Podcasts about slovenijo

Prisluhnite pogovoru z vrhunsko kardiologinjo dr. Metko Zorc o nujnih reformah v zdravstvu, napredku pri zdravljenju srca in njeni osebni vezi s papežem Frančiškom. Spoznajte njeno vizijo za Slovenijo kot deželo zdravja, miru in sodelovanja.Drugi poudarki:Stanje zdravstva: Gostja podaja kritično diagnozo trenutnega sistema in poudarja pomen vračanja zdravstva v roke strokiKardiologija: Razlaga razvoj manj invazivnih metod zdravljenja srca in pomen preventiveZanimivosti: Razkriva podrobnosti o dolgoletnem prijateljstvu s papežem Frančiškom, ki sta mu s sestro redno nosili slovensko poticoVrednote: Poudarja nujnost sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in empatije v medicini ter politiki

Tokrat predstavljamo slovensko igralko, režiserko, producentko in dramatičarko Tjašo Ferme, ki že osemnajst let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Biva v večmilijonskem New Yorku, kjer je tudi soustanoviteljica in umetniška direktorica gledališča Transforma, v katerem se prepletata znanost in umetnost. Prihaja iz Velenja, doštudirala je na igralski akademiji v Ljubljani in že v času svojega študija v Sloveniji prejela kar nekaj nagrad za svoje umetniško delovanje. Že kmalu po diplomi na AGRFT se je odpravila v Ameriko, kjer je z leti zgradila uspešno kariero, v velikem jabolku pa ohranja stike tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Močne pa so tudi njene vezi s Slovenijo, kamor se redno vrača. O svoji umetniški poti v Ameriko, o ustvarjanju in življenju v multikulturnem New Yorku igralka, režiserka in producentka Tjaša Ferme pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

To poletje sta Evropo in tudi Slovenijo zajela hud vročinski val in vztrajna suša, ki posledice puščata na poljščinah, sadnem drevju, rastju in drugod. Prizadeti so tudi vodotoki, zajetja pitne vode pa ogrožena. Kakšni so ob tem meteorološki obeti in kakšne posledice bo pustilo sušno obdobje, smo pregledali v Poletni radijski tribuni.

Danes nadaljujemo, kjer smo prejšnji torek končali, ko smo ugotovili, da je krščanstvo končalo gladiatorske igre. S sprehodom po rimskem Koloseju smo torej opravili prejšnji torek, današnji pa nas odpelje v Rio de Janeiro pod kip Kristusa Odrešenika. Sogovornica Torkovega kviza: Fernanda Spolaor (Mauka Travels), ki se je iz Ria de Janeira pred leti preselila v Slovenijo.

Šef ameriškega letališča, chief Frank Povšič, je najhitrejši povratnik v Atmosferskem podkastu. Po 35 letih se je vrnil v Slovenijo, ter svojo ženo Julije iz ravnin Floride dvignil v alpska nebesa nad Bohinjem. Pred mikrofon je tokrat prišel z najmlajšim sinom Štefanom Povšičem, šestim najboljšim rokoborcem med floridskimi študenti. Kako seniorju in juniorju z ameriškimi potnim listom leži dinamika slovenskih ovinkov z Atmosfercem za volanom? Zakaj jih je presenetil dizel in kje vidijo največje prednosti ter slabosti naše dežele? Seveda smo nadaljevali z letališkimi anekdotami: Frank je papirje za Fitipaldijev motor našel v smeteh in na pivo bi šel raje z Ronaldom kot Messijem … Frank pravi tudi, da Jure dobro pelje: “Shit, sem skor kozlal!".Zapiski:Podcast: Slovenski šef ameriškega letališča!https://youtu.be/lrYrjbhU-fc?is=Y7JIVfFXj3uO72daAtmosferci na 500 milj Daytone!https://youtu.be/sSuq8_lJ_ik?is=uMikrhVbBIWLY23K.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Papež Leon po opoldanski molitvi pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini in Sudanu ter zaščiti civilnih žrtev.Ministrstvo za finance v javni obravnavi prejelo veliko odzivov na osnutek zakona o demografskem skladu, ta bo kmalu tudi na mizi socialnih partnerjev.Na italijanski strani na meji s Slovenijo gori, gasilcem pri gašenju težave povzroča veter.Do konca leta se obetajo menjave na še 13 slovenskih diplomatskih predstavništvih.Mladifesta v Medžugorju se je preteklem tednu udeležilo rekordnih 70 tisoč mladih z vsega svetaJože Kopeinig po 58 letih zaključil delo kot rektor Katoliškega doma prosvete v Tinjah.Šport: 16-letna atletinja Živa Remic svetovna mladinska prvakinja v teku na 800 m.

Najboljša krepitev vezi s Slovenijo je vračanje v domovino in v skupnost, poudarja redna profesorica prava na univerzi Georgetown Urška Velikonja, ki z družino živi v Washingtonu. Po magisteriju na Harvardu, kjer je spoznala zdajšnjega moža, se je želela z njim ustaliti v Sloveniji, a so ju karierne priložnosti znova odpeljale v Združene države. V tokratni oddaji je prof. dr. Urška Velikonja z nami delila utrinke svoje razgibane življenjske poti, ki so jo zaznamovale selitve, rezervni načrti, raznovrstne izkušnje v svetu prava ter ščepec sreče, kot rada doda sama.

Tri leta po siloviti ujmi, ki je prizadela Slovenijo in je ocenjena kot največja naravna nesreča v zgodovini samostojne države, obsežna obnova še ni končana. Medtem ko je prvo leto po katastrofi minilo v znamenju nujnih interventnih in sanacijskih ukrepov, so bili v zadnjih dveh letih v ospredju projekti obnove vodotokov in poškodovane infrastrukture s ciljem povečanja odpornosti na prihodnje katastrofe. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da v občinah napredujejo celo nekoliko hitreje, kot je bilo načrtovano, čeprav je bilo kar nekaj ozkih grl. Kako napredek ocenjujejo v občinah, kateri ukrepi so se izkazali za koristne in kaj je treba v prihodnje spremeniti, je za Radio Slovenija govoril predsednik Skupnosti občin Slovenije Nejc Smole.

Slovenski odbojkarji so na sklepnem turnirju lige narodov s 3:1 premagali Japonce in osvojili bron. To je prva kolajna za Slovenijo v svetovni konkurenci, potem ko je v minulih letih trikrat izgubila boj za tretje mesto. Drugi poudarki oddaje: ZDA naj bi na prošnjo Irana ustavile napade, Teheran navedbe zanika. Na požarišču na Bovškem še vedno posreduje več kot sto gasilcev. Dve leti po neurju v Kokri še čakajo na celovito sanacijo Podlebelce.

V Mladoskop sem povabil vedno bolj poznana slovenska vplivneža, pa tudi simpatična zaročenca Petro in Aarona. S seboj prinašata zanimivo zgodbo Aaronove selitve v Slovenijo iz Amerike in koš načrtov za prihodnost.

Tokratni vročinski val bo rekordno dolg in še bolj vroč od prejšnjega, napovedujejo v Agenciji za okolje - trajal naj bi do konca prihodnjega tedna, temperature pa se bodo približevale 40-ici. Rdeče vremensko opozorilo so danes zato razširili z jugozahodne tudi na osrednjo Slovenijo. Drugi poudarki oddaje: - Inflacija na letni ravni julija padla na 2,9 odstotka - V špansko eksklavo Ceuta po vdoru migrantov napotili vojsko - Hamas privolil v razorožitev v Gazi, a izraelski napadi ne pojenjajo

Nogometni sodnik Slavko Vinčić, ki je delil pravico na finalu svetovnega prvenstva med Španijo in Argentino, je napovedal konec kariere. Ob športnem slovesu sodnika, ki med vrhunce svojega dela postavlja tudi finale nogometne lige prvakov, se v popoldanskih športnih minutah posvetimo še prihajajoči kolesarski dirki po Franciji za ženske. Na tej bo Slovenijo v dresu ekipe Soudal zastopala Urška Žigart.

Andrej Žido, podpredsednik društva Transplant, je eden od sedmerice športnic in športnikov, ki so konec junija na Nizozemskem zastopali Slovenijo na evropskih športnih igrah transplantiranih in ledvičnih bolnikov. Domov so se vrnili z rekordno bero odličij; s kar 6 zlatimi in 3 srebrnimi medaljami. Med dobitniki zlatega odličja je bil tudi naš sogovornik, zmagovalec na tekmi v kronometru. Gre za potrditev truda, ki ga vložiš v pripravo, še pomembnejša pa so srečanja z ljudmi, s podobnimi izkušnjami, ki jih spoznaš na teh igrah, in prijateljstva, ki se stkejo, pravi. Želi si, da bi jih pod svoje okrilje vzel Olimpijski komite Slovenije in bi tako lahko postali prava reprezentanca. Danes lahko pripoveduje o zahtevni toda uspešni presaditvi jeter, leta 2019, in koreniti spremembi, ki jo je prinesla. Življenje se mu je namreč povsem spremenilo, vse se je sestavilo, kot se mora. Vsak dan, ki ga preživim, je darilo in zato čutim, da moram družbi vrniti, pojasnjuje. To počne tudi v društvu Transplant. Kako? Prisluhnite!

Začenja se nov vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev dosegel vrhunec konec tedna, trajal pa bo najmanj 10 dni. Na Primorskem že velja oranžno opozorilo zaradi povečane toplotne obremenitve, v petek in soboto bo veljalo za vso Slovenijo. Temperature bi se lahko namreč približale 40-im stopinjam Celzija. Za vso državo medtem od jutri velja velika in zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Preostali poudarki oddaje: Ognjeni zublji pred Bordeauxom v Franciji še niso povsem pod nadzorom; v Španiji razmere otežuje močan veter. Iran in ZDA po prekinitvi ognja nadaljujejo napade na tarče na Bližnjem vzhodu. Slovenski odbojkarji z zmago proti Turčiji v polfinale lige narodov

Pogačar s peto zmago na Touru spisal zgodovino.Slovenijo čaka izrazit vročinski val, temperature v začetku avgusta blizu 40 stopinj Celzija.Francija in Španija še naprej v primežu obsežnih gozdnih požarov, gašenje utegne ovirati nov vročinski val. Slovenija pripravljena pomagati.Opolnoči pocenitev naftnih derivatov, na Hrvaškem občutna podražitev.Spremembe dolgotrajne oskrbe so nujne: najprej izenačitev plačil v domovih za starejšeOpolnoči pocenitev naftnih derivatov, na Hrvaškem občutna podražitev.Ob jutrišnjem svetovnem dnevu hepatitisa danes brezplačna testiranja.Skavtska Emoniada uspela, kaj je mladim dejal nadškof Zore?Vreme: delno jasno, v notranjosti možna kakšna ploha, jutri čez dan bolj sončno.

V okolici Maribora ta teden poteka jubilejni, 30. Tabor slovenskih otrok po svetu. Prvotno idejo zanj so podali rojaki v Italiji, ki so želeli, da bi njihovi otroci bolje poznali Slovenijo in izboljšali znanje slovenščine. V treh desetletjih je tabor postal prepoznaven gradnik vezi z domovino pri mlajši generaciji slovenskih korenin z vsega sveta.

Tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Srbiji Rut Zlobec, ki je slovensko kulturo in jezik v skoraj dvajsetih letih svojega službovanja v tej državi, približala številnim generacijam slovenskih zdomcev in njihovih potomcev. Pred odhodom v Srbijo, je kot učiteljica službovala v Pišecah in že tam tkala vezi med Slovenijo in Srbijo, po odhodu v tujino pa se je še aktivneje posvetila ne le poučevanju slovenskega jezika v slovenski skupnosti v Vojvodini marveč tudi skrbi, da, predvsem mladi v Srbiji, ohranijo stik s koreninami svojih slovenskih prednikov. V oddaji Slovencem po svetu-Portreti učiteljica Rut Zlobec odstira pogled v svoje delo v Srbiji, v kulturni utrip v Novem Sadu in življenje v Banatu.

Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi znova prihaja v Slovenijo, nam je povedala pevka Sabina Sečnik. Čez točno mesec dni, 23. avgusta, bo imela koncert na Ptuju, naslednji dan v Tržiču in v torek, 25. avgusta, v Celju. Tudi tokrat pripravljajo pester in zanimiv program. Zasedbo že 35 let vodi Marija Ahačič Pollak. Razen ohranjanja slovenskega izročila vokalna skupina Plamen skrbi tudi za visok kulturni in umetniški nivo ter prispeva k utrjevanju slovenske narodne zavesti tudi onkraj državnih meja.

Slovenijo je včeraj popoldan zajela hladna fronta, ki so jo spremljali siloviti sunki vetra, močni nalivi in tudi toča. Zaradi vetroloma in poplav meteorne vode so morali v nekaterih koncih države posredovati gasilci. Kljub ohladitvi in obilnejšim padavinam je za južno polovico države še vedno razglašeno oranžno opozorilo zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. V oddaji tudi: - Madžarski predsednik Tamas Sulyok odobril svojo odstavitev s položaja. - Kubo prizadel že tretji popoln izpad električnega omrežja v manj kot desetih dneh. - Drevi finale svetovnega prvenstva v nogometu med Argentino in Španijo.

Dr. Veronika Fikfak je redna profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in direktorica Inštituta UCL za človekove pravice. Prav mednarodno pravo, javno pravo in človekove pravice so področja, na katerih je raziskovalno izjemno prodorna in uspešna ter strokovno mednarodno priznana. Za svoje raziskave je prejela več nagrad in raziskovalnih sredstev, objavlja v uglednih revijah, kot sodnica ad hoc sodeluje pri Evropskem sodišču za človekove pravice, je strokovna članica svetovalnega odbora pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice in članica Stalnega arbitražnega sodišča. O aktualnih izzivih za mednarodno pravo, med katere sodijo tudi klimatske spremembe in umetna inteligenca, njenih aktualnih projektih, stikih s Slovenijo in izkušnjah življenja in dela v tujini se bo s prof. Veroniko Fikfak pogovarjala Mojca Delač.

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

Vsako leto konec junija v Slovenijo pripotujejo maturanti zadnjega, petega letnika slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa v Argentini. Obisk Slovenije je zanje zaključni izlet po dolgoletnem šolanju o slovenščini in slovenski kulturi ter običajih v slovenščini. Večini maturantov s slovenskimi koreninami potovanje na drugo stran sveta pomeni prvi obisk Slovenije in s tem prvi neposredni stik s slovenščino, ki so se je številni začeli učiti že kot otroci. Letos je Slovenijo obiskala 55. generacija slovenskih maturantov iz Argentine, pridružili so se nam tudi v oddaji Gymnasium. Maturanti Ivan Petkovšek, Anne Sophie Indihar, Juan Pablo Tomazin, Lucia Vomberger, Ana Boltežar, Sebastian Vester, Milena Rodriguez Burja in mentorica Gabriela Oblak so z nami delili svoje prve vtise ob prihodu v Slovenijo, predstavili izobraževanje na slovenskem osnovnošolskem in srednješolskem tečaju v Argentini, opisali dogajanje na 21. Mladinski poletni šoli slovenskega jezika, ki so jo obiskovali v sklopu zaključnega izleta, in nam povedali tudi to, kaj bodo konec julija, ko se bodo vrnili v Argentino, najbolj pogrešali.

Zunanji minister Tone Kajzer se je na svojem prvem dvostranskem obisku v Nemčiji sešel s tamkajšnjim kolegom Johannom Wadephulom. Razpravljala sta o krepitvi sodelovanja med državama ter potrdila zavezanost širitvi Unije in krepitvi podpore Ukrajini. Ob tem veliko priložnosti za krepitev sodelovanja vidita predvsem na področjih avtomobilske industrije, obrambe, vesolja in naprednih tehnologij. Ostali poudarki oddaje: Kaj je pokazala analiza kakovosti v slovenskem zdravstvu? Iran zatrjuje, da je končanje konflikta z ZDA prednostna naloga, vendar vztraja pri pravici do samoobrambe. Španija z zmago proti Belgiji v polfinale svetovnega nogometnega prvenstva.

V ospredju bosta kolesarska dirka po Franciji in povratna finalna tekma evropske lige za odbojkarice med Slovenijo in Švedsko.

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji.

Slovenijo bo letos znova obiskal misijonar Pedro Opeka, in sicer ob 20-letnici programa POTA.Po državi tudi v tem poletju mnogi oratoriji, v Grosupljem prejšnji teden zbranih 250 otrok in 85 animatorjev.Dopolnitev izjemne monografije o svetih bratih Cirilu in Metodu.

V Ankari se je popoldne končal vrh Nata, na katerem so se poenotili glede okrepitve kolektivne varnosti in se zavezali, da bodo Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči. Slovenija ji bo letos po besedah premiera Janeza Janše namenila 50 milijonov ameriških dolarjev. V oddaji tudi o tem: - Pogajanj med Iranom in ZDA je za zdaj konec, Trump napovedal nove napade - Gospodarstvo zaradi geopolitičnih pretresov poziva k pripravi nove razvojne strategije za Slovenijo. - Civilna iniciativa želi referendum o kulturnem domu Nova Gorica.

Na obisku v Sloveniji sta te dni rojaka iz Avstralije Branko Fabjančič in Marko Krope. Navdušena motorista slovenskih korenin, ki med drugim segajo do Javorja na Krasu oziroma do Ptuja, sta na motorjih raziskovala Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško; Branko se je odpravil celo do Bosne in Hercegovine. Ob tem sta popotnika za rojake v Avstraliji posnela utrinke obiska, nekaj pa sta jih delila tudi z nami.

Vinko Kralj že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v Nemčiji, tesno pa na svojem delovnem področju sodeluje tako s Slovenijo kot tudi z nemško stroko. O svoji učiteljski poti, o učiteljskem delu v slovenski dopolnilni šoli, pa tudi o prepletanju dveh kultur - slovenske in nemške, o glasbenem delovanju in izkušnji življenja v tujini, se je z njim pogovarjala Lili Brunec.

Slovenijo in še nekatere druge evropske države že več dni hromi vročinski val, ki je živo srebro ponekod pognal nad 40 stopinj. Z vročino povezano število smrtnih žrtev na stari celini je preseglo 1.300. Še posebej ogroženi so otroci, nosečnice, starejši in kronični bolniki. Iz UKC Ljubljana o večjih posebnostih za zdaj ne poročajo, v šempeterski bolnišnici pa zaznavajo večje število poškodb Drugi poudarki oddaje: V Bruslju po napovedi premiera Janše glede selitve veleposlaništva v Jeruzalem poudarjajo pomen mednarodnega soglasja Stranka Resnica ne bo podpisala Jenševega sporazuma o partnerstvu za uspešno Slovenijo Moskva ni pristala na ukrajinske predloge za omejitev vojne, kljub vse večji škodi na ruski energetski infrastrukturi

Na praznik svetih Petra in Pavla smo dobili več novomašnikov, slovesno tudi v Vatikanu. Kolegij predsednika Državnega zbora ni potrdil časovnice jutrišnje izredne seje. Resnica se ni odločila za podpis sporazuma o partnerstvu za uspešno Slovenijo. Vreme: Jutri in v sredo še vroče, nato nas čakajo padavine in nevihte.

Evropska unija je pred dnevi uveljavila pakt o migracijah in azilu, zakonodajni sveženj, ki med drugim prinaša obvezno pomoč tistim državam, ki so bolj obremenjene z migracijami, uvaja pa tudi nove postopke na mejah. Te so kljub schengenskemu sporazumu, ki že štiri desetletja odpravlja kontrolo na mejah, še vedno marsikje izpostavljene nadzoru, kar močno vpliva tudi na življenje ljudi. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati v jugozahodnem delu Slovenije oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo–Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki razpadanja schengenskega sistema zaradi nadzora na notranjih mejah in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja in prostočasnih dejavnosti? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Stranka Resni.ca ne bo podpisala sporazuma o partnerstvu za uspešno Slovenijo, ki ga je nedavno ponudil premier Janez Janša. Predsednik Zoran Stevanovič je ob tem sporočil še, da bo Resni.ca še naprej podpirala, kar je dobro, in nasprotovala tistemu, kar ne bo v korist države. Drugi poudarki: - Iran in ZDA naj bi ustavili napade in kmalu nadaljevali mirovna pogajanja. - Po uničujočih potresih v Venezueli nujno pomoč potrebuje 1,8 milijona ljudi. - Na Visu se borijo z obsežnim gozdnim požarom.

Pravi, da ima dva doma, že petindvajset let živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz ruske republike Dagestan. Dzhamilyat Abdulkhalikova je ginekologinja, v Slovenijo je prišla pred 25 leti na študij medicine. Razlaga o otroštvu v Rusiji, kjer sta starša vedno skrbela, da niso živeli v pomanjkanju, kjer je bila skupnost najpomembnejša in kjer jo še zdaj na letališču pričakajo celo nekdanji sošolci. Slovenija ji je sicer tudi dala veliko, tu je dobila službo, si ustvarila družino in - kot pravi - obvlada slovenski jezik že do te mere, da v njem sanja. In dodaja, da: “je tvoj jezik tisti, v katerem šteješ denar. In jaz ga večinoma štejem v slovenščini.”

Lev Slivnik je 27-letni Ljubljančan, ki živi in deluje v Amsterdamu kot filmski selektor, kurator in festivalski sodelavec. Leta 2021 je kot član mlade žirije Giornate degli Autori /Dnevi avtorjev, zastopal Slovenijo na Beneškem filmske festivalu. Mladi ljubitelji filma so bili naslednje leto tudi ambasadorji evropske filmske nagrade LUX. Lev Slivnik trenutno deluje kot selektor ali festivalski sodelavec na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Amsterdam, na festivalu kratkega filma Leiden Shorts ter na Mednarodnem filmskem festivalu Karlovy Vary, ki poteka od 3. do 11.julija. V predizbirnem postopku prijavljenih filmov za festival Karlovy Vary si je ogledal 74 filmov.

Slovenija je sredi prvega vročinskega vala. Temperature bodo po napovedih nad 30-imi stopinjami vztrajale vse do začetka prihodnjega meseca, pretirana izpostavljenost vročini pa lahko vodi v zdravstvene zaplete, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najbolj izpostavljeni so ob ranljivih skupinah tudi ljudje s slabšimi bivalnimi pogoji in delavci na prostem. Drugi poudarki oddaje: - Krepijo se diplomatski napori za dolgoročen mirovni dogovor med ZDA in Iranom. - Po najnovejšem besednem sporu med Trumpom in Melonijevo italijanski ministri odpovedali udeležbo na praznovanjih ameriškega državnega praznika. - Košarkarski as Luka Dončić potrdil, da to poletje ne bo igral za reprezentanco.

Mirko Ivan Schwery se z eno besedo opiše kot umetnik. Rodil se je v Zürichu, iz katerega prihaja njegov oče, mama je Slovenka. Po končani poklicni šoli za tehničnega risarja v arhitekturi se je odločil, da bo pobliže spoznal mamine rojstne kraje. Po nekaj letih razpetosti med Švico in Slovenijo pa mu je postalo jasno, da bodo njegov dom Šebrelje. Ukvarja se z risanjem, iz pozabe pa obuja tudi delo idrijskega igralca in trgovca Vinka Lapajneta. Čeprav ne zna brati not in, kot sam pravi, bi se dalo razpravljati tudi o njegovem posluhu, je v zadnjih letih z umetno inteligenco oživil melodije, ki jih je dolga leta nosil v sebi. Ustvaril je tudi posebno glasbeno popotovanje, posvečeno sinovoma. Mirko Ivan Schwery, ki se ga je v Šebreljah, Cerknem in okolici prijel vzdevek Švicar, stavi tudi na uspešnico "No Techno in Cerkno". * Glasba, uporabljena v oddaji, je objavljena z dovoljenjem avtorja. Uporabljene skladbe: Julian Julian&Adrian Adrian No techno In Cerkno 

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države z Iranom elektronsko podpisale preliminaren sporazum o končanju vojne, uradno pa ga bodo v petek v Ženevi. Ameriški podpredsednik JD Vance je dokument opisal kot zelo splošen, zato veliko stvari ostaja nejasnih. Drugi poudarki: - Ukrajina in Moldavija začeli vsebinska pogajanja o pridružitvi Evropski uniji. - Banka Slovenije bo objavila posodobljeno napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo. Po pričakovanjih bo napoved rasti BDP malenkost znižala, ob tem pa občutno zvišala oceno glede inflacije. - Letošnja poletna sezona bo v naših gorah po predvidevanjih gorskih reševalcev znova izjemno zahtevna.

V nekih drugih, normalnih časih, če so ti sploh kdaj obstajali, bi se ta teden moral svet ustaviti. To se seveda ni zgodilo. Fifa šteje milijarde ob prvenstvu, ki bo povzročil največ toplogrednih plinov do zdaj. Slovenijo so znova zajela uničujoča neurja, kar bomo reševali s prilagajanjem naravi. Na avtocestah pa se dušimo v zastojih, za kar pa se bo žrtvoval minister. Samo želimo si lahko, da bi enkrat zgradili svet, ki bi se ustavil zaradi fuzbala ali parade ponosa. Da bi sodelovali, si podajali in se družili ter za božjo voljo omogočili vize članom Dubioze, da bi zapeli tudi pod Kipom svobode.

Kaj pomeni preseliti se v državo, za katero še pred nekaj leti nisi bil prepričan, če je Slovenija ali Slovaška? Agnieszka Mravinec je zaradi ljubezni zapustila Poljsko, v Sloveniji pa našla nov dom in novo službo. Že po pol leta je znala osnove slovenščine, ob tem je odkrila čar dvojine, se naučila belokranjskega narečja, doživela nekaj zelo zabavnih jezikovnih nesporazumov in ugotovila, da se Slovenci poslavljamo precej drugače kot Poljaki. Danes pravi, da je doma v obeh državah. Zato na tekmah med Slovenijo in Poljsko vedno zmaga.

Po sinočnjem silovitem neurju se v občini Žetale, ki je bila najbolj prizadeta, soočajo s posledicami. Divjanje narave je povzročilo obsežno škodo - posledice so na dveh tretjinah občine. Drugi poudarki oddaje: Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb napovedala nadzor na policiji v povezavi z zadevo Black Cube. Vlada parlamentarne stranke vabi k sodelovanju v okviru Partnerstva za uspešno Slovenijo. Kmetje in ribiči kljub sporazumu koprske občine in družbe 2TDK o izravnalnih ukrepih opozarjajo na onesnaževanje ob delih na drugem tiru Divača-Koper.

Pesnica, prevajalka, novinarka in multimedijska umetnica Sara Afzali se je rodila v iranskem Širazu, poznanem tudi kot mestu pesnikov. Da bo pisala poezijo, je vedela že pri dvanajstih, ko je zmagala na državnem tekmovanju. Pred dokončno selitvijo se je v Slovenijo najprej odpravila za nekaj mesecev, da je preverila, kakšno življenje jo čaka. Po več kot sedmih letih pravi, da bi težko živela v kakšni drugi evropski državi, obenem pa prizna, da privajanje na novo kulturo ni bilo enostavno. Delček slovenske književnosti želi zdaj predstaviti Irancem, v farsi namreč prevaja roman Draga Jančarja To noč sem jo videl.Uporabne povezave: osebna spletna stran Iran: zgodba o odpornosti neke družbe, Delo Iranka v Sloveniji: Svobodo si lahko zagotovimo le sami, Delo

Bil je ulični umetnik. Za mimoidoče je na evropskih trgih igral piščal, ali pa postal živi kip. Danes Argentinec Guillermo Daniel Escalante Rodríguez vodi lončarske delavnice v sklopu Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenijo je pred petnajstimi leti izbral za svoj dom. Tukaj je ostal tudi zaradi Prešernovega trga; navdušen je namreč nad tem, da ga ne krasi vojskovodja na konju, temveč največji slovenski pesnik in njegova muza. To veliko pove o državi in o vrednotah ljudi, ki tam živijo.

V tokratni Evropi osebno bomo spoznali 18-letnega plesalca Dana Lužarja, ki se je rodil v Ljubljani, a odraščal v Kanadi. Pred kratkim se je z družino vrnil v Slovenijo, kjer se je vpisal na plesno akademijo. Dan Lužar se s plesom se ukvarja že štirinajst let. Sanja tudi o tem, da bi nekoč plesal na vseh mogočih odrih, tudi na križarki.

Na današnji dan pred 4 leti je Slovenijo pretresla največja delovna nesreča pri nas, eksplozija v tovarni Melamin v središču Kočevja. Umrlo je sedem delavcev. Število delovnih nesreč in smrtnih žrtev se kljub varnostnim zagotovilom hitro povečuje. Samo v prvih treh mesecih je bilo smrtnih nezgod trikrat več kot v enakem obdobju v minulih letih. V ospredje vse bolj prihajajo tudi psihosocialna tveganja: stres, preobremenjenost in slabi odnosi, ki vplivajo tako na zdravje kot na varnost zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tuja delovna sila, ki zaradi jezikovnih ovir ne razume varnostnih navodil. Kje so ključne pomanjkljivosti sistema in zakaj se razmere kljub napredku znova slabšajo? O tem vnovič tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Goran Brkič, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu; dr. Andrea Margan, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa; Boštjan Tušar, direktor informacijskih tehnologij in trajnostnega razvoja v podjetju Hidire; Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Mark Evans je avstralski zgodovinar, ki je bil ob selitvi v Slovenijo prepričan, da bo njegovo odlično znanje angleškega jezika tu velika prednost. Pa je kmalu ugotovil, da Slovenci zelo dobro govorimo angleško. Sam pa se zato spopada s slovenščino. V resnici jo že obvlada, težavo mu predstavljajo le strokovni članki. Všeč mu je naša dvojina in jo tudi zelo vestno uporablja, čeprav ima partnerja iz Primorske, ki jo uporablja le redko. Mark Evans nam pove več o izzivih učenja slovenščine, med drugim o tem, kako mu je pomagalo ori znanju nemščine.

Po izračunih Fiskalnega sveta bo zakon o interventnih ukrepih povzročil veliko škodo in bo predstavljal velik udarec za javne finance. Zgodil se bo javno-finančni šok, ki bo prisilil Slovenijo v večje zadolževanje. Po prepričanju predsednika Fiskalnega sveta Davorina Kračuna se bodo bonitetne ocene verjetno poslabšale, zaradi česar bo zadolževanje dražje. Zakon dejansko predstavlja davčno reformo, ki zahteva tresočo roko in premišljene ukrepe. Gre za prerazporeditev od enih slojev prebivalstva k drugim.

Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki. Sogovorniki: biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo, profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM. V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine. Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji: Hidracija  Gibanje  Rak prebavil je povezan s prekomernim uživanjem predelanih mesnin  Dvosmerna povezava med spanjem in črevesno mikrobioto  Pogostost uživanja zelo predelane hrane v ZK  Dolgoživost je povezana s črevesnim mikrobiomom, druga študija in tretja študija  Stres in mikrobiota Preferenca rdeče prehrane  Spanje in staranje možganov, dodatna študija Spanje in demenca Spanje je glavni steber dolgoživosti Slabše spanje, večja smrtnost Poglavja: 00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba 00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu 00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost 00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem 00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom 00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja 00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo? 00:15:53 Zdravo spanje 00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo 00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano? 00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad 00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje 00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti 00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni 00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja 00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati 00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo 00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše 00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen 00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti 00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem 00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije 00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo 00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.

V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov?