, prav tako s petimi glasovi, ki ni znalo drugega, kot mlatiti po reki. Ko je tako prišel na desni breg, je kmet uvidel problem. Vsega trojega ne bo mogel prepeljati, ker so imeli on, volk, koza in zeljna glava pretežke karakterje ter bi čoln potopili. Čoln je bil prešibek, reka predivja, teslo, pardon veslo, pa neuporabno. Tako je moral čez reko svoje nakupe popeljati posamezno. Enega po enega torej. Ampak kako? Če prepelje volka in pusti na desnem bregu kozo in zeljno glavo, bo koza pojedla zelje. Enako se zgodi, ko ju oba prepelje na levi breg. Prav tako ne more najprej prepeljati zelja ter pustiti na desnem bregu koze z volkom, ker bo volk požrl kozo; še bolj pa jo bo požrl na levem bregu, ker, kot je bilo znano, volkovi, kljub temu da so se tam rodili, na levem bregu povsem znorijo. Ko je kmet tako razmišljal, a se ni mogel domisliti rešitve, ker resnici na ljubo – kmet je bil bolj kratke pameti – se je na nebu pokazal stric iz ozadja in mu ponudil rešitev problema. Kmet naj prepelje na levi breg najprej kozo, nato prepelje zelje, ker zelja ne sme pustiti s kozo, vrne kozo na desni breg, kamor spada, pobere volka in se vrne nazaj po kozo. Torej opravi eno vožnjo več, oziroma naredi korak nazaj. Kmetu tako stric iz ozadja svetuje, kako naj sestavi koalicijo, a kmet ni pripravljen narediti koraka nazaj, oziroma opraviti ene vožnje več, ker je, kot rečeno, rahlo omejen, len in se mu ne ljubi. Zato nabaše v čoln vse troje in se poda na reko. S teslom, pardon, veslom, mlati po reki, ki teče, bog ve, v katero smer; koza začne gristi zelje, volk napade kozo, čoln se zamaje in potopi, reka pogoltne kozo, kmeta, volka in zelje, le teslo, pardon veslo, ostane na gladini. Z udeleženci te povesti se potopijo tudi vsi glasovi, zato je mati Demokracija našla novega kmeta, ki je šel ponovno na tržnico, in je ponovno, da bo njegovo življenje in življenje vseh Slovencev boljše, kupil kozo, volka in zeljno glavo.

Rizwan Zahoor je iz Islamabada v Slovenijo prišel zaradi doktorata, ostal pa zaradi življenja, ki si ga je tukaj ustvaril. Danes kot raziskovalec dela na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, z družino živi v Ljubljani, Slovenijo pa je postala njegova nova domovina. Njegova pot do sem ni bila preprosta – od urejanja dokumentov prek Kitajske do prvih zadreg s slovenščino. Začela pa se je nekega dne, ko je v Pakistanu vklopil televizijo in prvič spremljal tekmo smučanja.

Več organizacij civilne družbe je danes razkrilo, da naj bi za prisluhi vidnim slovenskim osebnostim stali zasebni izraelski obveščevalci. Kot pravijo, naj bi v Ljubljani obiskali tudi sedež stranke SDS. Stranka povezave zanika, iz koalicije pa prihajajo ostri odzivi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je to označila za neposreden napad na suverenost države in zaupanje volivcev v poštenost volitev. Druge teme: - Državna volilna komisija zavrača očitke stranke SDS, da je varnost glasovnic na predčasnem glasovanju pod vprašajem. Kot je dejal predsednik DVK Peter Golob, bodo skrinjice zaklenjene, varovane s kamero s prenosom v živo in varnostniki, zato je vsak dvom v varnost odveč. - Vlada kljub prvotnim napovedim za zdaj ne bo sprostila naftnih rezerv. Kot so sporočili po sestanku ministrstev z družbama Petrol in Mol, je zalog dovolj, prav tako ni oviran pomorski dovoz nafte v Slovenijo. - V mednarodni skupnosti se medtem pojavljajo različne ideje glede zagotavljanja varnosti Hormuške ožine. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je kot možnost navedla spremembo mandata misije Aspídes v Rdečem morju. Kot je dejala, je ob strinjanju držav članic namreč lažje uporabiti že obstoječo misijo.

Izrael in Združene države nadaljujejo napade na Iran, po podatkih Rdečega polmeseca je bilo tam doslej ubitih skoraj 800 ljudi; tarče izraelskih napadov so tudi položaji Hezbolaha v Libanonu. Iran je medtem pozval ZDA in Izrael k ustavitvi napadov ter Varnostni svet Združenih narodov, naj ukrepa za ustavitev vojne. Drugi poudarki oddaje: - Iz Omana bo v večernih urah proti Sloveniji poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu - Ministra za gospodarstvo in energijo Matjaž Han in Bojan Kumer: Dobava naftnih derivatov v Slovenijo za zdaj poteka brez motenj - Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da Slovenija ni odgovorna za terjatve v primeru prenesenih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Bosni in Hercegovini

Napadi na Iran in regijo se nadaljujejo, spopadi na Bližnjem vzhodu se širijo na Libanon in po regiji. Iran medtem izvaja povračilne napade in oznanja zaprtje Hormuške ožine, ključne za svetovno trgovino z nafto. Kaos občutijo turisti, tudi slovenski, katerih del je že na poti z avtobusi proti Omanu, od koder jih bo v Slovenijo odpeljalo posebno letalo. Kje in kakšne pa so sploh meje nove vojne? Kako je z dodatnimi varnostnimi tveganji v regiji in tudi širše, kakšne bodo gospodarske in politične posledice? So pogajanja sploh še mogoča, koliko sta v resnici pomembna jedrski program in demokracija v Iranu? Zakaj se lahko smeji Putinu? Analiziramo in komentiramo z obramboslovko dr. Jeleno Juvan in mednarodnim politologom dr. Farisom Kočanom.

Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana

Naš tokratni gost se je v Slovenijo – z neskončno birokratskimi ovirami – preselil iz Nigerije. To, da se je na razpis za službo na Inštitutu za anatomijo prijavil v času kovida, tudi ni pomagalo. Chiedozie Kenneth Ugwoke je doktor medicine in asistent na Inštitutu za anatomijo.

Zdravo! V 300. epizodi sta nas obiskala Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek, ki sta nam skozi usodo Najin in Fatu (zadnjih dveh severnih belih nosoroginj) servirala brutalno lekcijo iz geopolitike in nas popeljala skozi "klavnico" neustavljivega napredka najbolj krute živalske vrste. Izvedeli smo, kako češki AK-47 in kitajske vraže o čudežnem prahu zlijejo v koktajl, ki je izbrisal (ne samo eno) živalsko vrsto. Naučimo se tudi da je afriška svetovna vojna kirva za smrti na desetine milijonov ljudi in tudi da so znanstveni dočakali biotehnološki čudež, ki pa so ga odnesle podnebne spremembe. Tragično. Za konec pa preprost plan za preživetje: beri, sprejemaj naravo in ne jej mesa.

Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.