Podcasts about slovenijo

  • 165PODCASTS
  • 1,481EPISODES
  • 26mAVG DURATION
  • 5WEEKLY NEW EPISODES
  • Jun 3, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024

Categories



Best podcasts about slovenijo

Show all podcasts related to slovenijo

Latest podcast episodes about slovenijo

ELLE Slovenija podkast
57 - Tjaša Kokalj Jerala: "Življenja na Instagramu ne jemljite preveč resno".

ELLE Slovenija podkast

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 94:08


Za mikrofon Elle podkasta je tokrat sedla priljubljena in ena najbolj znanih slovenskih vplivnic, Tjaša Kokalj Jerala. Pridružite se nam in ugotovite s čim je Tjaša tako navdušila gostiteljico podkasta, urednico Petro Windschnurer, da je pogovor trajal več kot uro in pol?Tjaša Kokalj Jerala, vplivnica za širšo Slovenijo, za voditeljico podkasta, Petro Windschnurer, pa predvsem izjemno pozitivna, zabavna in srčna ženska. Ženska, ki se zna iz sebe tudi pohecat in nikoli ne daje občutka, da je skupaj z vplivništvom prišla še diplome iz psihologije, nutricionistike, starševstva...Več o intervjuju si lahko preberete tukaj.⁠Prijavite se na naš novičnik⁠⁠, da ne zamudite naslednje epizode podkasta!Gostja: Tjaša Kokalj Jeralahttps://www.instagram.com/tjasa_kokalj_jerala/?hl=enVoditeljica: Petra Windschnurerhttps://www.instagram.com/windschnurer/Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:YOUTUBE / SPOTIFY / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / ELLE.SI

Radijski dnevnik
Analitiki poslabšanje gospodarskih obetov za Slovenijo pripisujejo posledicam zunanjih in notranjih dejavnikov

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 21:24


Analitiki v odzivu na oceno Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos znižala na 1,6 odstotka, poudarjajo tako notranje kot zunanje dejavnike. Medtem obrtniki in podjetniki odgovornost za vse slabšo kondicijo gospodarstva pripisujejo vladnim obremenitvam podjetij. Ostali poudarki oddaje: Rusija Ukrajino zaradi nedavnih napadov na železniške mostove obtožila terorizma Kmetijsko zakonodajo čakajo dodatna usklajevanja Ministrstvo za infrastrukturo v Borovnici napovedalo nadaljnja vlaganja v prometno infrastrukturo

Naval na šport
Pred začetkom 31. dirke po Sloveniji in junijskima prijateljskima tekmama nogometne reprezentance

Naval na šport

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 11:23


V Piranu, kjer bo jutri start prve etape, je vse nared za začetek 31. kolesarske dirke po Sloveniji. Letošnja izvedba bo potekala brez slovenskih zvezdnikov Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Jana Tratnika in Mateja Mohoriča. Na Brdu pri Kranju pa se je zbrala nogometna reprezentanca Slovenije, ki bo v prihajajočem tednu odigrala dve prijateljski tekmi. V petek se bo v gosteh pomerila z Luksemburgom, prihodnji teden, v torek, pa bo gostila Bosno in Hercegovino. Slovenijo jeseni čakajo kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2026, ki ga bodo gostile ZDA, Kanada in Mehika.

Drugi pogled
Camilla Dobravc, Danska

Drugi pogled

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 9:58


Camilla Dobravc v Sloveniji živi že skoraj 16 let. Pred selitvijo v našo državo je bil njen dom v Egiptu, pred tem v Veliki Britaniji, rojena pa je na Danskem. Slišali ste jo že lahko v eni od majskih oddaj Radiosfera, ko smo govorili o njeni domovini, danes pa torej Danka pove več o svoji osebni zgodbi in tem, kaj jo je pripeljalo v Slovenijo, kjer se otroke pa vzgaja precej drugače kot na Danskem. Vse podrobneje pojasni v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.

Zrcalo dneva
Tudi OECD poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo

Zrcalo dneva

Play Episode Listen Later Jun 3, 2025 5:10


Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo, rast naj tako letos namesto 2,6 odstotka znašala 1,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka namesto 2,6. Po mnenju organizacije bo rast gnalo predvsem domače povpraševanje. Druge teme: - Most na krimski polotok po napadu spet odprt za promet - OZN po novem napadu na iskalce pomoči v Gazi terja preiskavo - Raziskovalci na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino odkrili 2 nova gena

Radio GA - GA
Robi trobi

Radio GA - GA

Play Episode Listen Later May 30, 2025 52:18


V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bomo tokrat spremljali začetek nove dobrodelne akcije Robi Trobi, s katero predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministrom Sajovicem zbira sredstva za državni proračun. O zadnjem sporu na slovenski glasbeni sceni bodo spregovorile domače zvezde Jan Plestenjak, Helena Blagne, Werner, Fredi Miler, Zoran Predin in številni drugi, nekateri bodo ob tem seveda tudi zapeli. Kako Serpentinšek in Martelanc izboljšujeta slovenski vesoljski program, zakaj se domači poslovneži selijo na Hrvaško, kam v Slovenijo prihaja na obisk predsednik Macron, kdo so novi slovenski psihoterapevti in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.

Med štirimi stenami
Mirjana Šernek po smrti soproga ostaja dejavna in polna optimizma

Med štirimi stenami

Play Episode Listen Later May 26, 2025 41:50


Mirjana Šernek je otroštvo preživela v Srbiji. Pri 11-tih letih je oslepela in osnovno šolo nadaljevala v šoli za slepe in slabovidne v Beogradu, starši pa so se odselili v Slovenijo. Po končani osnovni šoli se je pridružila staršem in nadaljevala šolanje v Škofji Loki. Poročila se je, si ustvarila družino in se ves čas uveljavljala tudi kot pevka in pesnica. Pred letom in pol je izgubila moža, zato se je njeno življenje korenito spremenilo.

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 25. 5.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later May 25, 2025 33:26


Papež Leon XIV. prvič nagovoril vernike z okna apostolske palače: Naša molitev objema vse narode, ki trpijo zaradi vojne.Škof Saje ob spominu na Drinske mučenke: Svetost ni rezervirana za izjemne, temveč za vsakogar, ki je zvest v malih stvarehPrvorazrednost po meri predsednice države. Prvič v svojem mandatu se bo poklonila žrtvam komunističnih pobojev, a na svoj način!Janša ocenjuje, da se bo po močnem rezultatu SDS na volitvah koalicija sestavila samaVreme: Po hladu in dežju v minulih dneh nas čaka otoplitev. V prihodnjem tednu temperature čez 20 stopinj Celzija.V zadnjih treh letih je bilo sprejetih veliko škodljivih ukrepov, je kritično ocenil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.Dva tedna po koncu druge svetovne vojne se spominjamo začetka Vetrinjske tragedije.Evropsko košarkarsko prvenstvo se čez štiri leta vrača v Slovenijo.Komentar Nejca Krevsa o jeruzalemskem dnevu, ki lahko povzroči dodatne napetosti.Šport: 14. etapa dirke po Italiji, ki je včeraj potovala tudi čez Novo Gorico ni bila uspešna za Primoža Rogliča.

Slovencem po svetu
Msgr. Marino Qualizza - in memoriam

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later May 25, 2025 56:10


Predvajali smo arhivski pogovor z mons. dr. Marinom Qualizzo, duhovnikom, profesorjem in do zadnjega odgovornim urednikom polmesečnika Dom, ki je v tem tednu v 85-em letu starosti umrl. Pogovor sem posnel leta 2014 v duhovniškem domu v Vidmu. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špetrski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani.

Jutranja kronika
Guterres: Prebivalci Gaze preživljajo morda najbolj okrutno fazo vojne

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later May 24, 2025 20:06


Človekoljubna pomoč, ki jo je Izrael odobril pripeljati v Gazo, je le kaplja v morje, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Judovska država po njegovih besedah še vedno zadržuje večino pomoči. Kot je povedal, prebivalci enklave preživljajo morda najbolj okrutno fazo vojne. Izrael je skoraj 80 dni blokiral dostavo nujnih potrebščin, celotnemu prebivalstvu pa grozi lakota. Dodal je, da družine stradajo, svet pa to gleda v živo. V oddaji tudi o tem: - Kolesarska dirka po Italiji prihaja v Slovenijo. - Janezu Janši na kongresu SDS nov mandat na čelu stranke. - Ameriška vlada Evropski uniji zagrozila z dodatnimi carinami.

SOS odmev
182 Giro obiskal Slovenijo, smola se še drži Rogliča, ki pa raste v formi

SOS odmev

Play Episode Listen Later May 24, 2025 30:51


Giro je spet zavil na slovenske ceste, cilj 14. etape je bil v Novi Gorici, od koder se je v podkast oglašal Toni Gruden. Primož Roglič ima še smolo, a forma obeta! Vabljeni k poslušanju!

Slovencem po svetu
Benečija žaluje - zbogom msgr. Qualizza

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later May 23, 2025 3:37


Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture. Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah. Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.

Vroči mikrofon
Je ob genocidu še mogoče verjeti v človeka in mir?

Vroči mikrofon

Play Episode Listen Later May 22, 2025 20:56


Palestinski ilustrator, novinar in založnik, ki so obiskali Slovenijo, se vsak na svoj način borijo z brezupom, ki spremlja grozodejstva in popolno razčlovečenje ljudi, ki so manj vredni kot številke. Njihovo orožje so besede, karikature, umetnost, kultura, tudi ekološko kmetovanje. Vsi trije so že doživeli mučenje v izraelskih zaporih. Tri različne zgodbe, trije različni pogledi. Je ob genocidu v živo še mogoče verjeti v človeka, verjeti v mir?Sogovorniki: Fareed Taamallah, novinar in ekološki kmet Mohammad Sabaaneh, politični ilustrator Mahmound Muna, založnik in knjigarnar

Aktualna tema
Torkov kontakt: Bo Uber dobrodošla konkurenca?

Aktualna tema

Play Episode Listen Later May 20, 2025 15:58


V Sloveniji začenja delovati UBER – ameriška platforma za prevoze in dostavo. Predsednik vlade Golob je včeraj – glede na omenjanje slabih izkušenj iz držav, ki so ob njegovem prihodu izrazito regulirale to področje, zagotovil, da Uber v Slovenijo prihaja pod enakimi pogoji, ki na državni in lokalni ravni že zdaj veljajo za taksi prevoze, pogojev, ki bi olajšali poslovanje, ni. Ali gre za dobrodošlo dodatno storitev za uporabnike ali pa gre predvsem za vdor še ene tuje korporacije?

Drugi pogled
Fernanda Spolaor, Brazilija

Drugi pogled

Play Episode Listen Later May 20, 2025 10:08


Tokratna sogovornica oddaje Drugi pogled je iz Brazilije. Fernanda Spolaor se je v Slovenijo preselila konec leta 2019, saj je tu dobila službo. Dela, ki jo je pripeljalo v Ljubljano, sicer ne opravlja več, je pa še vedno tu, s Slovencem je tudi poročena. Njeno rojstno mesto je sicer Rio de Janeiro, kamor se večkrat vrača, živela pa tam ne bi več, pravi. Z veseljem raziskuje svojo novo domovino, Slovenijo, to objavlja tudi na potovalnem blogu Mauka Travels.

Studio ob 17h
Evropska unija v nova proračunska pogajanja - prvič v senci vojne in skupnih dolgov

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later May 19, 2025 55:25


Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

Drugi pogled
Mohamed Laissani, Alžirija

Drugi pogled

Play Episode Listen Later May 13, 2025 9:20


Mohamed Laissani je pred več kot 40 leti prišel študirat v Slovenijo iz Alžirije, zdaj pa tu torej že več kot štiri desetletja živi. V Ljutomeru, od koder je njegova žena, je kot inženir lesarstva dobil svojo prvo službo, si ustvaril družino in postal »pravi Prlek«. Čeprav ga je mraz ob njegovem prihodu tako presenetil, da se je po tednu dni kar vrnil v domače sredozemsko mesto Zeralda, se je po treh mesecih vendarle odločil spet priti v Slovenijo, tega pa danes niti najmanj ne obžaluje. Zdaj ga sredi Prlekije na njegovo rojstno deželo še najbolj spominja hrana, ki jo obožujejo tudi njegova otroka in žena. Mohameda Laissanija je v Ljutomeru obiskala Lidija Kosi.

zdaj slovenijo ljutomeru
Dogodki in odmevi
Indija in Pakistan prekinila spopade

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later May 10, 2025 24:42


Ljubljana je danes v znamenju osrednjega dela enega najbolj množičnih športno-rekreativnih dogodkov, 67-e Poti ob žici. Ta teče po skoraj 35 kilometrov dolgi trasi, na kateri so italijanski okupatorji med drugo svetovno vojno postavili ograjo z bodečo žico skupaj z več kot sto bunkerji. Druge teme: - Indija in Pakistan dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja - Ukrajina in njene zaveznice pripravljene na 30-dnevno popolno in brezpogojno premirje - Kanada s 4 proti 0 premagala Slovenijo na hokejskem svetovnem prvenstvu elitne skupine

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 8. 5.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later May 8, 2025 31:12


Tudi drugi dim črn, popoldne še dve glasovanji.Slovenski škofje so se v ljubljanski stolnici zbrali pri maši zadušnici za papeža Frančiška. Nuncij Speich: Papež je želel priti v Slovenijo. Njegov obisk je bil, žal, onemogočen.Nekdanji ustavni sodnik Zobec: Pozivanje k bojkotu referenduma je zloraba oblasti in protiustavno.Slovenija bo že letos za obrambo namenila 2 odstotka BDP. Do leta 2030 pa naj bi glede na napoved vlade izdatke v ta namen povečala na 3 odstotke.80 let po koncu druge svetovne vojne, po svetu še vedno več deset oboroženih konfliktov.Zgodovinar Podbersič: Konec II. svetovne vojne olajšanje, a po njej na slovenskih tleh ubitih še vsaj stotisoč ljudi.Pirc Musarjeva bo z zlatim redom za zasluge odlikovala NOB. Dr. Jože Dežman in Nova Slovenska zaveza: Gre za nedopustno potezo predsednice države in za posmeh mučenim in pobitim.Vreme: Krajevne padavine bodo popoldne počasi slabele in ponehale. Jutri bo pretežno oblačnoOb obletnici konca druge svetovne vojne pozivi k zakonski obsodbi zločinov revolucije.Nemčija ob pomislekih sosednjih držav okrepila nadzor na mejah.Indija in Pakistan z novimi napadi na vojaško infrastrukturo.Šport: Ob Interju v finalu nogometne lige prvakov še PSG.

Drugi pogled
Oksana Ivanenko, Uzbekistan

Drugi pogled

Play Episode Listen Later May 6, 2025 11:20


Oksana Ivanenko je slikarka, ki se je v Slovenijo preselila pred enajstimi leti - zaradi ljubezni. Svojega moža, sicer tudi Uzbekistanca, je spoznala na slovenski obali in se že po nekaj mesecih odločila, da se preseli k njemu v Slovenijo. V Drugem pogledu nas zato popelje v svet barv, nam naslika nekaj razlik med obema kulturama ter pove, da je kljub bogati ponudbi sadja, po kateri je znan Uzbekistan, nekatere sadeže prvič poskusila šele v Sloveniji - na primer borovnice.

Morje in mi
Dno oceanov – nedotakljiva zakladnica človeštva ali zadnja meja pohlepa?

Morje in mi

Play Episode Listen Later May 5, 2025 12:44


Globoko morje je eno zadnjih neraziskanih in nedotaknjenih območij našega planeta – dom edinstvenih bitij in ključni zaveznik v boju proti podnebnim spremembam. Na njegovem dnu pa so tudi redke rudnine, ki so nujne za izdelavo visokotehnoloških naprav - od pametnih telefonov do vojne industrije. Korporacije zato vse bolj pritiskajo, da bi jih lahko izkoriščale. Strokovnjaki svarijo: globokomorsko rudarjenje prinaša preveliko tveganje za ekosisteme. Škoda bi bila nepopravljiva. Gre za naravno bogastvo, ki pripada vsem. Koalicija 32 držav zato zahteva moratorij. Greenpeace poziva tudi Slovenijo, naj se jim pridruži, in zbira podpise pod peticijo.

Slovencem po svetu
Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma«

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later May 2, 2025 49:59


Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.

Naval na šport
Hokejisti končali priprave na domačem ledu, odbojkarice pa domače državno prvenstvo

Naval na šport

Play Episode Listen Later May 1, 2025 10:13


Slovenska hokejska reprezentanca je v sklopu priprav na svetovno prvenstvo elitne skupine na Švedskem odigrala zadnjo prijateljsko tekmo na domačem ledu. V popolni zasedbi z igralci, ki so se ekipi pridružili po končanem državnem prvenstvu, se je včeraj v Mariboru pomerila z Dansko. Slovenijo že jutri čaka dvoboj v gosteh proti Madžarski, zadnjo pripravljalno tekmo pa bo le tri dni pred začetkom prvenstva v Stockholmu igrala proti Kazahstanu. Končano pa je domače odbojkarsko prvenstvo za ženske. Finalna serija je bila odločena po petih tekmah, za naslov so se borile odbojkarice Kamnika in Maribora.

Slovencem po svetu
Zahvalili se bodo za 80 let zvestobe in ustvarjalnosti

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Apr 30, 2025 1:35


Slovenija, tukaj sem! je naslov akademije, ki jo pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Kot nam je povedala Anja Katarina Kocmur, letos praznujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne, ko se je veliko Slovencev znašlo pred težko odločitvijo ostati doma v potencialni nevarnosti ali iti v tujino. Ogromno jih je odšlo in na tujih tleh so ostali Slovenci in začeli so pisati pesmi in prozo. Nekateri so se po osamosvojitvi vrnili v Slovenijo. Na akademiji bodo poleg recitatorjev nastopili solisti: Bernarda in Marko Fink, Ivan Andres Arnšek, Lucas Somoza Osterc in Andrej Rustja, violinistka Mojca Jerman in pianist Ivan Vombergar. Nastopila bosta tudi Mendoški oktet in Mešani pevski zbor argentinskih Slovencev v očetnjavi. Akademija bo 10. maja v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.

Studio ob 17h
Če Slovenijo preplavi fentanil, smo pripravljeni, da preprečimo najhuje

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Apr 29, 2025 38:32


V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Jandl, NIJZ Marko Verdenik, Zavod Drogart Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

Podobe znanja
Mitja Lainščak: Če srce prevečkrat izzovemo, se bo utrudilo, popustilo in ustavilo

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Apr 25, 2025 28:57


Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.»Nekatere oblike srčnega popuščanja so popolnoma ozdravljive,« pravi specialist kardiologije in vaskularne medicine prof. dr. Mitja Lainščak. Predavatelj in raziskovalec je eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov, ki preučujejo srčno popuščanje. V pogovoru za oddajo Podobe znanja je poudaril, da lahko Slovenijo na področju obvladovanja srčnega popuščanja uvrstimo ob bok najbolj razvitim in najbogatejšim državam. »Bolnicam in bolnikom so pri nas na voljo tako rekoč vsa razpoložljiva zdravila.« Dr. Mitja Lainščak svoje raziskovalne članke objavlja v najbolj uglednih strokovnih revijah, kjer deluje tudi kot član uredniških odborov in recenzent. Leta 2024 je za svoje znanstveno delo prejel Zoisovo priznanje. Ob tem so pri Odboru za podelitev nagrad in priznanj zapisali, da je: … njegovo znanstveno delo pomembno tako za klinično prakso kot za načrtovanje novih raziskav. Eno od bolj aktualnih področij njegovega raziskovalnega dela so med drugim tudi posledice covida in cepljenja proti covidu na srce. Več v oddaji Podobe znanja. Z dr. Lainščakom se je v raziskovalni ambulanti Splošne bolnišnice v Murski Soboti srečal Iztok Konc.

Informativne oddaje
Mozaik dneva dne 25. 4.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Apr 25, 2025 30:05


V Vatikanu vse nared za jutrišnji pogreb. Kaj je pred odhodom v Rim povedal kardinal Franc Rode?Škof Franc Šuštar o papežu Frančišku: Nagovarjal je s preprosto in z jasno besedo, poudarjal je pristne odnose in bil alergičen na klerikalizem.Območje Rožne doline v Ljubljani dopoldne stresla eksplozija, huje sta poškodovana dva človeka.Vreme: Ponoči bo dež od vzhoda prehodno zajel vso Slovenijo, jutri bo občasno deževalo v vzhodnem in južnem delu države, krepil se bo severni veter.

Drugi pogled
Ausma Cirulniece, Latvija

Drugi pogled

Play Episode Listen Later Apr 22, 2025 14:53


Sogovornica nove izdaje oddaje Drugi pogled prihaja iz Latvije. V Rigi se je rodila in pred selitvijo v Slovenijo živela Ausma Cirulniece, ki je v Slovenijo najprej prišla kot prostovoljka; nato pa zaradi ljubezni – do Slovenca in tudi do slovenskih gora – tudi ostala. Kot boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar, se Latvija in Slovenija precej razlikujeta, prebivalci obeh držav imamo različne vrednote. Ausma, ki se med drugim ukvarja s fotografijo, v Sloveniji zapravi veliko več za čevlje, navdušuje jo slovenski športni duh, sprašuje pa se, zakaj plesanje ljudskih plesov pri nas ni tako priljubljeno.

Moja zgodba
Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 2. del

Moja zgodba

Play Episode Listen Later Apr 20, 2025 45:35


V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili 2 delu zanimive in ganljive pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in prispela v Argentino. V zrelih letih pa je sprejela pogumno odločitev in se vrnila v Slovenijo. Danes z globoko hvaležnostjo in spoštovanjem sprejema vse, kar ji je življenje prineslo na pot.

Primorski kraji in ljudje
Na čezmejno pot s kolesom

Primorski kraji in ljudje

Play Episode Listen Later Apr 20, 2025 11:34


Kulturno dediščino in naravno lepoto krajev številni odkrivajo tudi na kolesu. Kot pravijo v Kolesarskem društvu Raketa iz Kopra, se s kolesom odpre drugačen svet. Slovenska Istra ponuja več kolesarskih poti različnih zahtevnosti in možnosti čezmejnih povezav, kot je priljubljena Parenzana. Ko kolesarje pot vodi dlje ali proti drugim trasam, se poslužujejo tudi multimodalnosti, torej možnosti prevoza koles z avtobusi, ladjami ali vlaki. Tovrstne povezave so bile med Slovenijo in Italijo vzpostavljene tudi s pomočjo evropskih projektov.

Zgodbe
Kitajska: Blaž Štefe gradi avtomobilske mostove s Slovenijo

Zgodbe

Play Episode Listen Later Apr 19, 2025 18:08


Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski: -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč. -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? 

Informativne oddaje
Utrip dneva dne 19. 4.

Informativne oddaje

Play Episode Listen Later Apr 19, 2025 32:41


Tihota velike sobote so bo nocoj prelila v radostni vzklik vstajenja in velike noči.Papež Frančišek: Pot na Kalvarijo poteka po ulicah, po katerih hodimo vsak dan.Poseben križev pot tudi na stičišču obeh Goric oziroma na meji med Slovenijo in Italijo.Velik porast katoličanov v Franciji: zakramente uvajanja bo prejelo 17 tisoč katehumenov.Janša ob oprostilni sodbi v zadevi Trenta opozoril na dolgotrajnost postopkov pred sodišči.Gregorčič: standardi prevzemanja politične odgovornosti padajo, pada tudi ugled ustanov, ki so ključne za delovanje demokracije.Od danes strožje kazni za voznike, ki se ne držijo pravil o odstavnem pasu.

Globalna vas
Karolina Koglot, Venezuela: Po obisku Slovenije je med izdelki za domov tudi žganje

Globalna vas

Play Episode Listen Later Apr 17, 2025 18:30


Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«

Zapisi iz močvirja
Pravi demokrati – drugi del

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Apr 15, 2025 8:14


Spoštovana zvesta poslušalca oddaje … Današnji zapis je nadaljevanje zapisa iz lanskega novembra. Takrat je dr. Anže Logar ustanovil svojo stranko, imenovano »Demokrati« in prah, ki ga je s tem dvignil, se na slovenski politični sceni še vedno ni polegel.Tako smo po skoraj pol leta iz bogato obložene police slovenskih političnih sporov ponovno vzeli tega posebneža med špetiri … Spor za današnjo pridigo je zelo enostaven v svoji zapletenosti, kot je zapleten v svoji enostavnosti. Ter kot tak povsem ustreza strogim kriterijem naše oddaje, ki se načeloma ne ukvarja z banalnostmi. A gremo lepo po vrsti, kot so prepiri v Trsti. Stranka SDS na upravnem sodišču toži ministrstvo za notranje zadeve, ker je dovolilo registracijo stranke Demokrati. Kot pojasnilo ... Stranko SDS vodi Janez Janša, stranko Demokrati pa Anže Logar. Kdo danes vodi ministrstvo za notranje zadeve, ni povsem jasno. Kakorkoli … Enostavneje bi bilo, če bi stranka SDS tožila neposredno stranko Demokrati, ampak to bi bilo preveč enostavno; tožba, ki se nanaša na Demokrate in se kanalizira prek notranjega ministrstva, zveni mnogo bolj resno, kot če bi se stranki v postopku tožili, ali pač zmenili medseboj. Ampak v katerem grmu tičijo demokrati? Pri SDS ne brez argumentov trdijo, da se bodo lahko volivci na volišču zmedli. Predsednik Demokratov je bivši član SDS, njegovi stranki do največje opozicijske manjka le pridevnik ali dva in volivci bodo vodili Demokrate, čeprav bodo v resnici hoteli voliti SDS. V takšnem primeru gre za zlorabo volitev, ampak ministrstvo, na katerega je bila tožba naslovljena, jo je tokrat poceni odneslo. Zakon o političnih strankah sicer ustanoviteljem nalaga, da se morajo imena in kratice strank, kot tudi drugi strankarski simboli med seboj razlikovati, a če se slovenske politične stranke malo ali nič ne razlikujejo v vsebini, se še manj ali nič razlikujejo v imenih. Sodišče je v tem sporu poenostavljeno rečeno razsodilo oziroma pojasnilo, da se v čudovitem svetu parlamentarizma imena pač ponavljajo. Ker so slovenske stranke v glavnem registrirane v Sloveniji, imamo v njihovih imenih kolikor hočete Slovenije. Ker je popularno in privlačno, pa tudi politično všečno biti demokrat, je v Sloveniji na veliko uporabljan tudi ta antični pojem. Potem pa je v imenih še nekaj svetovnonazorskih oznak, da pa je bilo sodišče kar se daplastično, je kot precedenčni primer navedlo slovenske zelene stranke, ki jih je kar nekaj, vse pa imajo v imenu tako Slovenijo, kot barvo zdrave zavisti, ki je zelena. Ampak vrnimo se k sporu. Jasno je, da so se Logarjevi Demokrati ugnezdili med imena, kjer že tako ali tako vlada precejšna gneča in bo na volitvah lahko resnično nastala zmeda. Zato čudi, da na novoustanovljene stranke ne sežejo po bolj kreativnih rešitvah, ki so bile kdaj v zgodovini že uporabljene. Če bi recimo namesto Slovenski demokrati uporabili ime stranke »Slovenski avtokrati«, bi bili zagotovo tako opaženi, kot tudi nezmotljivo drugačni. Da ne govorimo, kakšna velika škoda se dela, ker smo tako po nemarnem pozabili na cel spekter potencialnih strankarskih imen, ki nam jih je in nam jih še vedno ponuja marksistično- leninistična dogma. Se pravi, na vse mogoče izpeljanke s socialističnim ali s komunističnim. Slovenski socialisti ali Slovenska komunistična stranka bi bili edini v parlamentarnem prostoru; za ideološki predznak pa se tako ali tako ni bati, saj se recimo nekatere konservativne stranke z velikim veseljem ideološko primerjajo z neoliberalno kapitalistično prakso. Če parafraziramo nesmrtnega barda: »Stranka enako dišala bi z imenom drugim!« V nadaljevanju je škoda, ker se ne uporabljajo pridevniki tipa »radikalen«. Recimo Slovenska radikalna stranka se sicer sliši zlovešče, a radikalen je lahko sodoben človek na mnogih področjih, od katerih jih je večina povsem benignih. Pozabili smo tudi na izpeljanke revolucionarnih imen, na drugi strani pa za čuda nimamo več resne stranke s krščansko ali katoliško referenco v imenu. Kakorkoli; praznega prostora je pri imenih ogromno in škoda se zdi, da so se vsi nagnetli med slovenske demokrate. In Janez Janša je storil edino, kar se zdi v tem primeru razumno. Takoj za njim pa je isto storil še Anže Logar. Še pomnite, kako so na začetku internetnega buma spretneži, ki so vedeli, kam bo pes pomolil taco, vnaprej registrirali računalniške domene podjetij ali posameznikov, ki so jih potem tem prodali za velik denar. Tako sta tudi Janez in Anže pri uradu za intelektualno lastnino preventivno registrirala imeni strank, ki imata v korenu Demokrate in Slovenijo. Se pravi: Slovenski demokrati, Demokrati Slovenije in pa Slovenska demokratska stranka. Ta imena, če bodo pravnomočno registrirana, bodo tako zamrznjena in jih ne bo več mogoče uporabljati, ter se na ta način zastonj kititi s tujim perjem. Ampak kot vedno, jo je politiki zagodla slovenščina. Izpeljank za ime stranke, ki bi imela v korenu tako Demokrate kot Slovenijo je še kar nekaj, in če se hočeta tako Logar kot Janša znebiti morebitnih konkurentov in neupravičenih jezdecev na njunem minulem delu, je treba vnaprej registrirati vse možnosti. In sicer: Demokrati iz Slovenije, Stranka slovenskih demokratov, Slovenskih demokratov stranka, Demokratični Slovenci, Stranka Slovenske demokracije. Demokrati na Slovenskem, Slovenskademokracija, Demokracija po slovensko in pa seveda Stranka Slovencev in demokracije. Če pa držijo zlobna natolcevanja, da sta Janša in Logar tako ali tako dogovorjena, in je nova stranka samo slepilni manever, potem je volivcem resnično vseeno, koga volijo. In ime tako združene stranke bi se glasilo: Slovenska demokratska stranka demokratov.

Radio GA - GA
ZDA ga ima, ZDA ga nema

Radio GA - GA

Play Episode Listen Later Apr 11, 2025 51:29


V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bomo sledili Zoranu Jankoviću na poti v Srbijo in prisluškovali njegovim pogovorom s srbskim predsednikom Vučićem. Slovenijo bosta obiskala Donald Trump in Elon Musk, ki po zamrznitvi carin v vsaki državi posebej iščeta možnosti za dodaten zaslužek, nove sodelavce in novo himno Združenih držav Amerike, obiskala pa bosta tudi nekaj domačih TV-oddaj, kot so Zvezdana in Male sive celice, naselje Strojanovih in njihovo odvetniško pisarno ter Angelco Likovič, s katero ima Donald neporavnane račune. Po Sloveniji ju bosta vodila Matjaž Han in Robert Golob, ki ju bo za ta dogodek posebej pripravil trener javnega nastopanja Uroš Slak. Oglasili pa se bodo še Marjan Serpentinšek, ki so mu policisti z laserjem uničili bioresonanco, Luka Mesec, ki se zahvaljuje navijačem Dallasa, Jure Longyka, ki ga je obiskal Mr. Bean, in skoraj zanesljivo še kdo, vse to v petek dopoldan na Prvem.

Radio GA - GA
Nasvidenje v naslednji trgovinski vojni

Radio GA - GA

Play Episode Listen Later Apr 4, 2025 50:58


Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

Jutranja kronika
Planica danes v znamenju ekipne tekme; Slovenijo bodo zastopali: Lovro Kos, Domen Prevc, Timi Zajc in Anže Lanišek.

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Mar 29, 2025 18:12


Planica bo danes v znamenju ekipne tekme, potem ko sta včeraj na prvi posamični v letošnjem finalu sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih s poleti blestela Domen Prevc in Anže Lanišek. Oba bosta danes skupaj z Lovrom Kosom in Timijem Zajcem zastopala Slovenijo. Ostali poudarki oddaje: - Včerajšnji potres v Mjanmaru terjal več kot tisoč življenj. - Turška opozicija vztraja na množičnih protestih v podporo carigrajskemu županu Imamogluju. - V Muzeju narodne osvoboditve Maribor odprtje razstave s portreti izbrisanih.

Zapisi iz močvirja
Preventivna akcija: "Dva odstotka"

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Mar 25, 2025 5:49


Ker se je svet tako veličastno razletel, nekoč združeni danes ugotavljamo, da se je najbolje zanesti kar sam nase. V našem primeru to pomeni, da se Slovenci zanesemo na Slovence in v manjši meri, da se Slovenci zanesemo na Slovenijo. Bodimo konkretni. Če hočemo biti siti in neodvisni od uvožene hrane, se je dobro oskrbeti sam. Temu pravimo samooskrba. Če hočemo biti zaščiteni, se je dobro zaščititi sam. Temu pravimo samozaščita. Če hočemo biti varni, ne smemo računati na Nato in Trumpa, temveč se moramo pripraviti, da se bomo branili sami. Temu pravimo samoobramba. In na koncu. Če hočemo biti v Sloveniji zadovoljni, se moramo zadovoljiti sami. Temu pravimo samozadovoljevanje. Govorimo torej o povečanju izdatkov za obrambo. Debata je vroča in vsi analitiki se strinjajo, da bo v prihajajoči predvolilni kampanji še bolj vroča. Vendar poglejmo na orožje in oboroževanje tudi z druge strani … Najbolj nas skrbi in večina prepirov se vrti okoli tega, da bomo do leta 2030 ali celo prej žrtvovali dva odstotka BDP za obrambo. Ampak hec je v tem, da se stroški za obrambo povečujejo že ves čas. Od lani na letos s približno 1,3 odstotka na 1,5 odstotka, naslednje leto pa še za desetinko odstotka več. Se pravi, da medtem ko se prepiramo o dveh odstotkih, se jim v tišini počasi približujemo. Hočemo povedati, da se bomo leta 2029, ko bomo tiho prišli do 1,97 odstotka BDP-ja, namenjenega za obrambo, glasno prepirali, kako bo, ko bomo na dveh odstotkih. Kot da bi se vsa država prepirala o neobstoječih gradovih v oblakih, nihče pa ne bi opazil marmornih stopnic, ki jih gradimo do tja. Ampak do zdaj smo se že naučili, da pri oboroževanju in žrtvovanju BDP-ja zanj ne gre za resnične varnostne potrebe nekega naroda, temveč gre za investicijski cikel, ki je potreben, da kapitalistična utvara, podmazana z javnim denarjem, teče naprej. Lep primer sta nemška avtomobilska industrija, ki je v krizi, in nemška orožarska industrija, ki cveti. Se pravi, ko delavec, ki sestavlja golfe, zaradi krize na avtomobilskem trgu izgubi službo, se naslednji dan zaposli v Rheinmettalu, kjer sestavlja tanke, ker vojna panoga trenutno cveti. Kot medklic: vsak, ki pozna skrite ovinke učiteljice zgodovine, bi moral zašpičiti ušesa ob novici o cvetoči nemški orožarski industriji … Če bomo zvišali izdatke za obrambo, beri orožje, ne bomo nič bolj varni. Kot nas uči zgodovina vojn, v konfliktih praviloma ne zmaguje orožje, temveč ljudje, ki ga uporabljajo. Izgubljajo pa ne tisti z manj orožja, temveč tisti, ki se jim za vojno fučka … Vsaj tako nas učijo obramboslovci. In še drugi medklic … V troboju med legendarnimi katedrami rajnke FSPN, se pravi med novinarji, politologi in obramboslovci, so ti zadnji absolutni zmagovalci tranzicije. Tako po številu, kot po vplivu. Kakorkoli: obramboslovje uči, da je eno največjih zagotovil zmage v vojaškem konfliktu motiviranost vojaštva. In kot lep primer navajajo slovensko osamosvojitveno vojno, ko se je slabše opremljena in številčno inferiorna slovenska stran uspešno uprla mogočni jugoslovanski ljudski armadi. Ampak časi so se spremenili in danes se zdi, da bi se Slovenci s puško v roki sovragu uprli le še pri obrambi lokalnega Hoferja. Druga možnost pa so vsemogoči droni, ki bi na Slovenskem končno odgovorili na večno vprašanje, kaj se dogaja za sosedovim plotom. Ampak če smo začeli, pa še končamo z javkanjem o nesmiselni porabi državnega denarja … Dva odstotka BDP-ja, ki bosta šla za orožje, nista težava. Težava je 98 odstotkov BDP-ja, ki gre za vse ostalo.

Studio ob 17h
Kako koristimo evropska kohezijska sredstva? Jih bomo odstopili za obrambo?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Mar 17, 2025 56:00


Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Sledi časa
Janko Benigar: mož, ki je zavrnil evropsko civilizacijo in se preselil med Indijance

Sledi časa

Play Episode Listen Later Mar 16, 2025 39:41


O našem nenavadnem rojaku, ki se je preselil v argentinsko Patagonijo in si med Mapuči ustvaril družino s sedemnajstimi otroki, ter tam ob trdem delu in preprostem življenju preučeval njihov jezik in mišljenjePred slabim stoletjem in pol se je slovenskim staršem v Zagrebu rodil človek, ki se je tik pred koncem študija - razočaran nad zahodno civilizacijo - preselil v Argentino in odšel v Patagonijo med indijansko pleme Mapuči, kjer se je poročil s poglavarjevo nečakinjo, imel kar sedemnajst otrok, v odročni andski vasi gojil ovce in razvil tekstilno obrt, spisal vrsto spisov o mapuškem pojmovanju različnih konceptov, kot sta prostor in čas, postal celo dopisni član argentinske akademije znanosti, na koncu pa brez vidnih znakov bolezni napovedal svojo smrt. Ta izjemen človek, ki ga lahko zasledimo pod imeni Janez, Ivan, Janko ali Juan Benigar, bo v središču tokratnih Sledi časa. Njegovo resnično nenavadno življenje in samosvoje mišljenje ter delo bomo spoznavali s pomočjo umetnostne zgodovinarke dr. Irene Mislej, ki je odraščala v Argentini, nato pa se preselila v Slovenijo in svoje življenje posvetila zgodbam naših izseljencev. Oddajo je pripravila Alja Zore. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih Sledi časa, v katerih je gostovala Irene Mislej: Viktor Sulčič, Slovenec, ki je zasnoval stadion, na katerem si je ime ustvaril Maradona in oddaje Glasovi svetov, kjer smo z njo prepotovali burno zgodovino Argentine: »Argentina je shizofrena, kaotična dežela« foto: Janko Benigar z družino; Wikipedija, javna last (Diario Río Negro; Diario La Mañana del Neuquén; Sitio web de la Facultad de Turismo de la Universidad Nacional del comahue)

Evropa osebno
Maria Alejandra Rubio Rojas: Razmišljala sem, ali obstaja država, ki ima blizu morje in gore

Evropa osebno

Play Episode Listen Later Mar 12, 2025 11:30


Maria Alejandra Rubio Rojas je v Slovenijo prišla pred slabim letom in pol, in sicer na doktorski študij na Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Kot antropologinja sodeluje pri projektu, ki se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih, in tudi Bogota, glavno mesto Kolumbije, od koder je doma, je tako kot Ljubljana zelo kolesarsko mesto. Je pa tudi plezalka in filmska ustvarjalka, njen dokumentarni film Bojevnice je bil prikazan na letošnjem Festivalu gorniškega filma. Če je niste spoznali tam, jo boste v Evropi osebno.

Zapisi iz močvirja
Klepánje, drobljenje, glavni udarec in brušenje

Zapisi iz močvirja

Play Episode Listen Later Mar 11, 2025 7:20


Klepánje Sicer je zima brez snega, a to za zimske športe ni ovira. "Če zime ni, jo pa naredimo," je geslo tehnologije mraza, a samo kot uvodna misel … Kot zaradi podnebnih sprememb razmišljamo o spremembi poljščin, bo treba očitno na novo podnebno realnost prilagoditi tudi priljubljene športe v zimskih mesecih. Kar je škoda in skoraj tragedija, je dejstvo, da bo zime zmanjkalo ravno v trenutku, ko naši športniki v posameznih disciplinah dosegajo prav neverjetne uspehe … V prihodnosti se bodo na Vitrancu pasle ovce, planiške skakalnice pa bomo spremenili v izstrelitvene rampe za drone prihajajoče vojne. Kakorkoli; ta teden nas čaka predigra za Planico na Pokljuki, kjer se tradicionalno srečujejo biatlonci. Zanimiv šport, na račun katerega so se v času sarajevske olimpijade in opotekajoče se Jugoslavije po ulicah šalili, da kanijo Rusi v Bosno poslati dvesto tisoč biatloncev. Danes pa se zdi kaj takega povsem verjetno. Biatlonci na Pokljuki torej. Mednarodna zveza je nekoliko premaknila termin biatlonskega praznika, a sredina marca je tudi čas, ko se na Pokljuki pari divji petelin. O divjem petelinu, tej veličastni kuri, poslušalstva ni treba izobraževati. Strogo zaščitena in izjemno plašna žival je eden simbolov slovenske favne, njegovo petje ob dvorjenju samici pa je za tistega, ki ga je kdaj slišal, nepozaben čudež narave. Drobljenje In zdaj k zapletu. Dvorjenje in parjenje divjega petelina na Pokljuki, kjer proge potekajo v osrčju Triglavskega narodnega parka, je zaščiteno kot t. i. mirno območje. Gre za območje, kjer je gibanje obiskovalcev prilagojeno tako, da njihova prisotnost ne moti parjenja ter s tem ne ogroža obstoja te živali, ki so jo v nekaterih delih Evrope že iztrebili. Tako bodo tekme letos prilagojene paritvenim običajem divjega petelina, kar pomeni omejitev števila ljudi, organizirane prevoze in pa omejitev spremljevalnih prireditev, ki bodo potekale v dolini. Da imamo radi med parjenjem mir, je skupno vsem živim bitjem, a kljub temu se zdi poteza organizatorjev pokljuških tekem, skupaj z lokalno skupnostjo in seveda Triglavskim narodnim parkom, resnično hvale vredna. Gre za enega tistih redkih ukrepov, zaradi katerih je človek ponosen, da je Slovenec … Še tako zakrknjen cinik v tem dejanju – razen manjše ironije, da tekanje s puškami pod vejami, na katerih poje petelin, ni ravno primerno – ne more najti temne lise. A v petelinji zgodbi moti nekaj drugega. Imamo torej Slovenijo, ki brezkompromisno, sodobno in za vzgled vsem ostalim državam zaščiti pravico največje evropske kure do parjenja, razmnoževanja in s tem obstoja. Pravice divjega petelina postavi pred kapital, pred multiplikativne turistične učinke, ki jih prinaša tekma svetovnega pokala v biatlonu, in pred narodovo katarzo ob športnih uspehih. Kar nas nek način samoomeji in na najlepši možen način pokaže, kako so v praksi videti zelena destinacija, trajnostni razvoj in zaščita naravnega okolja. Glavni udarec In potem imamo Slovenijo, ki pravice, ki pripadajo divjemu petelinu, odreka ljudem. Kot imamo z zakonom določeno mirno območje, na katerem se lahko divji petelin nemoteno pari, imamo mirno območje ali mirna območja, zaščitena z zakonom, v katera se zatekajo divji petelini človeške družbe. Redki, drugačni, ogroženi. Recimo Metelkova 6, dom nevladnih organizacij in grb sovraštva na praporih tistih, ki bi poslali biatlonce, da prerešetajo že tako razpadajočo bajto do temeljev. Če ponovimo; čemu smo kot Slovenci enoglasno sposobni zagotoviti prostor, mir in obstoj divjemu petelinu in čemu tega nismo sposobni zagotoviti nevladnim organizacijam? Deklariran motiv jurišnikov je denar. Da gre za vrečo brez dna, da možje in žene, dekleta in fantje v teh organizacijah ne delajo nič, razen da trošijo vaš trdo prigarani evro; če pa že dajo kaj od sebe, gre za levičarsko, če ne skrajno levičarsko propagando. Kakšen motiv vodi slovensko družbo k zaščiti enkratnosti divjega peteline in k demontaži drugačnosti nevladnih organizacij? In ali to avtomatično pomeni, da se nam zdi kura pomembnejša od človeka, ali pa pomeni, da ogroženost vrednotimo od nižje razvitih organizmov, kot je recimo skrajno ogrožena človeška ribica, do absolutno neogroženih organizmov, kot so tujci, šibki, migranti, spolno ali nacionalno drugačni. Povedano še drugače: spoštujemo mirno območje divjega petelina, ne spoštujemo pa Mirovnega inštituta. Brušenje Drži pa eno – pove vsak, ki je pozimi zarana vstal, da je slišal dvorjenje divjega petelina ... Petelinu je načeloma vseeno; lahko poje, če ga opazuje trideset tisoč tihih ljudi, lahko pa se pritaji, če po gozdu lomasti glasen in neotesan posameznik. Trik ni v številu sledilcev, temveč v hrupu, ki ga povzroča posamezen rogovilež.

Radio GA - GA
Pusti tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni

Radio GA - GA

Play Episode Listen Later Feb 28, 2025 52:52


Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija bo odprl sam premier Robert Golob, ki bo poslušalce in člane vlade nagovoril ob proslavljanju 1000 dni na vladi. Ob tej priložnosti bo od kolegov Mesca, Grimsa in Čadonič Špelič dobil tudi lepo darilo. Spremljali bomo prvi finale novega radijskega kviza "Penziolov", ki ga vodi Karel Erjavec in v katerem tekmovalec Pavle poskuša kar najhitreje obrati čim več upokojencev. Donald Trump in Elon Musk sta pred kratkim prispela v Slovenijo, da se s pravno službo družine Strojan dogovorita o posebni zaščiti za Tesle na slovenskih cestah, nova duhovna misel se tokrat ubada s samim svetim "spiritom", spremljali bomo podelitev nagrade Oslar, Uroš Slak pa bo z Angelco Likovič in Natašo Sukič razpravljal o vdorih tujerodnih krofov na slovenske mize. Vse to, morda pa tudi kaj čisto drugega v petek dopoldan na Prvem.

Studio ob 17h
Gospodarsko osamosvajanje Evrope – je ZDA še zaveznik?

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Feb 18, 2025 56:59


Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Opravičujemo se za vse nevšečnosti

Zdravo. Tokrat razglabljamo o tem, kako slišati umetno ustvarjene zvočne posnetke, ki jih generira umetna inteligenca, ne moremo mimo ideje o dvoglavem in trirokem predsedniku vlade in se ustavimo na družabnih omrežjih. Aljo povzame, da kljub temu, da si na internetu v svoji anonimnosti lahko kdorkoli, se večina ljudi odloči, da bodo kreteni. Od družabnih omrežij, ki bi jih lahko poimeovali Velepoteževo, se pogovor preseli k vprašanjem patriotizma, naroda in ostalih konceptov, ki smo si jih ljudje dobesedno izmislili, za dalj časa pa se ustavimo pri hipotetičnem vprašanju, ali bi bili pripravljeni iti v vojno za svojo državo. O knjigi tudi tokrat bolj kot ne za vzorec.

Radio GA - GA
Druže Trumpe, mi ti se kunemo

Radio GA - GA

Play Episode Listen Later Jan 31, 2025 51:22


Radio Ga Ga – Nova generacija bosta danes obiskala nova voditelja modernega sveta, Donald Trump in Elon Musk, ki sta za Slovenijo pripravila nekaj novih zakonov in odlokov, predvsem pa nas zanima, ali bo Slovenija postala nova oaza za golf ali vesoljski poligon? Uroš Slak bo gostil Matjaža Hana, ki na splošno začudenje vseh še ni odstopil. Spremljali bomo digitalizacijo slovenskega podeželja s Serpentinškom in Martelancem, Stare in Gros bosta komentirala tekmovalce na EMI, vse skupaj pa seveda šele, ko bombna enota s Kanglerjem in Rožmarinom odloči, da je zrak čist (in da ga Mesec še ni obdavčil). Vse to in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

Studio ob 17h
Tedenski aktualni mozaik z Alešem Kocjanom

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Jan 24, 2025 39:45


Slovenijo je pretresla rudarska nesreča, ki se je v ponedeljek zgodila v jami Preloge Premogovnika Velenje. V njej so umrli trije rudarji. Novi stari predsednik ZDA Donald Trump je takoj prevzel vajeti v svoje roke in že na dan inavguracije začel uresničevati svoje predvolilne obljube. Na Bližnjem vzhodu kljub dogovoru o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom orožje ni utihnilo. Izhodišča za nov nepremičninski davek in sum na korupcijo pri razdeljevanju sredstev z javnega razpisa za spodbujanje vlaganj v gospodarsko prestrukturiranje zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije so med drugimi teme, ki jih bomo dodatno osvetlili v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Jutranja kronika
Huda nesreča v velenjskem premogovniku: po naših neuradnih podatkih naj bi umrli trije rudarji

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Jan 21, 2025 22:32


V Premogovniku Velenje naj bi ob vdoru vode in mulja v jamo umrl 23-letni rudar. Dva še iščejo, a je po navedbah naših virov upanja, da sta nesrečo preživela, zelo malo. Reševalna akcija poteka v izjemno zahtevnih razmerah. Rudarji so neuradno že dlje časa opozarjali, da je treba okrepiti varnostne ukrepe. Drugi poudarki oddaje: - Donald Trump je prvi dan v vlogi 47-ega ameriškega predsednika že podpisal več izvršnih ukazov; med drugim pomilostitev približno tisoč 500 obsojencev za napad na kongres in razglasitev izrednih razmer na južni meji. - Notranjega ministra Boštjana Poklukarja danes čaka interpelacija. Očitke opozicije o nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito ter pri imenovanju šefa policije Poklukar zavrača. Računa lahko na glasove Svobode, zagotovljene podpore koalicijskih partneric SD in Levice še nima. - Slovenski rokometaši po porazu proti Islandcem s 23:18 v drugi del svetovnega prvenstva odhajajo z dvema točkama. Slovenijo prva tekma drugega dela čaka jutri proti Argentini.

Radio GA - GA
Kdor jo kupi, se zastrupi, kdor pa ne, pa umre

Radio GA - GA

Play Episode Listen Later Jan 10, 2025 52:21


Novo leto je tukaj in z njim tudi nova sezona Radia Ga Ga − Nova generacija. Kako in za koliko prodati Slovenijo se bodo spraševali člani vlade Robert, Urška, Marjan in Matjaž, ki so dobili nalogo, da pripravijo ponudbo za novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa, za nakup pa se zanimajo tudi drugi svetovni voditelji, od Orbana do Putina. Uroš Slak bo preverjal, kdo plača koliko omrežnine in ali je cena elektrike res povezana s političnim pedigrejem. Kako na novi davek na pse gledajo v živalski skupnosti, ali ima Slavoj Žižek res svoj Only Fans profil, kaj ob pravoslavnem novem letu pripravljata Serpentinšek in Martelanc, premierna predstavitev novega sodelavca Boruta Pahorja, kaj Slovenija počne v vesolju in verjetno še kaj v novi epizodi oddaje Radio Ga Ga − Nova generacija v petek dopoldan na Prvem.

AIDEA Podkast
#164 — Kulturni konflikti, svetovna revščina in migracije (dr. Marina Lukšič Hacin)

AIDEA Podkast

Play Episode Listen Later Dec 20, 2024 151:25


V epizodi 164 je moja gostja bila dr. Marina Lukšič Hacin, znanstvena svetnica in redna profesorica sociologije. Je predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in direktorica programa European Master in Migration and Intercultural Relations (EMMIR). V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Študij izseljenstva Zgodovina mej, svoboda govora in konflikti med narodi Romska populacija Napačna raba besedišča Kultura ali družbeni odnos; razsvetljenski koncept Prost prehod, razlogi za selitev in svetovna revščina Rešitev revščine Burka, slečenost in oblečenost Desni in levi politični pol, populizem Priseljevanje v Slovenijo, delovne vize, integracija Neregularne selitve v Slovenijo Islamska ideologija v EU in konflikti vrednot ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/