POPULARITY
Categories
Kakšen je naš odnos do morskih travnikov, zakaj je sidranje škodljivo za morsko dno, kakšen vpliv imajo lahko odpadki ali hrup na okolje, so bile teme, o katerih so razmišljali mladi na dogodku Morje in mi, ki je potekal pod okriljem Europe Direct Koper - Kulturno izobraževalnega društva Pina. V laboratoriju HEKA v Kopru se je zbralo okrog 40 dijakinj in dijakov, ki so s strokovnjaki razglabljali o biodiverziteti, varstvu okolja, modrem gospodarstvu in trajnostnem turizmu ter za različne izzive iskali tudi rešitve in morebitne ukrepe, ki so jih nato predstavili nekaterim predstavnikom odločevalcev. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.Pri vsebini smo povsem samostojni.
Govorili smo o Antonu Mahniču – slovenskemu narodnemu in kulturnemu buditelju, katoliškemu kulturnemu filozofu, škofu in pisatelju. Oddaja je potekala v luči mednarodnega znanstvenega simpozija, ki ga organizirata Študijski center za narodno spravo in Fakulteta za pravo in ekonomijo. Mahnič je bil eden najpomembnejših slovenskih mislecev ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. V studiu smo gostili zgodovinarja dr. Matica Batiča, strokovnega sodelavca in člana odbora Študijskega centra, s katerim smo se posvetili intelektualni in duhovni dediščini, ki jo je zaznamovala Mahničeva misel.
Kako si čimveč zapomniti? Kaj so triki za uspešno učenje? Zakaj je dober spomin pomemben? Nik Škrlec, ki ga tehnike pomnjenja zanimajo od nekdaj, o tem ve povedati marsikaj. Nenazadnje je bivši rekorder v pomnjenju decimalk števila Π. Na zalogi ima kar nekaj prijemov, ki jih opisuje tudi v svoji novi knjigi Pozabi vse, kar veš o spominu. Več o spominu, tehnikah učenja in pomnjenja pa boste izvedeli iz prve roke – od Nika – v novi epizodi oddaje Reflektor. Vas zanima več? - Od želje, da bi napisal knjigo do izdane knjige je zelo dolga pot: https://www.druzina.si/clanek/nik-skrlec-od-zelje-da-bi-napisal-knjigo-do-izdane-knjige-je-zelo-dolga-pot - Nekaj nasvetov, kako lahko izboljšate svoj spomin: https://si.aleteia.org/2025/01/08/nekaj-nasvetov-kako-lahko-izboljsate-svoj-spomin/ Časovnica: 00:00 Uvod 01:30 Spomin v dobi umetne inteligence 08:03 Življenje brez pametnega telefona 13:02 Pomnenje števila Π 18:06 Javno nastopanje 26:12 Palača spomina in druge tehnike pomnenja 31:55 Učinkoviti načini učenja 45:12 Spomini iz otroštva 47:55 Spomin kot gonilo prihodnosti Moderatorka pogovora: Tina Martinec Selan Kamera in montaža: Siniša Kanižaj Urednica oddaje Reflektor: Tina Martinec Selan Izdaja DRUŽINA d.o.o., www.druzina.si #OddajaReflektor #NikŠkrlec
Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke.
Na Prvem programu Radia Slovenija 60 let oddaje praznujemo z 12 novimi pravljicami z natečaja za izvirno pravljico za oddajo Lahko noč, otroci! iz leta 2021 in s presenečenjem. Izšla bo knjiga Lahko noč, otroci! 60 let z 12 pravljicami, ilustracijami Jake Vukotiča in QR kodami s povezavo do zvočnih pravljic na portalu Živ žav. Knjiga je oblikovana tako, da je primerna za skupno družinsko branje ali prve samostojne bralne korake, pri tem ohranja poslanstvo oddaje Lahko noč, otroci!: spodbujanje domišljije in ljubezni do maternega jezika. Danes vas vabimo k poslušanju pravljice Na valovih avtorice Sončke Vidmar, ki jo interpretira Ana Urbanc. Kot vsak dan ob 19.45 ali med podkasti!
V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.
Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih. Bral: Igor Velše Oddaja je bila posneta na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino.