Podcasts about pravica

Po koncu Dirke po Italiji analiziramo zadnje dneve, kako je Simon Yates presenetil vse ostale favorite in poravnal račune z Girom 2018, ko je izgubil Giro na klancu Finestre, kjer ga je zdaj vendarle osvojil. Tudi o prihajajočem Touru ter razpletu Lige prvakov. Vabljeni k poslušanju.

Pravica do uporabe gotovine bo, kot kaže, edina ustavna sprememba, ki bo sprejeta v tem mandatu. Predlog je vložilo več kot 56 tisoč volilk in volilcev in ima soglasno podporo. Med članicami Unije ima takšno določbo v ustavi le Slovaška. V oddaji pa tudi o tem: - Poteka večja izmenjava zapornikov med Rusijo in Ukrajino - Pomočí, ki je vendarle dosegla Gazo, ni dovolj za tamkajšnje potrebe - Začenja se jubilejni, 30-ti festival Jazz Cerkno

Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi, toda vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, toda človeški obraz se spreminja in se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velike napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da je videti drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, vendar zna žensko srce, tudi če ni telesna mati, vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, toda moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!

Evropska unija je preložila uvedbo povračilnih ukrepov na ameriške carine, potem ko so Združene države sinoči zamrznile uvedbo svojih dodatnih carin na uvoz. Kot je dejal medijski predstavnik Evropske komisije Olof Gill, se želijo v tem času posvetovati s članicami in predstavniki gospodarstva. Pripravljeni smo na sprejetje dogovorov, je dodal Gill, in pozval Washington k pogovorom. V oddaji tudi o tem: - Združene države in Rusija v Abu Dabiju izmenjale zapornika - Pravica do plačevanja v gotovini še korak bliže zapisu v ustavo - Pred bovškimi občinskimi svetniki nova ideja za vnovično odprtje Kanina

Join us this Sunday at 8.00pm UK time for an exhilarating episode of The Amish Inquisition!

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.

Pred kratkim je Ustavno sodišče razveljavilo določila zakona o bančništvu, zaradi katerega zaposleni v bankah, za razliko od zaposlenih v drugih dejavnostih, niso imeli pravice do delavskega direktorja. To pa ni edina neustavnost s področja delavskega soupravljanja. Ustavno sodišče je namreč že leta 1994 izrecno ugotovilo nedopustno protiustavnost, ki kakim 120.000 zaposlenim v negospodarskih javnih službah onemogoča soupravljanje zavodov in zakonodajalcu naložilo enoletni rok za odpravo neustavnosti.Od takrat je minilo že več kot 30 let. Kaj s to neustavnostjo izgublja celoten javni sektor, kakšne so prednosti delavskega soupravljanja za delodajalce, bo njegovo uporabo pospešila generacija mladih, ki želi na delovnem mestu biti bolj slišana in upoštevana? Sogovorniki: dr. Valentina Franca, izredna profesorica na Fakulteti za upravo UL dr. Elizabeta Zirnstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije in izredna profesorica na Fakulteti za management Univerze na Primorskem. Primož Kokalj, direktor podjetja Etiketa iz Žirov in član Sekcije za les in papir pri Združenju delodajalcev Alen Gril, direktor doma dr. Janka Benedika v Radovljici

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Prof. dr. Vesna Leskošek, redna profesorica na fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, je svojo poklicno pot začela kot prostovoljka, na terenu in v nenehnem prizadevanju za najranljivejše v naši družbi, otroke v stiski. Izkušnja z delom s socialno najšibkejšimi jo je vodila v akademsko raziskovanje problematike neenakosti, izključenosti, socialne politike, nasilja nad ženskami in otroki ter problema revščine. Doktorirala je s temo feminizma 1. vala na Slovenskem in izdala monografijo o tem z naslovom Zavrnjena tradicija. V zadnjih letih je uredila monografijo Teaching Gender in Social Work; Poučevanje o spolu v socialnem delu in v soavtorstvu izdala dve monografiji: Nasilje nad ženskami v Sloveniji in Zaposleni revni. Predava o spolu in nasilju, družbenih gibanjih, omrežjih in družbenih neenakostih. Trenutno se ukvarja z revščino v starosti. Rezultate raziskav objavlja v tujih in domačih znanstvenih revijah. Zadnja publikacija, izdana v soavtorstvu, ima naslov Pravica do abortusa. S prof. dr. Vesno Leskošek se je za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tita Mayer.

Človeška reprodukcija je v zahodnem svetu že dolgo ločena od seksualnosti. Pred 100 leti so bili na voljo prvi kondomi, Sava Kranj je v 50. letih 20. stoletja začela izdelovati diafragmo, tovarna Lek pa nekoliko pozneje spermicidno pasto, pred 60. leti pa so bile v Sloveniji na voljo prve kontracepcijske tabletke. Ženske so s kontracepcijo dobile zanesljivo in učinkovito metodo za nadzor nad svojim telesom. Vendar kontracepcija ni bila vzrok za spremembe na področju družinskega življenja, te so se zgodile že prej, saj so se ljudje že pred prihodom tabletke odločali za manj otrok. Družbenim spremembam torej sledi razvoj znanosti, temu pa zakonodaja. Leta 1974 je SFRJ v ustavo zapisala pravico o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, kar ne vključuje le kontracepcije in abortusa temveč z razvojem biomedicine tudi pomoč pri zanositvi in zdravljenje neplodnosti. Leta 1983 je Ginekološka klinika v Ljubljani med prvimi na svetu uspešno opravila zunajtelesno oploditev in leta 1984 sta se rodili dvojčici. Reproduktivne pravice so temelj za doseganje enakosti spolov, zato bomo o njih govorili v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Pravica do odklopa omogoča vsakemu zaposlenemu, da v času dnevnega ali tedenskega počitka, dopusta ali druge upravičene odsotnosti ni dosegljiv za delodajalca in mu v tem času ni treba odgovarjati na klice ali e-poštna sporočila. Ali pravica velja za vse zaposlene ali so pri tem kakšne izjeme? Katere so nujne in izredne okoliščine, pri katerih pravica do odklopa ne velja? Kako se pravica do odklopa uresničuje v primeru, ko zaposleni dela od doma? Gostja v studiu bo odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.

Na svetovni dan otrok, ko obeležujemo obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, smo v Intervju povabili izvršnega direktorja Unicefa Slovenija Tomaža Bergoča. Zdi se namreč, da sta spoštovanje in uresničevanje otrokovih pravic, in s tem tudi človekovih pravic, na najnižji točki v zadnjem obdobju. Koliko danes velja človeško življenje? Kakšno vlogo in veljavo še imajo mednarodne organizacije in mednarodno pravo? Kakšna je vloga humanitarnih organizacij, kot je UNICEF? In na katere skupine ranljivih otrok ne smemo pozabiti v Sloveniji?

Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik

Delo od doma je še bolj zabrisalo meje med zasebnim in službenim časom. Nenehna povezanost z delom lahko vodi v izgorelost in stres. Unija je sprejela resolucijo, Slovenija pa je pravico do odklopa zapisala v zakon. V teoriji ta pravica pomeni, da delodajalec zaposlenega ne sme motiti zunaj delovnega časa ali v času njegove upravičene odsotnosti – na primer med dopustom. Do konca tega tedna morajo biti sprejeti ukrepi, ki bodo to pravico udejanjili. Kako zagotoviti, da bo pravica v praksi v resnici zaživela? O vsem tem z voditeljico Urško Valjavec in gosti: državni sekretar, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela z ministrstva za delo Dan Juvan predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič članica upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Nina Martinjak strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik

Država si glede reševanja Termoelektrarne Šoštanj, ki ji grozi stečaj, kupuje čas z intervencijskim zakonom. Po besedah okoljskega ministra Bojana Kumra sta glavna cilja ohranitev delovnih mest in nizkih cen ogrevanja. Druge teme: - Slovenija ta mesec na čelu Varnostnega sveta: med glavnimi temami konflikti, enakopravnost in podnebje - Pravica do oskrbovalca družinskega člana: zaradi dolgotrajnega procesa stoji več sto prošenj - Napet boj za zmago na kolesarski dirki po Španiji: Roglič le še pet sekund za rdečo majico

Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa. Delodajalec mora sedaj z ukrepi zagotoviti, da ne bo posegal v prosti čas delavca. Ustrezne ukrepe mora sprejeti do sredine novembra. Kakšne? Tudi o tem v pogovoru Urške Valjavec s pravnico Nino Scortegagna Kavčnik. Najprej pa o tem, zakaj po mnenju sogovornice nov člen ZDRja ne prinaša nobene novosti razen te, da je pravica dejansko dobila ime.

Madeleine in Pauline sta sostanovalki v pariški garsonjeri, ki se le s težavo prebijata iz meseca v mesec. Pauline je mlada odvetnica, ki si še prizadeva dobiti stranke, Madeleine pa neuveljavljena igralka, ki dobiva ponudbe za delo samo skupaj z nespodobnimi namigi. Ima sicer premožnega snubca, a njegova družina zvezi močno nasprotuje. Ko nekega pohotnega gledališkega producenta najdejo ustreljenega malo potem, ko ga je obiskala Madeleine, dekle prostodušno prizna krivdo, Pauline pa prevzame obrambo. V sojenju, ki vzbudi veliko pozornost javnosti, jo oprostijo in obe zaslovita, a pojavi se resnična morilka, igralka v zatonu, ki hoče del njunega uspeha zase. Francoska komična kriminalka Moj zločin temelji na gledališki farsi iz leta 1934 in je tudi postavljena v tedanje obdobje; ne preseneča, da je drama že kmalu po premieri doživela hollywoodsko filmsko priredbo v obliki komedije screwball s Carole Lombard v glavni vlogi. Za sedanjo različico je zaslužen režiser François Ozon, ki ga tako po produktivnosti kot po idejno-tematskih izhodiščih z nekaj interpretativne svobode lahko primerjamo s Fassbinderjem. Osrednji vlogi je posrečeno podelil vzpenjajočima se igralkama Nadii Tereszkiewicz in Rebecci Marder, pomembno vlogo pa ima tudi Isabelle Huppert. Moj zločin zelo dobro izkorišča teatralično naravo predloge, tako da tudi karikirane prizore in izumetničeno igro dojemamo kot organski del celote. Film se posrečeno poigrava z dogajalnim prostorom ter naravo igralskega poklica; to je tudi ena izmed sestavin, ki kriminalno komedijo kljub njeni kostumski podobi naredijo zelo aktualno. Vse je pravzaprav nastop, igra za všečke, predstava za javnost – slava je tista, ki prinaša delo in zaslužek, resnica je sekundarnega pomena. Ta na površju lahkotno zabavni film, ki teče v prijetnem tempu in v vešči Ozonovi režiji nikoli ne klecne, ima v resnici močno cinične podtone. Pravica ni nekaj objektivnega, ampak stvar dogovora in vedno znova žrtev različnih interesov. Sodni sistem je enak teater kot gledališče samo, človeški značaji pa gnetljivi in prilagodljivi. Ob pripovednem loku sicer lahko razmišljamo tudi o podobnosti z današnjim gibanjem #JazTudi, ki se je začelo prav v filmsko-gledaliških krogih. Še izrazitejša pa je morda izrazito emancipatorna narava komedij iz tridesetih let, ki so pod plazom rafalnih dialogov in smešnih zapletov skrivale družbeno kritiko, tako da bi bilo prav, če se spomnimo na njihov nezanemarljivi prispevek k opolnomočenju žensk v družbi. Morda pa je film Moj zločin predvsem opomin, da se je treba za nekatere pravice boriti vedno znova – in tudi, da človeška narava ostaja vedno enaka …

Slovensko pozná mená nových, či staronových europoslancov. Päť politických strán získalo viac ako 5 % voličských hlasov. V podcaste budete počuť krátke rozhovory so zvolenými europoslancami - Ľudovítom Ódorom (Progresívne Slovensko), Katarínou Róth Neveďalovou (Smer-SD) a Miriam Lexmann (KDH).Výsledky volieb na Slovensku, ale aj v iných krajinách a budúcu podobu europarlamentu v podcaste rozoberáme aj so šéfom Kancelárie Európskeho parlamentu na Slovensku Robertom Sermekom a komentátorom Andrejom Matyšákom.Môže ovplyvniť fungovanie europarlamentu nárast krajnej pravice? Šéf Kancelárie európskeho parlamentu na Slovensku Robert Sermek v podcaste hovorí, že si musíme počkať. „Treba si počkať, ako budú schopní spolupracovať. Sú rôznorodí, nevie sa, či budú vedieť vytvoriť spoločnú frakciu. Najbližšie týždne ukážu, ako sa sformujú frakcie," približuje.Slovensko v rámci účasti v eurovoľbách konečne nie je na chvoste. „Prvýkrát v histórii nebude posledné. Videli sme nižšie čísla v Chorvátsku, Litve," hovorí Robert Sermek.Podcast Európa vzniká v spolupráci redakcie Aktuality.sk s Európskym parlamentom.Moderuje Denisa Hopková.

Slovenija je med tednom kot 147. članica Združenih narodov priznala Palestino. Sočasno se mednarodna skupnost trudi prepričati izraelsko vlado in vodstvo palestinskega Hamasa, naj se vendarle dogovorita glede prekinitve ognja. Teden prinaša tudi 80. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, enega ključnih dogodkov pri zmagi zavezniških sil v 2. svetovni vojni. Konec tedna mineva v znamenju evropskih volitev ter napovedi glede morebitnega uspeha skrajno desnih strank evropskega političnega prostora. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

Piše: Sanja Podržaj, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Nina Kremžar se je leta 2019 s pesmimi predstavila v prvencu Dostop na odprto morje, zdaj pa je izšla še njena prva zbirka kratke proze Opazovalnica. V njej nas vabi, da se skupaj z njo povzpnemo na razgledišče in si z daljnogledom približamo štiriindvajset izsekov iz življenja njenih junakov in junakinj. običajnih posameznikov in posameznic. Vsi so nekako ujeti – nekateri v odnosih in vlogah, ki jih igrajo, drugi v preteklosti in spominih, spet tretji v vedenjskih vzorcih. Beremo na primer o neizpolnjenih partnerskih in družinskih razmerjih, v katerih ostaja veliko neizrečenega, ter o ljudeh, ki se tako zelo oklepajo preteklosti, da v sedanjosti praktično ne živijo več; pa o takšnih, ki se zavedajo zgrešenosti svojih dejanj, a se kljub temu ne morejo ustaviti. Pripovedi preigravajo eksistencialne teme o bivanju in minevanju, smrti in izgubi, žalovanju, spominu in preteklosti, hrepenenju in prihodnosti. Najpogostejši motiv je soočenje z izgubo, zaradi katere se liki in likinje zataknejo nekje v preteklosti in se ne zmorejo premakniti naprej. S tem odpre že prva zgodba Bela gradnja, v kateri protagonistki umre partner, s katerim je začela graditi življenje. V njej je polno obžalovanja, da se zaradi strahu pred izgubo hiše ni mogla zares udomačiti v njej, nazadnje pa je izgubila tistega, ki je bil njen pravi dom. Vendar pa ima izguba poleg smrti še druge obraze. V zgodbi April oče z leti vse bolj izgublja hčer in ko se nazadnje zopet zbližata, spozna, da je izgubil priložnost za spremembo. Kakor je bežal njegov oče, je bežal sam in sedaj lahko samo nemo opazuje, kako beži tudi njegova hči: »V tem trenutku ni nobenih idealov, nobenih zamer. Samo ona in jaz, dva človeka, ki sva si preveč podobna. In prvič se mi zazdi, da je prav, da oba molčiva.« Simona v zgodbi Agorafobija je izgubila nekaj, česar pravzaprav nikdar ni imela, s tem pa tudi možnost polnokrvnega življenja, saj se je omejila na varno notranjost doma. Tam čaka in skozi zastrto okno opazuje, kdaj se bo vrnila njena mladostna prijateljica, prva in edina ljubezen. Le ona bi jo namreč lahko spravila iz te pasivnosti. Boleča je tudi izguba bližnjega zaradi odvisnosti, ki kot črn oblak visi nad družino v dveh povezanih zgodbah Bi kdo še? in Dediščina. Potem pa je tu še zgodba Zajtrk, v kateri je predstavljena izguba duševnega zdravja, saj se v protagonistu vedno znova pojavljajo glasovi, ki mu jemljejo avtonomijo, dokler ne postane ujetnik svojih misli. Odraslost je še ena stvar, ki teži junake in junakinje zbirke Opazovalnica. Oče v zgodbi April se v novi vlogi in odgovornosti, ki ji pripada, ne znajde: »Odrasli? Komu lažem? Še nikoli v življenju se nisem počutil odraslega. /…/ Kako se je to zgodilo? Enkrat se obrneš in skrbeti moraš za nekoga, čeprav do zdaj nisi znal niti zase.« Tudi pripovedovalec zgodbe Midva v enem samem dolgem izdihu brez končnih ločil razmišlja o trenutku, ko odrasteš in se postaraš. Ugotovi, da »tak trenutek ne obstaja, ker te noben dogodek, ne prvo stanovanje, ne poroka, ne rojstvo otroka, zares ne potisne v odraslost, postopek je dolgotrajen in neopazen« Nenadoma, še sam ne veš kdaj, se znajdeš v novi preobleki – nekaterim v njej uspe nadaljevati življenje, drugim pa pomeni zgolj ječo. Omenimo še zgodbe, ki motivno-tematsko izstopajo: Lovišče, Prebujanje in O teži človeka. V prvi lovec razmišlja o ubijanju iz oddaljenosti in z višine opazovalnice: »Ne igram se boga, le z nogami rad bingljam nad breznom. Edino tako, ko življenje čaka za mojim hrbtom, ko strmim nekam navzdol, se zavedam, da obstaja in da sem del njega.« Zgodba Prebujanje meji na pravljično pripoved, saj ustvari mistično atmosfero otroštva v idiličnem okolju pri skrivnostni Mari, ki se konča s prisilnim odhodom pripovedovalca v mesto, v svet odraslih. V fantastični zgodbi O teži človeka pa spregovori Iustitia, Pravica, ki nagovori obtoženca in tehta njegovo krivdo. Te zgodbe so bolj razmišljujoče, v njih je nekaj skrivnostnega in intrigantnega, saj njihovo sporočilo ostaja zastrto in se ne predstavlja tako neposredno kot pri ostalih. Slednje zgodbe v zbirko vnašajo nekaj pestrosti, saj preostale bolj ali manj zajemajo iz klasičnega nabora bivanjskih tematik, ki so v književnosti pogosto obravnavane. Poleg tega avtorica v zgodbe vpleta tudi aktualne socialne problematike, kot so partnersko in družinsko nasilje, ekonomske razlike, priseljenstvo, alkoholizem in odvisnost, vendar večinoma ostajajo v ozadju kot kulisa za intimne stiske protagonistov. Čeprav se v štiriindvajsetih zgodbah Opazovalnice soočamo s podobnimi vsebinami, je zbirki uspelo uiti enoličnosti na formalni ravni, kjer je opaziti več igrivosti in eksperimentiranja. Le redkokatera zgodba v zbirki je napisana v klasični obliki. Avtorica Nina Kremžar je našla inovativne načine, kako podati konvencionalne teme s suspenzom, ki vzbudi in ohrani bralkino pozornost. Zgodba Jutranja kava, ki je leta 2017 prejela AirBeletrinino nagrado za najboljšo zgodbo, odpira pomembno temo nasilja v partnerskem odnosu. S tem ko je avtorica prečrtala dele besedila, nam je pokazala vse tisto, kar zaradi previdnosti ali strahu ostane neizrečeno. Zgodbo lahko beremo na več načinov in če preberemo samo prečrtane dele, se nam odkrije precej drugačna podoba razmerja, kot če beremo samo neprečrtano besedilo. Izstopa tudi najdaljša zgodba zbirke, Nazaj. V njej se skozi dnevniške zapiske pomikamo nazaj v času, kot namiguje že naslov, od boleče ločitve para, ki jo povzroči smrt, do bolj veselega in brezskrbnega časa v njuni mladosti, ko sta se spoznala. V zgodbi Fuego pa besede začnejo razpadati v črke, kot kosmi pepela, ki jih med požarom odnese visoko v zrak. Zbirka kratkih zgodb Nine Kremžar se loteva tematike ujetosti, ki je sicer že nekoliko izpeta, vendar ji je o tem uspelo nekaj povedati na svojstven in inovativen način. Največja odlika zbirke so prav igre z oblikami pripovedi, ki bralko presenetijo z vsako novo zgodbo. Opazovalnica je prepričljiv in obetaven kratkoprozni prvenec avtorice, ki jo bomo gotovo še brali.

Sporazumevanje gluhoslepih se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik … To je le nekaj načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Za takšno sporazumevanje so usposobljeni redki, vzpostavitev zaupanja med tolmačem in gluhoslepim zaradi telesnega stika pa je ključna. Za gluhoslepe je zato uveljavljanje pravice do tolmača pred državnimi ustanovami velik izziv. Ali jo bo mogoče zagotoviti z zakonom o uporabi jezika gluhoslepih, ki je v pripravi, je osrednje vprašanje za gostji oddaje: Simono Gerenčer iz Združenja gluhoslepih DLAN in Tanjo Dular z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (foto: združenje DLAN).

Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov

Po prezidentských voľbách Slovensko čakajú ďalšie voľby - a to do Európskeho parlamentu. V podcaste budete počuť prognózy pred blížiaciami sa voľbami v júni. Ukázal ich prieskumy agentúry Ipsos pre portál Euronews. No a zdá sa, že v eurovoľbách pôjde o boj opozíce a koalície.„Prieskum ukázal, že poradie slovenských strán v eurovoľbách kopíruje aktuálne politické rozloženie. Na prvom mieste máme Smer a Progresívne Slovensko. Rozdiel je na úrovni štatistickej chyby, to znamená, že ktorákoľvek z týcho strán môže byť dnes na prvom mieste," hovorí v podcaste Roman Pudmarčík z Ipsosu.Strany v týchto voľbách vsádzajú aj na známé mená. Tie nájdete na viacerých kandidátkach. Podľa Pudmarčíka to môže vo voľbách pomôcť. „Narozdiel od volebného modelu pre parlamentné voľby, v prieskume pre európske voľby pridávame aj prvých päť mien na kandidátke. Ľudia vedia o Erurópskej únii a eurovoľbách málo. Pokiaľ tam nie sú mená, tak ľudia často ani nevedia, kto kandiduje."Prieskum bol realizovaná v 18 krajinách, no a ukázal aj rast krajnej pravice. „Je vidieť mierny nárast krajnej pravice, hovorí Pudmarčík. No europarlament by neovládli.V podcaste budete počuť aj europoslankyňu Luciu Ďuriš Nicholsonovú. „Bude krátko po prezidentských voľbách, no a vo veľkej miere bude závisieť, ako dopadnú. Podľa toho sa budú mobilizovať vždy tá druhá časť voličskej základne v eurovoľbách," konštatuje.Podcast Európa vzniká v spolupráci s Európskym parlamentom.Moderuje Denisa Hopková.

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. BarbareObravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Nika med drugim namreč meni, da je splav dober, potreben, varen in nima posledic. Jaz pa ne samo menim, ampak TRDIM, da je splav zloben, krut, nepotreben, nevaren in ima veliko posledic..

Tokrat smo v oddaji pogledali nekatere naslove redne zbirke Celjske Mohorjeve založbe, med drugim v knjigo Pravica do sladkega.

AIDEA knjiga: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 130 je bila moja gostja Marta Turk, pionirka podjetništva in uveljavljena podpornica ekonomske samostojnosti žensk, saj že od leta 1991 tlakuje pot za uveljavitev vloge žensk v gospodarstvu in podjetništvu. Ustanoviteljica več podjetij in prvega gospodarskega interesnega združenja malih in srednjih podjetij GIZ Podjetnost in podpornica Skupnosti slovenskih podjetnic ter projekta 500 Podjetnic. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj otrok v digitalni dobi Razvoj tehnologije Matriarhat in feministično uveljavljanje Svoboda in pravice žensk Martini vzori Pravica do porodniškega dopusta Vrednote in kvalitetno življenje Gospodinja = kraljica doma Žensko podjetništvo in ekonomska samostojnost Vpliv izobraževalnega programa na kariero žensk Kvote in pozitivna diskriminacija Kariera ali družina? Razvoj, uspeh in rezultati podjetništva

Gregor Bezenšek ml. razpravlja o kontroverznem predlogu spremembe zakonodaje, ki bi odvzela pravico do sofinanciranja obiskovanja vrtca otrokom v zasebnih vrtcih. Avtor izraža močno nasprotovanje tej ideji, opisuje jo kot diskriminatorno, nepravično in protiustavno. Poudarja, da bi takšna sprememba povzročila razlike v obravnavanju otrok, omejila svobodo izbire staršev in vodila v družbeni elitizem. Iniciativa staršev otrok v zasebnih vrtcih izraža pripravljenost boriti se proti tem spremembam, vključno s pravnimi sredstvi in protesti.

Ob zadnji zdravniški stavki smo v našo skromno redakcijo prejeli več ogorčenih klicev, češ, da se zdravniki ne držijo Hipokratove prisege in da so nasploh zviti in kruhoborski kujoni. Kot vedno smo se postavili na stran zatiranega, se pravi na stran zdravnikov in bomo neuki javnosti razjasnili nekaj pojmov glede Hipokratove prisege. Zadeva je namreč ta, da so zdravniki genetsko nagnjeni k spreminjanju priseg. Strokovnjaki trdijo, da se prisege zdravništva morajo spreminjati, ker se spreminja, oziroma napreduje tudi medicinska znanost. Recimo; če bi Hipokrat poznal antibiotike, ne bi zapisal: "… da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, marveč jih bom prepuščal delavnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo."Hočemo povedati, da se je še za časa antike Hipokratova prisega večkrat spreminjala, v naslednjih stoletjih pa sploh in ko grška misel ni bila več v skladu s sodobno medicino, je prisego nadomestila t. i. "Ženevska deklaracija" iz leta 1948. Kjer so bile notri lepe misli tipa: "Najpomembnejša mi bo skrb za zdravje in življenje mojega pacienta!" Ampak ker so tudi ta načela postala počasi zastarela, so "Ženevsko deklaracijo" večkrat spreminjali, dodajali amandmaje, metali ven alineje o svetosti življenja in podobno. Tako smo se v tem kratkem uvodu naučili, da je z zdravniškimi prisegami velik križ in javnost, ki stavkajočim zdravnikom očita kršenje prisege in zavez, bi se lahko bolje podučila. A ker poskušamo biti v nastali situaciji kolikor je le mogoče proaktivni – saj moramo v konfliktu med vlado, bolniki in zdravniki konstruktivno iskati rešitev tudi mediji – smo zbrali nekaj predlogov, ki bi zdravniško prisego naredili bolj prilagodljivo, saj je togost njenih stališč pogosto jedro spora. V našo redakcijo je prišlo, kot rečeno, kar nekaj klicev besnih bolnikov, ki so na že tako ali tako nesprejemljive čakalne dobe dobili dodatno porcijo čakanja; zbrali smo nekaj najbolj živopisnih pridevnikov ter besedilo nove zdravniške prisege zgradili okoli njih. Hkrati pa smo za osnovo vzeli že znane prisege, ker, kot vemo, bi se zdravniki ob vsem znanju, ki jim je v spomin natlačeno med študijem, težko naučili nove štirivrstičnice. Kar nekaj klicev smo dobili, ko besni bolniki zmerjajo zdravnike, da so otročji. Tako smo sestavili naslednjo prisego: "Danes, ko postajam zdravnik, dajem častno zdravniško besedo: Da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje, da bom zvest in iskren tovariš, ki drži svojo obljubo." Potem smo dobili precej mnenj poslušalcev, ki za stavko obtožujejo zdravniško sindikalno organizacijo Fides. Očitajo ji, da je militantna, vodena po sistemu subordinacije in da zdravnike žrtvuje kot vojake na bojnem polju. Menimo, da bi za to priložnost bila primerna naslednja prisega: "Jaz – ime in priimek – se svečano obvezujem, da bom verno služil svojemu sindikatu, da bom branil svoj zdravniški ceh, da bom varoval bratstvo in enotnost našega poklica in da bom vestno izvrševal ukaze predstojnikov in primarijev. Vedno bom pripravljen boriti se za višje plače in ne bo mi žal, tudi če v tem boju izgubim tri dni dopusta." Nekaj klicev razočaranih bolnikov se je nanašalo na dejstvo, da zdravniki grozijo z odhodom v tujino, če njihove stavkovne zahteve ne bodo izpolnjene. Tako smo na hitro in brez večje redakcije pripravili zdravniško prisego, ki se je naj ranocelnik nauči na letu iz Frankfurta do New Yorka. "Prisežem zvestobo zastavi Združenih držav Amerike in republiki, za katero stoji, enemu narodu pod Bogom, nedeljivemu, s svobodo in pravičnostjo za vse. Predvsem pa prisegam neobstoječemu zdravstvenemu zavarovanju." Večinsko mnenje poslušalcev, ki so nas poiskali in se pritožili zaradi neskladja med zdravniško stavko in Hipokratovo prisego, pa je bilo, da so zdravniki izgubili stik z realnostjo. Nekateri zlonamerni so celo namigovali, da si zdravniki med dolgimi dežurstvi prepogosto postrežejo iz omarice s pomirjevali … Tako smo za osnovo zadnje prisege vzeli zavezo, ki jo svojemu rajskemu otoku izrečejo prebivalci Jamajke. Podari nam modrost od zgoraj. Pravica, Resnica bodita naši za vedno, Jamajka, dežela, ki jo imamo radi. Kjer bolniki sicer obstajajo, a ne težijo.

Minimalni znesek regresa za leto 2023 je 1203,36 evra. Delodajalci ga morajo – z nekaj izjemami – zaposlenim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za celotno koledarsko leto, izplačati najpozneje do 1. julija. Gre za pravico, ki je vezana na pravico do letnega dopusta; minimalno število dni tega pa je za zaposlenega, ki dela 5 dni v tednu, za zdaj še vedno 20 dni. Tako o izplačilu regresa kot o koriščenju dopusta bomo s Tanjo Cmrečnjak Pelicon z Inšpektorata RS za delo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu po 9. uri. Pridružite se nam s svojimi vprašanji.

Ali ni to tesarjev sin? (Matejev evangelij 13, 55).

Ali ni to tesarjev sin? (Matejev evangelij 13, 55).

1. ODS a Maďarské fórum do toho idú v tandeme. 2.Trnku zase dobieha Kočner, tentoraz aj s Majským. 3. Máme tu ďalšiu právnickú prestrelku. 

#109 Silný výber – PRVÝ ŽENSKÝ DIEL! Satirický politicast ako sme my by mohol ľahko skĺznuť do predstavy, že ženy sú len ľudia ako Romana Tabak, Anna Záborská alebo JBC. Našťastie, nie je tomu tak. Ženou je aj Veronika Remišová napríklad. Ničmenej, nedávno sme oslávili MDŽ. A keďže sme len chudobný podcast a nie zbojnícka družina, nemôžeme vás pozvať do kulturáku na Martina Nikotína a Senzi Senzus a strčiť vám do rúčky z nazbíjaného po karafiátiku, ani vás oblažiť božtekom s vôňou Karpatského brandy Špeciál.. Ale môžme vám podarovať značkový Prvý ženský diel Silného výberu. Tak všetko najlepšie - a nech vám padne na úžitok! Silný výber. Kapesní průvodce inteligentní ženy po vlastním osudu Pripíjame a pripomíname: in memoriam Ján Kuciak a Martina  Kušnírová (5), in memoriam Boris Nemcov (8), MDŽ, rok od začiatku vojny na Ukrajine, in memoriam Gleb Pavlovsky, podporujeme Sviatlanu Cichanovskú, očakávame vydanie Pozvanej a nového albumu pána Stanislava a Rakety Historický kalendár Jána Žideka (výber) Pred 75 rokmi sa komunisti v Československu dostali k moci prevratom, až na 41 rokov, kým nenastala Nežná revolúcia. Pred 80 rokmi sa narodil prvý kozmonaut Jurij Gagarin. Strana SNS oslavuje Kristove roky (33). A my zažívame Kristove rany:-). Pred 173 rokmi sa narodil prvý prezident ČSR Tomáš Garrigue Masaryk. Pred 179 rokmi vznikla pri demonštratívnom odchode študentov z Bratislavy do Levoče hymnická pieseň Nad Tatrou sa blýska, ktorej autorom bol Janko Matuška. Podporiť nás môžete aj takto:  https://www.paypal.com/paypalme/volebnanoc  https://www.paypal.com/paypalme/slavomirolsovsky?country.x=LU&locale.x=en_US  Endorse:  https://www.facebook.com/laventurabar/ https://www.iberian.sk/ Vypočujte si aj naše ďalšie podcasty: Kunstkamera:  https://kunstfilter.podbean.com/ Hybadlo: https://hybadlo.podbean.com/   Hudba v podcaste:  George Gershwin – Rhapsody in Blue Odporúčaná hudba:  Mitoda – Galaxie https://www.youtube.com/watch?v=5IrP6G2PeA0 Meowlau X Val https://www.youtube.com/watch?v=1HeGvek91Go Linky k obsahu: Pripili sme si s:    Čaj z materinej dúšky samozrejme, keď už je ten deň!   https://www.amazon.de/-/en/dp/B07S74NZLY 

Pravica sa zatiaľ viac rozpadá ako spája. Mikuláš Dzurinda nevstúpil do strany Modrá koalícia. Líder strany Miroslav Kollár tvrdí, že sa o ich rozchode dozvedel cez médiá. Spolupracovník konšpiračných správ Bohuš Garbár sa priznal, že bol ruským agentom. Prečo dostal iba podmienku a finančný trest? V minulosti bol sponzorom ĽSNS.   Mikuláš Dzurinda presne pred mesiacom vystúpil na tlačovke strany Modrá koalícia, ktorá sa premenovala zo strany Spolu. Jej lídra Miroslava Kollára vtedy označil za najbližšieho politického partnera. Od dneška to však neplatí – Mikuláš Dzurinda cez agentúru TASR oznámil, že tzv. Modrí – teda ľudia z jeho okolia, sa vracajú k pôvodným aktivitám a nie sú účastníkom žiadnych diskusií o novom pravicovom subjekte. V dnešnom podcaste budete počuť poslanca Miroslava Kollára.   Dnešný podcast pripravili Peter Hanák a Adam Oleš.

Pravica sa zatiaľ viac rozpadá ako spája. Mikuláš Dzurinda nevstúpil do strany Modrá koalícia. Líder strany Miroslav Kollár tvrdí, že sa o ich rozchode dozvedel cez médiá. Spolupracovník konšpiračných správ Bohuš Garbár sa priznal, že bol ruským agentom. Prečo dostal iba podmienku a finančný trest? V minulosti bol sponzorom ĽSNS.   Mikuláš Dzurinda presne pred mesiacom vystúpil na tlačovke strany Modrá koalícia, ktorá sa premenovala zo strany Spolu. Jej lídra Miroslava Kollára vtedy označil za najbližšieho politického partnera. Od dneška to však neplatí – Mikuláš Dzurinda cez agentúru TASR oznámil, že tzv. Modrí – teda ľudia z jeho okolia, sa vracajú k pôvodným aktivitám a nie sú účastníkom žiadnych diskusií o novom pravicovom subjekte. V dnešnom podcaste budete počuť poslanca Miroslava Kollára.   Dnešný podcast pripravili Peter Hanák a Adam Oleš.

Epizoda 34POSLUŠATE NAS LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/ŽELITE TUDI VI POSPEŠITI PRODAJO ALI POSTAVITI SVOJO ZGODBO NA INTERNETU?STOPITE V STIK Z NAMI: https://acceleratorofsales.com/Support the show

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik.

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik.

V oddaji smo spregovorili o prihodnosti južnega Sudana, ki ga je obiskal papež Frančišek, kasneje pa je na letalu nagovoril novinarje. Spoznali smo tudi kako na Cerkev in sodelovanje v njej gleda s. Mojca Šimenc, ki bo aprila postala tajnica Slovenske škofovske konference. V Temi tedni pa smo se z Nejcem Povirkom pogovarjali o posebni konferenci v organizaciji Kraljevega inštituta za evropske študije in federacije ONE OF US na kateri se je razpravljalo o tem ali je splav res temeljna človekova pravica.

V oddaji smo spregovorili o prihodnosti južnega Sudana, ki ga je obiskal papež Frančišek, kasneje pa je na letalu nagovoril novinarje. Spoznali smo tudi kako na Cerkev in sodelovanje v njej gleda s. Mojca Šimenc, ki bo aprila postala tajnica Slovenske škofovske konference. V Temi tedni pa smo se z Nejcem Povirkom pogovarjali o posebni konferenci v organizaciji Kraljevega inštituta za evropske študije in federacije ONE OF US na kateri se je razpravljalo o tem ali je splav res temeljna človekova pravica.

Štefan Kišš patrí medzi top ekonómov na Slovensku. Pre štát pracoval na rôznych pozíciách viac ako 17 rokov – okrem iného bol aj zakladateľom a riaditeľom ÚHP (Útvaru hodnoty za peniaze). Za tie roky získal množstvo skúseností a zistil, ako (ne)fungujú „vnútornosti“ nášho štátu. Dnes je Števo už politik a môj kolega v PS. V podcaste sme rozobrali rozdiely, ktoré sú medzi prácou pre štát a prácou vo firmách. Števo hovorí, že ak chceme, aby to tu pre nás, občanov, fungovalo menej ako na Balkáne a viac ako v západnej Európe, musíme vytrvalo budovať inštitúcie a robiť poctivo premyslené rozhodnutia. „Nemôžeme robiť riešenia, ktoré mi napadnú ráno pri raňajkách.“ Znie to ako samozrejmosť, lenže Števo vie pomenovať aj to zaujímavé „B“ – ako to spraviť prakticky aj vo veľkých organizáciách a pri komplexných problémoch. Celý diel reflektuje aktuálne dianie v našom štáte. Števo hovorí o konkrétnych spôsoboch, ako by sme mohli podnikateľom pomôcť. Akým spôsobom je potrebné zavádzať zmeny a prečo sa to nedá zo dňa na deň? Na otázku, kedy bude diaľnica do Košíc, odpovedal veľmi politickým spôsobom – a je to jedna z tém, pre ktoré sa oplatí vypočuť si podcast. Števo je pohoďák, čo sa odzrkadľuje aj na jeho pohľade na zmysel života. Užívajte. --------------------------------------------------------------------------- Kapitoly: 00:00:00 – Predstavenie hosťa 00:01:31 – Práca pre štát 00:10:24 – Prečo platí štát málo? 00:13:01 – Čo je dobrá organizácia? 00:16:43 – Ako sa presviedčajú politici? 00:25:54 – Komplexné riešenie problémov 00:28:44 – Diaľnica do Košíc 00:37:53 – Aké digitálne nástroje používa štát? 00:47:22 – Zavádzanie zmien 00:50:42 – Kam smeruje Slovensko? 01:00:07 – Čo treba zmeniť na Slovensku? 01:03:15 – Ako podporiť podnikateľov? 01:16:39 – Pravica vs. ľavica 01:19:50 – Investovanie peňazí 01:19:50 – Čo odporúča Štefan Kišš? 01:23:02 – Zmysel života podľa Štefana Kišša --------------------------------------------------------------------------- Všetky spomenuté knihy a podcasty nájdete v článku na blogu: https://wp.me/p5NJVg-Lt --------------------------------------------------------------------------- Pre tých, ktorí nezachytili, vytvoril som v rámci svojich konzultácií aj komunitu. Je tam okolo 25 zakladateľov rôznych firiem, ktorí si zdieľajú know-how a svoje kontakty. Stretávame sa raz mesačne osobne a máme aj spoločnú appku. Pokiaľ chcete, aby bola vaša firma ešte lepšia, registrujte sa na https://bezcyklenia.sk/komunita/. --------------------------------------------------------------------------- Viac z podcastov nájdete na: https://www.truban.sk/podcast --------------------------------------------------------------------------- ● Najlepšie z podcastu na Instagrame ● https://www.instagram.com/truban.podcast/ ● Truban.sk ● https://bit.ly/3r1vYQJ ● Instagram ● https://www.instagram.com/truban/ ●Facebook ● https://www.facebook.com/miso.truban ● LinkedIn ● https://sk.linkedin.com/in/truban

Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023. Analizirata: prof. dr. Ana Bojinovič Fenko, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, in zunanjepolitični novinar Dela Jure Kosec.     Vprašanje prof. dr. Ana Bojinović Fenko Jure Kosec Se bo končala vojna v Ukrajini?  Vojaški spopadi morda, konflikt še ne.  To si je težko predstavljati. Mislim, da je boljše vprašanje, če se lahko vojna zaostri. Na to pa mislim, da je lahko odgovor samo pritrdilen. Bo Kitajska napadla Tajvan? Ne. Uporaba drugih sredstev zunanje politike bo imela prednost.  Kitajska lahko spremlja na drugem koncu sveta, kaj bi to pomenilo. In mislim, da je to odvračilni faktor.  Bo padel režim v Iranu? Ne. Grobo nadaljevanje vlade se bo nadaljevalo.  Ne. Bomo v Evropi doživeli energetske mrke? Ne. V najslabšem primeru bi lahko gospodinjstva utrpela vnaprej znane dvourne redukcije elektrike na dan. Mislim, da se je nevarnost za to zimo polegla, vprašanje, če pa se je za naslednjo.  Kaj bo v medijskem ospredju leta 2023? To, kar se prodaja. To je navadno strah in negotovost za podjetnike, investitorje in gospodinjstva.  Vojna v Ukrajini. Kaj bo “slon v prostoru”? Naslavljanje globalne neenakosti.  Jedrske grožnje. Kaj bo spregledano?  Pravica do zasebnosti v luči digitalnega razvoja in zagotavljanja varnosti držav in poslovanja podjetij.  Tisti dogodki, za katere še ne vemo, da se bodo zgodili. Neznane neznanke.  Kaj bo pozabljeno pa ne bi smelo biti?    Sirska državljanska vojna. Vsi konflikti, ki jih je morda vojna v Ukrajini zasenčila. Katera mednarodna tema bi lahko najbolj vplivala na Slovenijo? Z diplomatskega vidika: Glasovanje o slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. Vojna v Ukrajini. Bo Slovenija izvoljena v varnostni svet Združenih narodov kot nestalna članica?  Bo. Bo. Kaj navdaja z upanjem v letu 2023?  Poraz ideje neliberalne demokracije v Sloveniji. Se strinjam s profesorico. Tudi na ravni EU se je izkazalo, da pojav neliberalne demokracije nima prihodnosti.     

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Republika Slovenija se po 31-ih letih demokratizacije še vedno nahaja v bolezenskem stanju. Znakov, da je naša demokracija še vedno bolna, je več. Eden izmed njih je prav gotovo vladno, državno in ljubljansko občinsko zanikanje pravice do groba vsem žrtvam povojnih pobojev, katerih izkopavanja ni in ni konec.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Vprašanje ali lahko ločimo umetnika kot javno osebnost od njegovega umetniškega dela je aktualno v vsakem družbenem obdobju in si ga zastavljamo vedno znova. Skozi prizmo polemiziranja pomena Nobelove nagrade pisatelju Petru Handkeju se tega vprašanja loteva gledališka predstava Projekt Handke ali pravica za Petrove neumnosti, avtorja Jetona Neziraja. Predstavo si je na festivalu Mittelfest, v mesecu juliju, ogledala Aleksandra Saška Gruden in se pogovarjala z avtorjem. Vabimo vas k poslušanju! foto: https://qendra.org

Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi a vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, a človeški obraz se spreminja n se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velikanske napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da izgleda drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, a žensko srce, tudi če ni telesna mati, zna vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, a moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!

And we're back! After a little Covid action, Its time for another episode of This Week in Stacks. First off, Thank you the first sponsor of the Built on Bitcoin podcast. The Stacks Foundation! If you are a developer, or thinking of becoming one and want to learn Clarity. https://start.stacks.org/ is THE place to go. Now lets jump into the episode.

V nedávnych francúzskych prezidentských voľbách vytkol Marine Le Penovej protikandidát, súčasný prezident Macron, že jej bankárom je Putin. Rusko malo dlhodobo financovať okruh strán a občianskych združení, ktoré oslabovali európsku a atlantickú jednotu, rozkladali ju hodnotovo aj na úrovni dôvery v inštitúcie. Po invázii Ruska na Ukrajinu vidíme, kam politika Putinovho Ruska mierila a čoho je schopná. Čo však vieme o ruskom pôsobení na domácej aj európskej politickej scéne? Nakoľko to máme zmapované a čo s tým vieme urobiť? Hostia: Pavla Holcová - investigatívna novinárka Daniel Milo - analytik, odborník na extrémizmus Oľga Pietruchová - ľudskoprávna aktivistka

Teden, ki se začenja, bo po vsej verjetnosti prinesel novo vlado. Danes se bo pred pristojnimi parlamentarnimi odbori predstavila druga skupina ministrskih kandidatk in kandidatov; med drugim predsednica SD Tanja Fajon kot kandidatka za zunanjo ministrico ter kandidat za ministra za finance Klemen Boštjančič. Jutri sledi predstavitev še šestih kandidatk in kandidatov, v sredo pa bi državni zbor že lahko potrdil novo vlado. Ostale teme: - Začenja se dvodnevni vrh Evropske unije, na katerem bo v ospredju vojna v Ukrajini in iskanje soglasja o prepovedi uvoza ruske nafte. - Pravica do splava je tako v Združenih državah kot v Evropi vse bolj ogrožena. - Na svetovnem prvenstvu v balvanskem plezanju je Anže Peharc osvojil drugo mesto. Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu pa so naslov osvojili Finci.

Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, bo tekla beseda v tokratni epizodi podkasta o pravicah žensk, Na pravi strani, ki ga pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.

Avtorica recenzije: Nives Kovač Bralca: Eva Longyka Marušič in Jure FrankoBrežice: Primus, 2021Dragan Petrovec je pravnik kriminolog, leta 1997 je doktoriral s tezo O namenu kaznovanja – slepa ulica absolutnih teorij. Napisal je več strokovno-publicističnih del: Kazen brez zločina (1998), Mediji in nasilje (2003), Kult žrtve (2005) in Nasilje pod masko (2015), humorne zapise pa je izdal v knjigah Fanči s psihiatrije in hujše zgodbe (2015) in Pismo nigerijske vdove (2018). Je tudi redni kolumnist časopisa Dnevnik. Jagodni izbor iz obdobja med letoma 2015 in 2021 je v knjigi Stopinje upora uvrstil v sedem poglavij z naslovi: Človeško na tnalu, Stranpota demokracije, Pravica za prakso, Nacionalizem kot domoljubje, (Pol)preteklost zdaj, Ad personam in Prvoosebno. »Svoboda je naporna. Zahteva izjemno odgovornost. Svoboda prinaša skušnjave. Zato zahteva odpornost nanje. Demokracija še ne zagotavlja svobode. Največ svobode zagotavlja spoštovanje človekovih pravic pod vsakršno vlado«, je Dragan Petrovec zapisal v Uvodni besedi ali prvi stopinji. Med temami, ki jih obravnava v knjigi Stopinje upora, so svoboda, pravice človeka in demokracija. Vse se vrti okoli človeka, človečnosti in pravičnosti, nasproti pa jim stojijo nepravilnosti, krivice, nasilje, prevare. Petrovec izhaja iz svojega znanja, profesionalnosti in izkušenj, ki so se nakopičili v desetletjih njegovega dela in vključuje primere, s katerimi se je srečal. Predstavlja jih veristično in na njih bistvene stvari, ki gradijo človečnost. Na koncu zapisov podaja svoje mnenje, a ga ne vsiljuje, temveč ga daje v premislek. Kaj bi lahko skupaj naredili, da bi živeli v pravični in demokratični državi? Kako se bomo uprli krivicam, nasilju in nepravilnostim tistih, ki vodijo našo državo, ki po vélikem poku počasi tone, če se ne moremo upreti niti nasilju v najbolj intimni enoti – družini. Trudi se govoriti resnico in se ne skriva. Posameznike razgalja z imeni in priimki in za tem stoji. Podaja se na mnogotera področja: sodišča, zapori, zdravstvo, politika, cerkev, nacizem, vojska, nasilje, izbrisani … v zadnjem poglavju Prvoosebno pa odkrito spregovori še z avtobiografskimi zapisi. Med drugim tudi o sosedstvu s Cirilom Zlobcem, o otroštvu, ki ga je preživel v župnišču viških frančiškanov, o želji, da bi napisal opero in roman. Ko piše, se mu misel pogosto vrača v tiste čase, ko ustvarjalnost ni imela meja, le spodbude. Petrovčev glas je jasen in neizprosen, zato je nekaterim trn v peti. Predvsem je iskren, v pisanju o aktualnih temah, ki se nanašajo na preteklost, sedanjost, prihodnost. Zbuditi duha v posamezniku. Ljudeh. Ljudstvu.  »Upor je v tem času najbolj državotvorno dejanje. Upor kulture. Upor znanosti. Upor vsakogar, ki želi drugačno družbo, družbo brez zastraševanja, družbo, ki ne temelji na nacizmu sorodnih idejah. Vendar, upor na dovoljen način. Teh načinov je mnogo, veliko več, kot si predstavljamo. Potrebno je nekaj domišljije in precej poguma. Priložnosti za dokazovanje obojega pa nikakor ne manjka.« Kratka besedila Dragana Petrovca v knjigi Stopinje upora se kljub golim preverjenim dejstvom berejo kot polliterarni zapisi. Navzoči, aktualni zapisi. S svojo vsebino nagovarjajo bralca, ga postavljajo pred zrcalo in kličejo po uporu na miren način, ki bo vodil k pravičnosti in človečnosti našega naroda in vsega sveta.

Ena od pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je tudi pravica do storitev zdraviliškega zdravljenja. Za katera zdravstvena stanja je zdraviliško zdravljenje predvideno v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja in v katerih primerih zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno? Kakšni so postopki za odobritev? Gost Mario Bartolac, dr. med., specialist družinske medicine in izvedenec za pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Družinska bitka za daljinca je morda tema preteklosti. Kako vzpostaviti pravo razmerje med osrednjim ekranom v stanovanju, obdanim s sedežno garnituro, in preostalimi večpredstavnostnimi sredstvi pa je izziv prihodnosti. Digitalna preproščina ponuja nekaj izjemno zanimivih rešitev. Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev.

Glede na javnomnenjske raziskave 72 odstotkov ljudi v Sloveniji podpira pravico do abortusa. Slovenija se tako po naklonjenosti do pravice do izbire uvršča med najbolj liberalne države, v skupino, kjer so skandinavske države in Francija. Dvajseto stoletje je obdobje izjemnih sprememb na področju seksualnosti in reprodukcije. Redni ginekološki pregledi, zanesljiva kontracepcija in svobodno odločanje o rojstvih otrok so močno izboljšali zdravje in kakovost življenj žensk. V 21. stoletju pa se vračamo v preteklost, saj je žensko telo z vse večjimi pritiski na krčenje reproduktivnih in seksualnih pravic, med njimi najbolj na pravico do abortusa, spet polje boja za enakopravnost. Zakaj? Na to vprašanje celovito odgovarja znanstvena monografija Pravica do abortusa, ki je izšla pri založbi FDV Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Zakaj je žalovanje pomembno in kako se pogovarjati z žalujočimi? Kaj je pravica do slovesa in kdo so pozabljeni žalovalci? Gostja: psihologinja Radmila Pavlovič Blatnik iz slovenskega društva Hospic.

„Hovoril som ministrovi Budajovi, že manažérsky bolo nebezpečné ísť do reformy v nastavení koalície, kde je koaličným partnerom Boris Kollár a jeho hnutie, ktorí sa dlhodobo stavajú proti ochrane prírody,“ hovorí europoslanec PS / Spolu a ekológ MICHAL WIEZIK. Obáva sa, že ak reforma národných parkov nebude úspešná, na ďalších desať či dvadsať rokov bude pochovaná na škodu prírody.

Sean Pravica is a Californian writer and the author of Hold Still Fast, a collection of stories fifty words and under, and Stumbling Out the Stable, a novel. Patrick Roche is a queer poet, mental health advocate, and Carly Rae Jepsen enthusiast from New Jersey. George Saunders is the author of eleven books, including Lincoln in the Bardo, which won the 2017 Man Booker Prize for best work of fiction in English. (Transcript) Welcome to Micro, a podcast for short but powerful writing. I'm your host, Drew Hawkins.  Love, death, and Halloween decorations. This episode is an homage to- and a cautionary tale- of time passing in the suburbs. This first piece is both brief and vivid, emphasising the proximity of everyday life to death. It's called “Sign of Life.” It was written by Sean Pravica and published in The Citron Review. Enjoy. “Sign of Life” by Sean Pravica in The Citron Review  Sean Pravica is a Californian writer and the author of Hold Still Fast, a collection of stories fifty words and under, and Stumbling Out the Stable, a novel. You can find him on Instagram at @Sean_Pravica, or on his website at seanpravica.com. Our second piece encapsulates childhood in suburbia, filled with memory and juxtaposition between then and now. It's called “Suburbs in July.” It was written by Patrick Roche and appears  in his book A Socially Acceptable Breakdown, out now from Button Poetry. “Suburbs in July” by Patrick Roche in A Socially Acceptable Breakdown (Button Poetry) Patrick Roche is a queer poet, mental health advocate, and Carly Rae Jepsen enthusiast from New Jersey. You can find him on Twitter at @PatrickPoetry, on Instagram and Facebook at @PatrickRochePoetry, or on his website at patrickrochepoetry.com.  In our final piece, a son‘s perspective offers insight into a father‘s growing obsession, the result both comedic and a little heartbreaking. It's called “Sticks.” It was written by George Saunders and appears in his collection, Tenth of December, published by Penguin Random House. George Saunders is the author of eleven books, including Lincoln in the Bardo, which won the 2017 Man Booker Prize for best work of fiction in English. You can find his website at georgesaundersbooks.com. Micro is edited and curated by Dylan Evers, our social media is managed by M.M. Kaufman, and the show is produced and hosted by me, Drew Hawkins. Our theme song is by Matt Ordes. Audio of “Sticks” excerpted courtesy Penguin Random House Audio from Tenth of December by George Saunders, read by the author.  You can find all of the information about this episode's writers, their featured work, and the publications where they were published, as well as a transcription of this episode in the show notes. Find more of our shows wherever you listen to podcasts, or check out our website at micropodcast.org. And follow us on Twitter, Instagram, and Facebook at podcastmicro.  Thanks for listening. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Sean Pravica is a Californian writer and the author of Hold Still Fast, a collection of stories fifty words and under, and Stumbling Out the Stable, a novel. Patrick Roche is a queer poet, mental health advocate, and Carly Rae Jepsen enthusiast from New Jersey. George Saunders is the author of eleven books, including LincolnContinue reading "Pravica x Roche x Saunders"

O protestih, na katerih je nastajala slovenska država, o povodih in razlogih za takšne kolektivne akcije, protestniških junakih in antijunakih, odzivih oblasti, ki bi morala pravico do protestov spoštovati in njeno uresničevanje omogočati, o omejevanju in celo prepovedih protestnih gibanj, nalogah policije, pa tudi o protestih, ki potekajo zdaj, med pandemijo covida 19, govorijo doc. dr. Barbara Rajgelj, predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, izr. prof. dr. Bojan Musil, socialni psiholog, predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, in strokovnjak za varnostna vprašanja prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. Oddaja sodi v projekt Vitrina Slovenija, ki nastaja ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije. Več o tem na val202.si in v podkastu Zgodbe.

Ob svetovnem dnevu knjige smo se pogovarjali o pobudah in projektih, ki jih je po knjižnicah vse več in z njimi ohranjajo bralno kulturo. Zakaj brati, kako brati, kakšen naj bo izbor knjig in še marsikaj, je povedala Veronika Rijavec Pobežin, vodja Službe za delo z uporabniki in posebne zbirke v Mestni knjižnici Ljubljana.

This week on Meet the Entrepreneur, we spoke to Mohamed Abdou, founder of Pravica, the first blockchain email service provider in the MENA region. We discussed the disruptive potential of the technology to solve some of Africa's most pressing challenges including trust in institutions, financial inclusion and underreported data. To hear Mohamed's pitch to Invest Africa and Untapped Global's The Nest click here. More about Pravica: https://pravica.io/ More about Invest Africa: https://www.investafrica.com/

V preteklem letu smo zaradi bolezni COVID 19 izgubili vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.

Eno leto je naokrog odkar so v sosednji Italiji odkrili prvi primer človeka okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V preteklem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah, ki ga pripravlja novinarka in voditeljica Martina Tita Mayer. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.

V tokratni Intelekti smo govorili o pomenu javnega prostora, o vlogi urbanizma in o posledicah neoliberalizma v mestih. Ali je mesto kot prostor svobode še vedno enako dostopno vsem družbenih skupinam pod enakimi pogoji ali pa tudi mestni urbanizem vse bolj podlega kapitalu in tržni dopadljivosti? Kako se je zaradi epidemije spremenila vloga javnega prostora? Z gosti Alenko Korenjak, Matevžem Grando, Klemnom Ploštajnerjem in dr. Milošem Koscem smo iskali odgovor tudi na spraševanje o tem, v kakšnih mestih si v prihodnje sploh želimo živeti.

Knjiga z naslovom Moja odločitev, ki je pred kratkim izšla pri založbi Aristej prinaša pričevanja, pravice in predsodke o splavu. O problematiki povezani z vprašanjem pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, smo se pogovarjali z avtorico knjige, antropologinjo, sociologinjo in direktorico Inštituta 8.marec, Niko Kovač.

Pravico do osebne asistence pri nas ima nekaj več kot 1800 uporabnikov, storitve osebne asistence pa izvaja približno 4.000 osebnih asistentov. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča, da lahko živijo neodvisno, samostojno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Kdo je upravičen do osebne asistence, kakšni so pogoji za pridobitev te pravice, kdo je lahko osebni asistent, kaj je njegovo delo in kaj vse omogoča osebna asistenca uporabnikom? Gostja Svetovalnega servisa bo vodja osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije Špela Šušteršič.

Kako je s pravico do ugovora vesti na zdravstvenem področju pri nas? Kaj pravi zakonodaja in kako je to v praksi? Svojo izkušnjo sta z znami delila magistra farmacije, Anja Kastelic, in zdravnik anesteziolog Janez Dolinar.

Komentar je pripravil prof. dr. Janez Juhant.

Ahmed sits down with Mohamed Abdou, the founder and CEO of Pravica where they discuss a wide range of topics ranging from privacy centric apps being accessible to millions, the opportunities blockchain represents, how it is perceived in emerging countries like Egypt, where do we expect to see adoption coming from and all the learnings Mohamed has had building a Web 3 start up in MENA. All this and more on this episode of Encrypted! If you liked what you heard, please do leave us a review on Apple Podcasts and the other platforms. Don’t forget to support us by spreading the word and hitting that subscribe button! Special Guest: Mohamed Abdou.

Mednarodna zveza transportnih delavcev ITF, Mednarodna pomorska organizacija IMO in številni drugi so ob letošnjem Prazniku dela znova pozvali vlade, naj tudi pomorščake priznajo kot ključne delavce v času krize pandemije novega koronavirusa. V kakšnem položaju so se torej zaradi ukrepov za zajezitev pandemije znašli pomorščaki, med katerimi je veliko tudi slovenskih? Kako so zaščitene njihove pravice? Kaj jim mora ladjar zagotavljati pri delu na ladji? O tem smo se v oddaji pogovarjali z Brankom Krznaričem iz Mednarodnega sindikata pomorščakov, ki ima sedež v Kopru in združuje pomorščake iz 13-ih držav.

Odteraz môžte zakončiť pracovný týždeň komentárom Eugena Kordu a jeho rozhovormi s kolegami z redakcie. Spoločne vždy zhodnotia hlavné udalosti uplynulých dní. V tejto epizóde si vypočujete: - ako Generálna prokuratúra sfušovala návrh na zakázanie ĽSNS a aká bola atmosféra na súde - ako sa v multikultúrnom Španielsku dostala do parlamentu krajná pravica - ako poslanec Marček dáva vodu na mlyn nebezpečnej Ruskej Propagande - a zaspievame si spoločné novú zvučku tohto podcastu Príjemné počúvanie! A ako vždy, ak máte pripomienky a návrhy na zlepšenie, napíšte nám prosím na harman@tyzden.sk - ďakujeme.

V drugi epizodi oddaje Filozofija gre v svet govorimo o vprašanju evtanazije. Naša gosta sta dr. Igor Pribac, filozof in profesor na katedri za socialno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Matjaž Zwitter, zdravnik in upokojeni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Transkripcije posameznih epizod oddaje Filozofija gre v svet so dostopne na naši Facebook strani. . . . Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Vsako leto konec novembra praznujemo Svetovni dan pravice vedeti. Torej ... česa vse ne vemo? V tokratni epizodi gostimo pisatelja, svobodnega raziskovalca in naravovarstvenika Antona Komata, ki na anomalije sodobnega sveta opozarja brez dlake na jeziku − z zavedanjem, da s sedanjim početjem tonemo v propad! Tokrat se bomo spraševali, ali je skrivanje javnih informacij, kot so škodljivost procesirane hrane, oporečnost vodnih virov, zastrupljanje zemlje s pesticidi itd., sploh dovoljeno, zakaj je tudi molk laž ter kaj nam mediji zaradi interesov raznih institucij prikrivajo. Na Klepetu ob kavi se namreč trudimo posredovati tudi resnice, ki jih drugi prikrivajo. Poznate kako zgodbo, o kateri nihče ne piše? Sporočite nam jo!

V zadnjih tednih se v slovenski javnosti veliko govori o možnosti uzakonitve evtanazije, ki ji Slovensko zdravniško društvo in Zdravniška zbornica Slovenije odločno nasprotujeta. Na okrogli mizi Radia Ognjišče smo z raznih vidikov osvetlili to dragoceno zadnje obdobje življenja in pomena odnosov, ki na koncu edini človeku dajejo oporo.

Od industrijske revolucije naprej se ljudje obkrožamo z najrazličnejšimi napravami, brez katerih ne znamo več živeti. Dokler se ne začnejo kvariti, kar se običajno zgodi takoj po izteku garancije. Naprav pogosto ne moremo več sami popraviti, v iskanju ugodnega servisa pa hitro obupamo in se raje odločimo za nov nakup. To obremenjuje okolje in naše denarnice, zato Evropska komisija pripravlja nova pravila v okviru direktive Ecodesign, ki bo vključevala tudi »pravico do popravila«. Ta bo zahtevala od nekaterih proizvajalcev, da izdelujejo naprave z daljšo življenjsko dobo in jih je lažje popraviti. O pravici do popravila, ki naj bi vključevala televizorje, svetila in nekatero belo tehniko, ne pa tudi pametnih telefonov in računalnikov, v tokratni oddaji Intelekta, ki sta jo pripravili Erika Štular in Urška Henigman. foto: falconp4/pixabay

Zakonska ureditev evtanazije tistim, ki jih bolezen privede do nevzdržnega trpljenja, odpre možnost odprtega in iskrenega pogovora o svojih težavah z bližnjimi in zdravstvenim osebjem. Misli o končanju življenja tako ne povzročajo več nelagodja in niso več tabu tema, o kateri se ne spodobi odprto pogovarjati. Marsikomu, ki trpi hude bolečine, že samo obstoj možnosti izhoda bistveno olajša spopadanje z vsakodnevnim trpljenjem.

Pravica umreti. Staš Zgonik pojasnjuje, zakaj je čas, da v Sloveniji uzakonimo evtanazijo. Obširno temo o tem pa si lahko preberete v novi številki Mladine >> https://www.mladina.si/189072/cas-je-da-v-sloveniji-uzakonimo-moznost-evtanazije/ #Mladina2 #evtanazija #PRAVICAumreti

Vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja, piše v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Neoviran pretok informacij namreč varuje pred zlorabo moči in je v prid obveščeni javni politični razpravi. Prav tako je temeljna človekova pravica protestirati proti nesprejemljivemu delovanju oblasti in slabi politiki. Več v tokratni oddaji.

Za Bosno in Hercegovino so volitve, od katerih številni prebivalci niso pričakovali veliko. Politiki so v volilni kampanji stavili na nacionalizem, sovražni govor, manj pa na vprašanja, ki se dotikajo prebivalcev. Novoizvoljeno predsedstvo ne obeta hitrih sprememb, ampak nadaljevanje prepirov. Srbskega predstavnika Milorada Dodika bolj kot Bosna in Hercegovina zanima Republika Srbska, škodili mu niso niti množični protesti za pravno državo in proti skorumpiranim političnim elitam “Pravica za Davida”, ki jih sprožil še vedno nepojasnjeni umor 21-letnega Davida Dragičevića. Medtem komaj delujočo državo zapušča na 10 tisoče ljudi, ki v Bosni že dolgo ne vidijo perspektive. Avtor oddaje: Boštjan Anžin

Društvo je najbolj demokratična oblika civilnodružbenega združevanja ljudi glede na njihove osebne interese in željo po delovanju v družbi. Pravica do združevanja je tudi ena od osnovnih človekovih pravic. Alan in Peter sta člana društva. DMP. Društva mrtvih pesnikov. Odigrane v živo: predpremierno Astronavt in Padalo za strah + Nebo nad Berlinom.

Via verde je projekt ozelenitve avtocest v Ciudadu de Mexicu, v okviru katerega sive betonske stebre prekrivajo z zelenimi vertikalnimi vrtovi, ki naj bi izboljšali počutje ljudi in kakovost zraka v mestu. V središču Milana se proti nebu vzpenjata 76 in 110 metrov visoki stanovanjski stavbi, na kateri je arhitekt Stefano Boeri posadil 800 dreves in 4.500 grmov v želji, da bi vsaj malo regeneriral okolje in poskrbel za urbano biodiverziteto. Tudi v Ljubljani se na stavbah, predvsem strehah, skrivajo majhne zelene oaze miru in navdiha. Dve je obiskala Darja Pograjc in nastala je Nedeljska reportaža.

Pogovor Ekstremno slovensko z Niko Rozman je v živo potekal v knjižnici.GT22 14. decembra, 2017. Moderator: Žiga Brdnik. Nika Rozman, rojena 1985 v Ljubljani, je pod mentorstvom profesorjev Jožice Avbelj in Jerneja Lorencija leta 2010 diplomirala iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT. Istega leta se je zaposlila v MGL, leta 2014 pa prestopila v ansambel SNG Drama Maribor. Ustvarila je več kot trideset gledaliških vlog, med njimi mnoge nosilne kot so Shakespearovi Julija in Ofelija, Cankarjeva Jacinta, Wedekindova Lulu, Katerina Ostrovskega, Viripajeva Saša, Lotzova Mrs.Pellner. Sodelovala je v gledaliških produkcijah APT Novo mesto, Gledališča Glej, Mini teatra, SNG Drama Ljubljana, Gledališča Škuc, Slovenskega mladinskega gledališča, z Zavodom Margareta Schwarzwald, Masko, Vio Negativo in Zavodom Emanat. Nastopila je v številnih filmskih, video in televizijskih projektih; med drugim v kratkih filmih Barbare Zemljič, Tomaža Gorkiča, Marine Gržinić, Pile Rusjan, Urške Djukić; in v celovečernih filmih Kruha in iger, Pod gladino (Klemna Dvornika) in Idila (Tomaža Gorkiča). Glas je posodila tudi številnim radijskim igram in animiranim junakom. Prejela je Borštnikovo nagrado za mlado igralko za vlogo Katerine v uprizoritvi Nevihta Mestnega gledališča ljubljanskega (Festival Borštnikovo srečanje), priznanje ZDUS za umetniške dosežke za vloge v predstavah Prevare Jere Ivanc (MGL), Pohujšanje v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja in Lulu Franka Wedekinda (obe Drama SNG Maribor) in Vesno za najboljšo stransko vlogo za vlogo Mie v filmu Idila. FILMOGRAFIJA Apoptoza (2017) Pod gladino (2016) Idila (2014) Plavanje (2014) Pravica ljubiti (2013) Mladost (2012) Kruha in iger (2011) Njena pravila, moja pogostitev (2010) Prvi dan v službi (2010) Piran - Pirano (2010) Gospod podzavest (2009) Proti oknu (2007) Zora (2007) Vir: - http://www.nika-rozman.com/ - https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/7297/nika-rozman/ Foto: Janez Marolt

Pogovor je nastal na podlagi članka Pravica do posteljice. Več v novi Mladini >> http://www.mladina.si/arhiv/201731/ . #Mladina31

Pogovor je nastal na podlagi članka Pravica do napake: http://www.mladina.si/169872/pravica-do-napake/

Metin čaj na terenu! Gost je medijski gverilec, hrvaški novinar Boris Dežulović, eden najbolj branih kolumnistov na območju nekdanje Jugoslavije. Pred tremi leti je...

Pogovor je nastal na podlagi članka Pravica točno določenega človeka. http://www.mladina.si/159140/pravica-tocno-dolocenega-cloveka/

Nekaj novic, govoric in ugibanj (ja, zadnja se ne rima). Povezave Monument Valley Carrot Fit 2.o OS X 10.9.3 Zabavne storitve po svetu Apple kupuje Beats Pravica biti pozabljen Split screen iPad koncept iPhone 6 Special Guest: Alan Rener.