Podcasts about slovenijo

Mariana Poznič je rojena slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu. O delu in življenju v Buenos Airesu, o dejavnosti v slovenski skupnosti v Argentini, povezovanju s Slovenijo in vsakdanjem utripu v več milijonski argentinski prestolnici se je z Mariano Poznič pogovarjala Lili Brunec. Foto: Ivo Žajdela/Družina

Raziskave kažejo, da je za gospodarski razvoj nujna dobra infrastruktura, kar še posebej velja na območjih, ki se soočajo z demografskim upadom. Avstrija se je odločila za posodobitev železniške infrastrukture, za katero bo namenila od 30 do 35 milijard evrov. Gre za ta hip enega največjih infrastrukturnih projektov v Evropi, pravi podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Konec leta bo slovesno odprta Goliška železnica/Koralm Bahn, ki bo pot med Gradcem in Celovcem skrajšala na zgolj 45 minut. Ko bo posodobitev v celoti končana, pa bo vožnja z vlakom od Celovca do Dunaja trajala 2 uri 40 minut. Kaj to pomeni za Slovenijo?

Nesreča na avtocesti pred počivališčem Tepanje proti Ljubljani zahtevala pet življenj.V Gazo naj bi ob nadaljevanju napadov vstopil nov konvoj pomoči.Bodo Rusi upoštevali Trumpovih deset dni za dosego premirja v Ukrajini?Papež ob jubileju helsinške listine:Diplomacija naj bo prednostna pot reševanja konfliktov.Oškodovanci v poplavah reke Drave leta 2012 pričakujejo povračilo škode od države.V Rimu sinoči maša ob začetku jubileja mladih; te je nepričakovano nagovoril tudi papež.Gradnja odvodnega kanala na Ankaranski bonifiki sproža ogorčenje med kmeti.Število žrtev trgovine z ljudmi v svetu narašča. Kaj pravijo podatki za Slovenijo?ŠPORT: Nogometaši Olimpije so se uvrstili v tretji krog kvalifikacij konferenčne lige.Vreme: Danes in jutri jasno; v goratem svetu lahko popoldne nastane kakšna ploha.

Velibor Čolić, bosanski pisatelj, novinar in glasbeni kritik, ki že leta dolgo piše izključno v francoščini, je v Francijo prebegnil ob izbruhu vojne na Balkanu. Zdaj je eden najbolj prepoznavnih frankofonih avtorjev; njegova dela izdaja prestižna založba Gallimard. Pri nas ga zelo dobro poznamo po romanih Sarajevski omnibus, Priročnik za izgnance, Knjiga odhodov, prav zdaj je pri založbi Goga izšel roman Vojna in dež. Prevedla ga je Ana Barič Moder, tako kot vse druge Čolićeve romane. Avtor je leta 2018 obiskal Slovenijo in takrat ga je pred mikrofon povabila Nina Gostiša. Sam Čolić pravi, da je ob prihodu v Francijo poznal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre in je preživel samo zaradi francoščine, ki se je je naučil. Dovoli si pisati le o svojem eksilu in samega sebe imenuje mož z naglasom.

Na dirki po Franciji je vse nared za sklepno etapo, kjer se vodilnega v rumeni majici tradicionalno okrona za zmagovalca legendarne tritedenske preizkušnje. To bo tudi letos slovenski zvezdnik Tadej Pogačar. Druge teme: - Izrael po hudih kritikah v Gazo vendarle sprostil del mednarodne pomoči - Prve obsodbe poljskih zdravnikov zaradi zavračanja splava ogroženim nosečnicam - Evropski kmetje nezadovoljni s predlogom proračuna, posledice za Slovenijo še nejasne

Železniška postaja v Štanjelu je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel, zgrajena je bila leta, 1906, skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, sta sredi kraške pokrajine raziskovali Nika Vrabec in Mojca Delač.

»Politična imaginacija mora obstajati pri vsakem človeku. Človek mora sanjati, človek si mora želeti nečesa, se prepustiti nečemu, kar ni samo vsakdan, rutina, skrb za preživetje,« pravi dolgoletna aktivistka Aigul Hakimova, ki se je iz rodne Kirgizije v Slovenijo preselila pred dvajsetimi leti. Aigul Hakimova je že več kot dvajset let ena najbolj prepoznavnih in ognjevitih protagonistk različnih aktivističnih skupin in gibanj, ki opozarjajo na ljudi z roba slovenske družbe, pa naj gre za izbrisane, brezposelne, migrante in begunce ali pa tuje delavce, ki za minimalne zneske gradijo naše nakupovalne centre. Vendar pa je pri Kirgizijki, ki se občasno ukvarja tudi s turističnim vodenjem, vsaj tako kot družbeno angažiranje zanimiva tudi njena življenjska zgodba, ki je do tega angažiranja pripeljala in je z njim prežeta. O njenem odraščanju v sovjetski in postsovjetski podeželski Kirgiziji, o tem, kako je iz tamkajšnje prestolnice Biškek, kjer je študirala mednarodne odnose in diplomacijo, prišla v Ljubljano in tu spoznala politično organiziranje »od spodaj«, ter o njenem pogledu na migracije in splošen družbeno-ekonomski razvoj postsocialističnega sveta, se je z Aigul Hakimovo za Razkošje v glavi pred nekaj manj kot tremi leti pogovarjala Alja Zore. Tokrat vam oddajo ponujamo v ponovno poslušanje.

Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.

Kmalu bo minilo dve leti od katastrofalnih poplav, ki so prizadele Slovenijo in povzročile ogromno škodo, ta pa še ni v celoti sanirana. Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da so za obnovo skupno namenili milijardo 174 milijonov evrov, med drugim tudi za odškodnine lastnikom hiš. Še več denarja, dve milijardi evrov in pol, je za sanacijo predvidenega do leta 2028. Počasneje pa napreduje vzpostavitev protipoplavne zaščite, ukrepom, kot so zadrževalniki vode, pa nasprotujejo nekateri kmetje in civilne pobude. Drugi poudarki: - Izrael v Gazi napadel stavbo z osebjem Svetovne zdravstvene organizacije. - Nemčija in Danska za vzpostavitev centrov za vračanje zavrnjenih azilnih prosilcev iz Evropske unije. - Povprečna plača ob pomanjkanju kadrov še naprej raste.

Državni svet sprejel veto na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.NSi: država spomina na žrtve komunističnega nasilja ni vnesla v kolektivno zavest.Barbara Zobec in Jan Zobec o izzivih slovenskega sodstva in potebi po reformah.Vlada dokončno izstopila iz procesa nakupa boxerjev; z nakupom patrij pa zamuja.Nova izraelska veleposlanica za Slovenijo predsednici države predala poverilno pismo.Vreme: ponoči spremenljivo oblačno; jutri zmerno oblačno, na Primorskem sončno.

Prvi osnutek večletnega finančnega okvira Evropske unije za Slovenijo predstavlja ustrezno podlago za pogajanja, je po sestanku z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Ljubljani dejal predsednik vlade Robert Golob. Komisarka pa je poudarila, da širitev Unije ni samo povečanje njenega ozemlja in števila prebivalcev, ampak gre tudi za krepitev varnosti. Drugi poudarki: - Državni svetniki jutri o vetih na zakone o zaščiti živali, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje. - Svet trebanjskega zdravstvenega doma zaradi odstopa polovice članov ne more odločati o vodji ustanove. - Zaradi mogočih neurij oranžno opozorilo, nekaj vročinskih neviht državo zajelo še pred napovedmi.

Predsednik vlade Robert Golob se je v Ljubljani sešel z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, kjer je bil v ospredju sestanka prvi osnutek proračuna Evropske unije za Slovenijo od leta 2028 do 2034. Premier je z njim zadovoljen - kot je dejal, je osnutek ustrezna podlaga za jesenska pogajanja med članicami povezave. Razpravljala sta tudi o širitvi Unije, kjer po mnenju komisarke ne gre le za povečanje ozemlja, pač pa tudi za krepitev varnosti.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo za vas pripravili prevod pogovora s piscem prve knjige o papežu Leonu XIV. vatikanistom, novinarjem, ustanoviteljem portala Zenit in Aleteia Jesusom Colino. Sredi junija je namreč obiskal Slovenijo, saj je njegova knjiga izšla tudi v slovenščini in sicer pri založbi Družina. Zanimalo nas je, kako vidi papeža in s katerimi izzivi se bo moral srečati. V oddaji pa ste slišali tudi da papež kljub počitnicam srečuje različne skupine ljudi in z verniki obhaja svete maše, in pa kakšne so posledice izraelskega napada na župnijo Svete družine v Gazi.

Po preklicu referenduma o dvigu obrambnih izdatkov je zdaj pričakovati širšo razpravo in odgovore glede načinov dviga teh izdatkov. Vlada obljublja, da ne bo nižanja proračunov drugih ministrstev, prav tako ne bo uvedbe novih davkov. Dodaten denar naj bi dobili z zadolževanjem, ki nam ga omogoča odstop od fiskalnih pravil. Druge teme: - Današnji izraelski napadi v Gazi zahtevali najmanj 70 življenj - Notranji ministri Nemčije in njenih petih sosed za strožjo migracijsko in azilno politiko Unije. - Na Hrvaškem uzakonili osnovne bančne storitve brez dodatnih stroškov

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se najprej podali na priljubljeno Pot med krošnjami, ki tudi poleti ponuja številne dejavnosti za obiskovalce vseh generacij. V nadaljevanju smo obiskali Véliká séla pri Adlešičih, kjer so blagoslovili prenovljeno kapelico, ki jo je po ljudskem izročilu postavil prvi naseljenec kraja v 15. stoletju. Oddajo smo sklenili s počitniškim utripom – na meji med Italijo in Slovenijo dobiva nov zagon kolesarski turizem, Planšarija Dolga njiva pa že več kot dve desetletji obiskovalcem ponuja domačo planšarsko hrano, prenočevanje na seniku in vsakoletno julijsko sveto mašo za dobro pašo in zdravje pastirjev.

Antropolog Borut Telban je že v osemdesetih letih kot prvi v naše kraje prinesel vesti in spoznanja o oddaljeni in za naš prostor eksotični Papui Novi Gvineji. Sprva je raziskoval zdravilne rastline po brezpotjih tega največjega tropskega otoka na svetu, nekaj let pozneje pa je postal polnopravni član vasi Ambonwari v težje dostopnih močvirskih predelih province vzhodni Sepik. Raziskave življenja, jezika in navad ljudi iz povsem drugačnega sveta ter prehajanje med različnimi kulturami in prevajanje med njimi so tako postali osrednji del njegovega življenja. Nekaj drobcev iz njegovega življenja smo ujeli v tokratno Razkošje v glavi.

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Kolesarje po prvem tednu na dirki po Franciji tradicionalno čaka prost dan, toda na 112. izvedbi prestižne pentlje je zaradi francoskega državnega praznika tokrat spored drugačen. Prvi prosti dan bo danes, včeraj, na dan Bastilje, pa je bila na vrsti prva gorska etapa. V Ljubljani pa se je včeraj predstavila slovenska reprezentanca, ki bo nastopila na Olimpijskem festivalu evropske mladine. Ta bo od 20. do 26. julija v Severni Makedoniji. V 14 športnih panogah bo Slovenijo zastopalo 59 športnic in 58 športnikov.

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Gostili smo Helen Senko, Belorusinjo, ki se je pred slabim desetletjem z družino preselila v Slovenijo. Omenjeno odločitev je sprejela, zaradi slabih razmer in želje po svobodnejšem življenju. V oddaji je spregovorila o selitvi ter izkušnji življenja v Sloveniji in Belorusiji.

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik. Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo.

Ime tedna je postal Alen Kočar iz Kluba študentov Kranj in organizator Tedna mladih v Kranju, tradicionalnega mladinskega festivala, ki ga študenti pripravljajo že 30 let. S paleto družabnih dejavnosti so tudi letos privabili številne mlade, ki so se družili in zabavali na glasbenih, športnih, kulturnih in izobraževalnih dogodkih. Kandidata sta bila še: Dominik Konec, vodja Reševalne službe slovenske Istre, kjer že desetletje v času poletnih počitnic in kopalne sezone na območju obalnega pasu v izolski občini zagotavljajo hitro dostopno pomoč reševalcev na kolesih, sploh na območjih, na katera z reševalnim vozilom ni mogoče dostopati. Gre za unikaten projekt, s katerim so uspešno rešili že več življenj. Marko Mikuž s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalec IJS-ja in dolgoletni vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu. V 43 letih sodelovanja s Cernom je podrobno spoznal vse plati njegovega delovanja in bil pobudnik za sodelovanje slovenskih znanstvenikov v tej organizaciji, ki je Slovenijo zdaj tudi formalno sprejela v svoje vrste. 

Vremenski osvežitvi navkljub je pred Slovenijo vroč politični teden. Vprašanje referendumov o obrambi je dodobra razburkalo slovensko javnost in malo tudi premešalo koalicijske in opozicijske vrste. Pobuda premierja Roberta Goloba za referendum o izstopu iz severnoatlantskega zavezništva je, pričakovano, doživela mešane odzive med strankami. Drugi poudarki oddaje: - Pogajanja o premirju v Gazi vnovič v slepi ulici - V Texasu po tamkajšnjih poplavah še vedno iščejo 10 pogrešanih - Po razdejanju plaže v Izoli občani vse bolj zaskrbljeni zaradi vandalizma

Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Bojni vzklik neopopulizma se širi po planetu kot vihar in samodržci, diktatorji, avtokrati ali pa samo populisti, so k znameniti Trumpovi pogruntavščini že prilimali ime svoje dežele. »Ponovno velike« države rastejo kot gobe po dežju. Ponovno velika je skoraj postala Romunija, Izrael tako ali tako, ponovno velika je postala Madžarska, predlagano je, da se k stari slavi vrne Evropa kot celota in še bi lahko naštevali. Le v Sloveniji se še ni našel junak, ki bi se lotil delanja ponovno velike Slovenije. Kar je nenavadno, ker ni, da bi ne imeli kandidatov. V predvolilnem letu, ko se rojevajo nove stranke ena za drugo, stare pa se utrjujejo na svojih pozicijah, bi človek pričakoval, da bo kdo zagrabil geslo, ki je dokazano najbolj učinkovito politično geslo enaindvajsetega stoletja. Pa ne samo to: »MAGA« je geslo in politični program hkrati, kar je vsaj za večino ameriških volivcev zelo udobno. Istočasno pa si v slovenskih strankarskih štabih že belijo glavo, s katerim sloganom naj gredo na državnozborske volitve leta 2026. In medtem ko bodo izumljali slogane, ki bodo vsebovali besede »naprej« in »zaupanje« in »Slovenija«, v političnem kotu stoji in čaka garancija za uspeh, če ne že za zmago na volitvah: »Naredimo Slovenijo spet veliko!« Poglejmo morebitne ovire, ki stojijo na poti uvedbe trumpizma v Sloveniji. Predvsem dve besedi v sloganu sta sporni. In sicer »veliko« ter »spet.« Slovenija je mala. Majhna. Majcena. Povezovati jo na kakršenkoli način s pojmom »velika« je smešno. Razen v prenesenem imenu, ko imajo naši športniki veliko srce. Drugače pa je naša majhnost ne le geografsko dejstvo, temveč tudi primerjalna prednost in dobrodošel turistični atribut. Če bi kdo zdaj začel znotraj trumpistične agende govoriti o Sloveniji kot o »veliki«, bi si zaslužil samo posmeh in njegove politične pozicije bi se kvečjemu oslabile, nikakor pa ne povečale. Potem pa je tu besedica »spet«, ki jo lahko iz originala ustrezneje prevajam kot »ponovno«. V državah, ki geslo uporabljajo, seveda mislijo na nekdanjo slavo teh držav. Madžari na srečna leta znotraj črno-žolte monarhije, Izraelci na srečne čase kralja Davida in tako naprej in tako nazaj. Niti ni povsem jasno, na katero od dob v slavni ameriški zgodovini se navezuje Donaldov vzklik. Večina njegovih privržencev misli na dobo po koncu druge svetovne vojne, do sredine šestdesetih let, ko so se Američanom končno spuntali otroci; omenjenih dvajset let  velja za nekakšno idealizirano predstavo o ameriških sanjah. Mogoča pa slovenski zet celo misli na reaganavsko dobo, ko je Ronald – sicer ne tako vneto in tako pogosto – tudi sam uporabljal zelo podobno geslo o vrnitvi k ameriški veličini. Problem pri Sloveniji je, da zgodovinsko gledano ni bila nikoli velika. Sicer bi tudi težko bila, ker nikoli ni imela državnega okvirja, ampak skozi vso slovensko zgodovino, bi lahko za velika označili samo izbrana poglavja, celotno dobo pa izjemno težko. Kar nas napeljuje na misel, da bi lahko pomladniki začeli poudarjati pomen slovenske osamosvojitve, saj »Naredimo Slovenijo spet veliko« z mislijo na recimo sedemdeseta leta dvajsetega stoletja ne zdrži resne analize. Obstaja seveda možnost, da bi kdo z uvedbo slogana imel v mislih Karantanijo, ampak to se zdi celo za trenutne slovenske populiste že korak predaleč nazaj. Še tretja možnost, zakaj še tako zagreti slovenski populisti ne izkoristijo potenciala slogana »Naredimo Slovenijo spet veliko«, pa se skriva v nerodnem sorodstvu s sloganom: »Naredite mi to deželo spet nemško!« Obstaja pa še ena resnica … Slovenci smo imeli, pa smo ga ali zavrgli ali pozabili, popoln politični slogan, ki pa je bil žal premalo enostranski, premalo politikantski in preveč vključujoč, da bi se obdržal, in ga je stampedo politike razdvajanja poteptal in odvrgel na smetišče zgodovine: »Slovenija, moja dežela.« Nič drugega ni treba.  

V oddaji smo gostili nogometaša nigerijskih korenin, ki ga je v Slovenijo pripeljala najbolj priljubljena igra na svetu, tukaj se je zaljubil in si ustvaril družino, nogometna pot pa ga je vodila v Turčijo. V oddaji je spregovorila tudi njegova življenjska sopotnica Nina, ki mu je precej pomagala pri navajanju na življenje v Sloveniji. Bede Amarachi Osuji je v Sloveniji igral pri Gorici in Kopru, pred tem pa je bil na Madžarskem.

Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.

Več kot dva tisoč obiskovalcev iz 17 držav se je včeraj udeležilo prireditve Dobrodošli doma v Novi Gorici. Program se je začel na Sveti Gori, kjer je opoldansko sveto mašo daroval dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldne so se obiskovalci na Bevkovem trgu ustavljali ob stojnicah s ponudbo hrane in rokodelskih izdelkov, osrednjo prireditev pa so začeli godbeniki z obeh strani meje. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je rojake spodbujal k sodelovanju za Slovenijo in jih čestital ob prihajajočem dnevu državnosti. Med nastopi rojakov iz različnih držav so spomnili na številne Slovence, ki so in še vedno puščajo pečat po vsem svetu ter pišejo zgodovino. V video izjavah so se oglasili: iz ZDA trikratni nominiranec za Grammyja Mak Grgić in prejemnik prvega tehničnega oskarja iz Slovenije Jernej Barbič; iz Argentine prvi Slovenec, ki je bil v Himalaji Dinko Bertoncelj ter iz Italije mlada slovenska smučarka Caterina Sinigoi. Pred nastopom ansambla Saša Avsenika so predvajali tudi glasbeno čestitko, pri kateri so sodelovali rojaki z vseh kontinentov.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kaj je papež sporočil športnikom na njihovem jubileju v Vatikanu, pa tudi, kako je romanje kot kolesar doživel naš sodelavec Blaž Lesnik. Za vas smo pripravili papeževo jubilejno katehezo, v kateri je spregovoril o ideologijah v Cerkvi in poudaril, da Jezus nikoli ne ločuje! Slišali pa ste lahko tudi odlomek iz pogovora s predstojnico Misijonskih Sester Marije Pomočnice Kristjanov v Indiji, ki je v začetku maja obiskala Slovenijo. Vabljeni k poslušanju!

Naraščanje duševnih težav otrok in mladostnikov je žgoča družbena tema, ki pretresa ne le Slovenijo, ampak tudi številne druge države. Obdobje epidemije covida je, bi lahko rekli, sodu izbilo dno. Kaj se dogaja z mlado generacijo? Kaj vpliva na spremembe odraščanja, ki je prepredeno s stiskami, te pa mlade velikokrat porinejo celo v brezizhoden položaj? Socialni psiholog Jonathan Haidt, tudi profesor na Sternovi poslovni šoli Univerze v New Yorku, je eden najvplivnejših in najpogosteje citiranih družboslovcev našega časa. Njegovo najnovejšo knjigo Tesnobna generacija, ki razkriva povezavo med uporabo digitalnih naprav med mladimi in njihovim duševnim zdravjem, označujejo kar za sodobni manifest.

NSi jeseni na volilni kongres.Predsednik OZS Cvar za Radio Ognjišče o zelo slabih gospodarskih kazalnikih za Slovenijo.Vlada z omejitvijo cen naftnih derivatov tudi na avtocestah Petrol prisilila k zapiranju bencinskih servisov.Načrtovane spremembe glede števila otrok v vrtčevskih skupinah za združenje mestnih občin nesprejemljive.Države nadaljujejo evakuacije iz Izraela in Irana.Vreme: Čaka nas vroč in sončen konec tedna s svežimi jutri.

Sergio Cabello je Španec, ki se je pred 20 leti zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Slovenščino se je začel učiti skupaj s svojimi otroki in se zato nekajkrat znašel v nerodni situaciji, ko je v formalnem okolju nevede uporabil kakšno otroško pomanjševalnico. Sergio je sicer profesor matematike. Predava na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in prva leta so mu izziv pomenili tudi matematični termini. Nekaj mesecev je potreboval, da je ugotovil, da v matematiki drevo nima korenin, ampak koren. Še več zanimivih prigod z učenjem slovenščine pa z nami deli v tokratnem Jezikanju.

Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Začetek poletja bo vroč, ker se bodo morala plemena Evrope, z njimi pa tudi Slovani pod Alpami odločiti, kaj storiti glede oboroževanja. Zaveze in pa čezatlantski diktati so jasni; izdatke za oboroževanje je treba dvigniti, ker so grožnje miru, stabilnosti in blaginji vseprisotne in stalne. V Sloveniji smo obljubljali dvig izdatkov zadnjih nekaj desetletij, ampak ker se naš odstotek v kumulativi Natovih bilijard pozna bolj malo, so nas pustili pri miru. Zdaj pa je Putin odnesel šalo in naši odstotki gredo najprej proti obljubljenima dvema, nato pa še višje, višje in višje.Levica se je ostro uprla načrtovanemu povečanju izdatkov za obrambo. Kar je povzročilo pričakovano krizo; desnica si mane roke, da bo koalicija razpadla zaradi pušk, levica pa se je razcepila na Levico in Kordiša. Poslanec Vatovec je, ob pomislekih levice, ki bi lahko pripeljali celo do referenduma, najmanj pa do javne razprave, modro pripomnil, da bi bilo »bolje vlagati v ljudi, kot v orožje«. Ampak saj prav v tem je kleč in v nadaljevanju bomo popravili ali vsaj dopolnili poslanca Vatovca. Ko vlagamo v orožje, vlagamo v ljudi. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Recimo; naboji oziroma vsa municija so kupljeni z namenom, da jih vložiš v ljudi. Ljudi pri tem malo zaboli, nekateri posledično celo umrejo, ampak to ne spremeni dejstva, da je orožje namenjeno ljudem, bolj kot je to javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba in šolstvo. Orožje kupujemo izključno za ljudi in toliko bi pri Levici že lahko vedeli. Seveda za ljudi, ki so ali pa bodo naši sovražniki; ki so danes naši sosedje, morebiti ga kupujemo za migrante, ali pa za drugače misleče Slovence, ampak kupujemo ga za ljudi. Za ljudi na drugi strani, za ljudi, pred katerimi se bomo pravično branili in s tem branili Slovenijo, tisočletna ognjišča in tralala in hopsasa, ampak naše nove bleščeče puške bodo namenjene ljudem. Malo je problematično, da kljub njihovim Vatovcem tudi naši sovražniki kupujejo orožje za ljudi, se pravi za nas.  Torej je po logiki oboroževalcev in obramboslovcev in vojakov vseh sort edina rešitev, da si mi nakupimo več orožja od sovražnika. Zato gremo na dva odstotka BDP, čez čas na tri, čez čas na pet in nekoč bomo za orožje dajali sto odstotkov BDP in takrat bomo, za to ni treba biti preveč pameten, zaprepaščeno ugotovili, da ti niti 100 odstotkov BDP-ja za obrambo ne nudi absolutne varnosti. Ali daš za obrambo vse odstotke, ali pa nobenega; ljudje bodo umirali. Jasno, takšno razmišljanje uniformiranci in njih apologeti kmalu razglasijo za naivni pacifizem, lasten srednješolcem in tistim, ki uživajo konopljino zel. Ampak dejansko ni pacifizma, oziroma mirovništva nihče – razen mirovniškega gibanja tik pred zoro slovenske osamosvojitve – v praksi nikoli preizkusil. To poskuša zdaj doseči Levica s široko javno razpravo – ki se bo izjalovila, ker javne razprave niso nikoli široke, ali pa s posvetovalnim referendumom. Ki se bo pa tudi izjalovil, ker so slovenski referendumi molilni mlinčki, ne pa instrument demokratičnega dialoga. Danes, ko mediji tekmujemo v kataklizmičnih prerokbah, ko diktatorji uspevajo bolje kot jesenske gobe, ko so ljudje bolj poneumljeni kot kadarkoli v zgodovini, se je boriti proti oboroževanju naivno. Zato seveda Levici ne bo uspelo in gre pri pozivu o zamrznitvi obrambnih sredstev samo za politično manifestacijo načelnosti, ki pa na koncu ne bo ustavila drvenja odstotkov navzgor. Je pa zrnce razuma v poslančevi misli, da je treba vlagati v ljudi, namesto v oborožitev. Toda vlagati kaj? Edino, česar se lahko domislimo, je, da bi vlagali v človekovo zavest; se pravi, da razprava o oboroževanju z ministrstev, kjer imajo radi smodnik, preide v ministrstvo za šolstvo in kulturo. Če bi nam uspelo predrugačiti zavest ljudi, da ob namišljeni ali dejanski ogroženosti orožje ni prva misel in reakcija, in če bi se takšne akcije lotili še kje po svetu, bi nam morebiti uspel civilizacijski preboj. Da pa ne gre za naivno in brezpredmetno sanjarjenje, dokazujejo nekatere države na svetu, ki so se vojski in s tem odstotku BDP-ja odrekle, ali pa tiste, ki sicer namenjajo sredstva za obrambo, niso pa bile v zadnjih desetletjih, ali celo stoletju zapletene v noben vojaški konflikt. Jih je malo, ampak nekje je treba začeti.

Združene države Amerike so na sinočnjem glasovanju varnostnega sveta Združenih narodov o novem predlogu resolucije glede katastrofalnih razmer v Gazi vložile veto. Predlog, ki so ga pripravile nestalne članice vključno s Slovenijo, je zahteval takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev izraelskih talcev. V oddaji boste slišali še: - Svet Evropske centralne banke naj bi znova zarezal v obrestne mere - Začenjajo se Slovenski dnevi knjige, letos bodo sodelovali tudi okoljevarstveniki - Košarkarji Ilirije se po zmagi nad Cibono veselijo uvrstitve v ligo ABA.

Kako bodo države zveze NATO porabile napovedana dodatna sredstva za obrambo? Opredelitev obrambnih izdatkov je sicer vse širša, a predlaganih 5 odstotkov BDP-ja za Slovenijo pomeni kar 3,5 milijarde evrov. Številka, ki se za zdaj zdi nedosegljiva. Drugi poudarki oddje: - Po letu in pol usklajevanj vlada potrdila predlog podnebnega zakona, ki mu nevladniki očitajo premajhno prizadevnost. - Oskrbovalci družinskih članov bodo lahko postali tudi upokojenci. - Evropska centralna banka vnovič znižala osrednjo evrsko obrestno mero, ki je po novem 2-odstotna.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je naši državi za letos rast popravila za odstotno točko navzdol na 1,6 odstotka. Za prihodnje leto Sloveniji napoveduje 2,4-odstotno rast, kar je dve desetinki odstotne točke manj kot v prejšnji napovedi. Kot so zapisali v najnovejšem poročilu, bo rast poganjalo domače povpraševanje. Druge teme: - V Gazi izraelska vojska znova streljala na civiliste, ki so prišli po pomoč. Ubitih najmanj 27 ljudi. - Spor o migracijski politiki ruši nizozemsko vlado, umika se skrajna desnica Geerta Wildersa. - Rezultati športnovzgojnega kartona: gibalna učinkovitost otrok in mladostnikov upada!

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bomo tokrat spremljali začetek nove dobrodelne akcije Robi Trobi, s katero predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministrom Sajovicem zbira sredstva za državni proračun. O zadnjem sporu na slovenski glasbeni sceni bodo spregovorile domače zvezde Jan Plestenjak, Helena Blagne, Werner, Fredi Miler, Zoran Predin in številni drugi, nekateri bodo ob tem seveda tudi zapeli. Kako Serpentinšek in Martelanc izboljšujeta slovenski vesoljski program, zakaj se domači poslovneži selijo na Hrvaško, kam v Slovenijo prihaja na obisk predsednik Macron, kdo so novi slovenski psihoterapevti in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.

Človekoljubna pomoč, ki jo je Izrael odobril pripeljati v Gazo, je le kaplja v morje, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Judovska država po njegovih besedah še vedno zadržuje večino pomoči. Kot je povedal, prebivalci enklave preživljajo morda najbolj okrutno fazo vojne. Izrael je skoraj 80 dni blokiral dostavo nujnih potrebščin, celotnemu prebivalstvu pa grozi lakota. Dodal je, da družine stradajo, svet pa to gleda v živo. V oddaji tudi o tem: - Kolesarska dirka po Italiji prihaja v Slovenijo. - Janezu Janši na kongresu SDS nov mandat na čelu stranke. - Ameriška vlada Evropski uniji zagrozila z dodatnimi carinami.

Giro je spet zavil na slovenske ceste, cilj 14. etape je bil v Novi Gorici, od koder se je v podkast oglašal Toni Gruden. Primož Roglič ima še smolo, a forma obeta! Vabljeni k poslušanju!

Palestinski ilustrator, novinar in založnik, ki so obiskali Slovenijo, se vsak na svoj način borijo z brezupom, ki spremlja grozodejstva in popolno razčlovečenje ljudi, ki so manj vredni kot številke. Njihovo orožje so besede, karikature, umetnost, kultura, tudi ekološko kmetovanje. Vsi trije so že doživeli mučenje v izraelskih zaporih. Tri različne zgodbe, trije različni pogledi. Je ob genocidu v živo še mogoče verjeti v človeka, verjeti v mir?Sogovorniki: Fareed Taamallah, novinar in ekološki kmet Mohammad Sabaaneh, politični ilustrator Mahmound Muna, založnik in knjigarnar

Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

Ljubljana je danes v znamenju osrednjega dela enega najbolj množičnih športno-rekreativnih dogodkov, 67-e Poti ob žici. Ta teče po skoraj 35 kilometrov dolgi trasi, na kateri so italijanski okupatorji med drugo svetovno vojno postavili ograjo z bodečo žico skupaj z več kot sto bunkerji. Druge teme: - Indija in Pakistan dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja - Ukrajina in njene zaveznice pripravljene na 30-dnevno popolno in brezpogojno premirje - Kanada s 4 proti 0 premagala Slovenijo na hokejskem svetovnem prvenstvu elitne skupine

V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«

V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

Planica bo danes v znamenju ekipne tekme, potem ko sta včeraj na prvi posamični v letošnjem finalu sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih s poleti blestela Domen Prevc in Anže Lanišek. Oba bosta danes skupaj z Lovrom Kosom in Timijem Zajcem zastopala Slovenijo. Ostali poudarki oddaje: - Včerajšnji potres v Mjanmaru terjal več kot tisoč življenj. - Turška opozicija vztraja na množičnih protestih v podporo carigrajskemu županu Imamogluju. - V Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprtje razstave s portreti izbrisanih.