Podcasts about Pogled

Gost epizode je dr. Uroš Ocepek, učitelj in prvi slovenski učitelj med 24 najboljšimi na svetu. Epizoda je bila posneta v sklopu AIDEA konference II. 10.5.2026 v Odiseji. V epizodi: Pogled iz zornega kota učitelja Mladi, branje in vloga učitelja Potencial dijakov in pomen učiteljskega poklica Računalništvo, šola in zaključek predavanja Vprašanje iz publike in RINOS

Tokratno oddajo so zaznamovale premestitve duhovnikov in papeževa okrožnica o etiki umetne inteligence, ki je veliko pozornosti požela tudi v slovenski Cerkvi. Svoje poglede in razmišljanja na okrožnico so nedavno na pobudo Katedre za moralno teologijo Teološke fakultete v Ljubljani predstavili strokovnjaki s področji, ki jih zadeva okrožnica.

Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik je s svojimi stvaritvami Ljubljano postavil ob bok najlepšim evropskim prestolnicam. Od Križank, NUKa, Tromostovja, ljubljanske tržnice do stadiona za Bežigradom in Žal, če omenimo le nekatere njegove stvaritve. Precej neopazno pa za Trnovsko cerkvijo stoji njegov dom. Plečnikova domačija obsega dve hiši in prizidek ter čudovit vrt. Hišo je leta 1915 kupil brat Jožeta Plečnika, Andrej, da bi postala nov dom Plečnikovih, kar pa se ni uresničilo. Je pa to postal dom velikega arhitekta, ki je njej živel in ustvarjal kar 35 let, vse do smrti leta 1957. Kot muzej je Plečnikova hiša svoja vrata za javnost odprla leta 1974. 2010 je prešla pod okrilje zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki upravlja s hišo, sicer v lasti mesta Ljubljana. Septembra 2015 se je končala temeljita prenova, ki je trajala 2 leti. Danes v hiši hranijo več kot 17.000 različnih predmetov, vključenih v Plečnikovo zbirko, vsak od njih pa ima svojo zgodbo. Nekaj zgodb o življenju in delu največjega slovenskega arhitekta nam razkrivata kustosinja Ana Porok in Matic Šavli, zadolžen za vodenje hiše. Ustavimo se tudi na vrtu, kjer je del zelene oaze namenjen knjižnici pod krošnjami. Tam nas pričaka Jelena Radič, koordinatorka projekta iz zavoda Divja misel. Pridružite se nam na sprehodu po Plečnikovi hiši in vrtu in še nekoliko bolje spoznajte življenje tega znamenitega arhitekta! Foto (Matevž Paternoster/MGML): zimski vrt in okrogli prizidek Plečnikove hiše

Tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Srbiji Rut Zlobec, ki je slovensko kulturo in jezik v skoraj dvajsetih letih svojega službovanja v tej državi, približala številnim generacijam slovenskih zdomcev in njihovih potomcev. Pred odhodom v Srbijo, je kot učiteljica službovala v Pišecah in že tam tkala vezi med Slovenijo in Srbijo, po odhodu v tujino pa se je še aktivneje posvetila ne le poučevanju slovenskega jezika v slovenski skupnosti v Vojvodini marveč tudi skrbi, da, predvsem mladi v Srbiji, ohranijo stik s koreninami svojih slovenskih prednikov. V oddaji Slovencem po svetu-Portreti učiteljica Rut Zlobec odstira pogled v svoje delo v Srbiji, v kulturni utrip v Novem Sadu in življenje v Banatu.

Tokrat bomo v pogovoru osvežili spomin na že od antičnih mitologij poznan starodavni pojem kaos. Ponavadi ga razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg relativnostne in kvantne, tretje pomembno znanstveno spoznanje 20. stoletja, bi vsaj zainteresirani želeli izvedeti več. Za tiste smo pred nekaj leti poskrbeli z vabilom v oddajo prof.dr. Juretu Zupanu, ki se je že pred več kot 40 leti ukvarjal s fenomenom umetne inteligence v povezavi s kemijo. Še vedno sodeluje s Kemijskim inštitutom, sicer pa je upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. V pogovoru, ki je nastal v okviru 8. kemijskega tedna pred dvema letoma, je povzel historiat razumevanja pojma kaos in sodobno, znanstveno rabo tega pojma. Sicer pa le vnaprejšne "opozorilo": znanstvena raba izraza kaos se ne nanaša na starodavnega, na globok nered vezan pomen. Mejnik začetka moderne teorije kaosa je leto 1838, ko je matematik Pierre François Verhulst (Bruselj,1804-1849) objavil alternativo Malthusovemu modelu rasti prebivalstva v obliki diferencialne enačbe, bolj poznano kot "logistična enačba". FOTO: generična fotografija oddaje Pogled v znanost VIR: Goran Tenze

Pogled v zgodovino Cerkve pove, da je po koncilih – vseh je bilo doslej 21 – vedno znova prihajalo do razkolov. Razkolne skupine so vedno Cerkvi očitale, da se je izneverila izročilu in vpeljala nekaj novega, česar to izročilo ne pozna.

Rabinsko židovstvo smatra da svetost osobe nije u izbjegavanju izazova sekularnoga svijeta i zlih nagona koji se nalaze u svakome od nas, već u suočavanju s njima i pobjeđivanju.

Danes zaznamujemo dan državnosti, v spomin na formalno razglasitev Slovenije kot samostojne države pred natanko petintridesetimi leti. Da Slovenija postane suverena in neodvisna država, smo izglasovali na plebiscitu, 23-ega decembra 1990. Na omenjeni dan se je na volišče v Novem mestu odpravila tudi Jelisava Dobovšek Sethna – Biba, kot jo kličejo prijatelji. Zgodba je toliko bolj posebna, ker je v mesto ob Krki, sicer svoj rojstni kraj, prišla iz Tokia.

Pogled v zakulisje filmskih klasikov je prejšnji teden ob praznovanju okrogle sedemdesete obletnice ponudil eden izmed najpomembnejših slovenskih filmskih akterjev studio Viba film. Čeprav se je teden praznovanja že zaključil, del jubilejnega dogajanja ostaja na ogled. Zunanja razstava V soju filmskih luči bo namreč pred vhodom v studio postavljena vse do 30. novembra.

Pogled skozi prizmo cenzure nam lahko marsikaj pove o nekaterih klasičnih delih slovenske književnosti, pravi dr. Marijan Dović, ki se že dolgo ukvarja s cenzuro v slovenski literarni zgodovini. Izsledke svojih raziskav je zdaj objavil v monografiji z naslovom Sočni sadeži prepovedi. Ne ravno cenzura, temveč spregledanost pa je v ospredju razstave Neznana dela Milene Usenik in Emerika Bernarda v Centru in galeriji P74 v Ljubljani.

"Jesi li spreman ogoliti se do najsitnijih detalja svojih grijeha, svoje zloće, svojih navika, našeg razmišljanja i cijelog našeg bića pred Isusom? Tek tada on pohađa tvoju carinarnicu. A Isus te ne dolazi poniziti, nego podići. Što si iskreniji prema toj činjenici, to više ulaziš u prisan odnos s Njim." Branimir Budinski

Junija pred 180 leti je v naše kraje pripeljal prvi vlak. Slovesno in vzneseno so takrat pričakali novo dobo razvoja in napredka. Od Maribora do Celja je takrat lokomotiva potrebovala dve uri in petinštirideset minut. V tem času danes pride do Ljubljane, kaj dlje pa ne. Vlak je torej hitrejši, hiter pač ne. Visoke upe imajo številni ob nastopu nove vlade, po štirih letih prejšnje garniture končno vidijo luč upanja na koncu predora. Marsikateri pa medtem že opozarjajo, da so to luči bližajoče se nesreče. Ministrski ekipi, ki se je predstavila poslancem in javnosti, ne bo enostavno. Ne le zaradi napetosti doma, ampak še bolj ob nestabilnem in nepredvidljivem mednarodnem dogajanju.Viri: Po železni cesti: Prvi vlak, Radio Maribor  Studio ob 17.00: O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ, Prvi  Dnevnik: Golobova vlada se poslavlja, TV Slovenija  Jutranja kronika, Prvi  Dogodki in odmevi, Prvi Prva nujna seja Odbora za infrastrukturo in energetiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 1. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za izobraževanje, mladino in znanost, RTV365 Ars humana: Susan Abulhawa: "Nikoli si nisem mislila, da bo svet v realnem času in v visoki ločljivosti videl tisto, kar je videl, in da bo pogledal stran.", Ars Odmevi: Predsednik Evropskega sodišča na obisku v Sloveniji, TV Slovenija Vodenje s posluhom: Luka Eržen, Val 202 Botrstvo: Odbojkarski spektakel Tineta Urnauta s prijatelji, Val 202 Okopi: pot slovenske države 1991-1994, Janez Janša, 1994 Izraelski izvoz orožja rekorden peto leto zapored, letos za 30 odstotkov večji kot lani, MMC Pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi v DZ vložili več kot 13.000 podpisov, MMC Climate, European Environment Agency, 2024 Iceland volcano causes fall in carbon emissions as eruption grounds aircraft, Guardian, 2010 Janezu Janši čestital tudi kontroverzni hrvaški pevec: Naj mu dragi Bog da moč pri spodbujanju teh vrednot, Večer

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. Po vsem svetu obstaja potreba po izboljšanju napak merjenja krvnega tlaka (KT) za pravilno diagnosticiranje hipertenzije. Bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 17,9 milijona smrti in pomenijo znatno finančno obremenitev za zdravstvene sisteme. Trenutno merilno negotovost 3 mmHg bi bilo treba izboljšati. Tokratni gost prihaja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani oziroma Laboratorija za metrologijo in kakovost. Asistent dr. Žan Tomazini je s sodelavci razmišljal o sfigmomanometrih in avtomatskih merilnikih srčnega tlaka, ki jih že v osnovi kalibrirajo le s senzorji, ki merijo statični tlak. Manšeta, ki jo ovijemo nad komolcem, pa dejansko meri tlak v njej sami in ne srčnega, ki je seveda dinamična kategorija. Od tod je prišla ideja za uporabo kondenzatorskega mikrofona, ki bi namesto klasičnih senzorjev tlaka v manšeti zaradi njegovih lastnosti pravzaprav merila dejansko dinamiko srčnega tlaka. Med drugim jih je k temu spodbudila odsotnost standarda za dinamično komponento tlaka. To se uporablja v algoritmih, s katerimi merilniki pridejo do vrednosti o sistoličnem/diastoličnem tlaku. V objavljeni študiji so predlagali novo metodo merjenja zračnega tlaka v cevi sfigmomanometra med merjenjem krvnega tlaka z uporabo kondenzatorskega mikrofona. Zasnovali, izdelali in preizkusili so sistem, ki uporablja metodo radiofrekvenčne (RF) modulacije za pretvorbo sprememb kapacitivnosti kondenzatorskega mikrofona v signale tlaka. Radiofrekvenčni mikrofon so preizkusili z nizkofrekvenčnim virom zvoka, simulatorjem krvnega tlaka in s piezoresistivnim senzorjem tlaka kot referenco. Izvedli so potrebne teste za oceno negotovosti sistema. Prototip RF mikrofona ima delovno frekvenčno območje od 0,5 Hz do 280 Hz v območju tlaka od 0 do 300 mmHg. Skupna razširjena negotovost (k = 2, p = 95,5 %) RF mikrofona je bila 4,32 mmHg. Predlagana metoda bi lahko vzpostavila sledljivost naprav za merjenje krvnega tlaka do akustičnih standardov, opisanih v standardu IEC 61094-2, in bi se lahko uporabila tudi pri oblikovanju dinamičnih standardov krvnega tlaka. V pogovoru pa več o tem, zakaj so za preizkušanje hipoteze o točnejšem merjenju srčnega tlaka prišli z uporabo radiofrekvenčne metode pri odzivu tega mikrofona na zvok srčnega utripa. FOTO: Shema predlaganega RF mikrofona za merjenje srčnega tlaka VIR: Žan Tomazini

V oddaji se posvetimo novi tekmi Slovenije, ki na svetovnem prvenstvu elitne skupine v hokeju na ledu igra s Kanado. Pogled usmerimo tudi na kolesarsko dirko po Italiji.

Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki. Sogovorniki: biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo, profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM. V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine. Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji: Hidracija  Gibanje  Rak prebavil je povezan s prekomernim uživanjem predelanih mesnin  Dvosmerna povezava med spanjem in črevesno mikrobioto  Pogostost uživanja zelo predelane hrane v ZK  Dolgoživost je povezana s črevesnim mikrobiomom, druga študija in tretja študija  Stres in mikrobiota Preferenca rdeče prehrane  Spanje in staranje možganov, dodatna študija Spanje in demenca Spanje je glavni steber dolgoživosti Slabše spanje, večja smrtnost Poglavja: 00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba 00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu 00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost 00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem 00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom 00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja 00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo? 00:15:53 Zdravo spanje 00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo 00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano? 00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad 00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje 00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti 00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni 00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja 00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati 00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo 00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše 00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen 00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti 00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem 00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije 00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo 00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu

Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Planinci in pohodniki se pri svojih poteh zanašamo na zemljevide, a le redko se vprašamo, kaj nam ti v resnici kažejo in česa ne. Ali so oblike celin res takšne, kot jih prikazuje karta sveta in kaj je na takšnem prikazu popačenega? Naša gosta sta bila geodet dr. Bojan Šavrič, soavtor nove ekvivalentne Zemljine projekcije, in geograf dr. Matjaž Geršič, ki je sodeloval pri nastanku slovenske različice zemljevida.

Kaj nam o internetu pove filozofija? Kako filozofsko razmišljati o vplivu interneta na človeka, družbo in njeno delovanje? Kaj lahko iz teh razmislekov izvemo o ideologiji, našem času in kapitalizmu? Ta in podobna vprašanja v knjigi Splet in subjekt (Analecta, 2025) pretresa filozofinja dr. Bara Kolenc. Knjiga je namreč v celoti zavezana aktualni tematiki, saj se sooča s trenutnim dogajanjem, povezanim z internetom. Kolenc v njej vzpostavi lastno ontologijo, skozi katero premišlja prepletanje digitalne virtualne in nedigitalne fizične realnosti ter se sprašuje o vlogi umetne inteligence. In poudari, da je svetovni splet nadstruktura, ki parazitira na infrastrukturi interneta. Zato internet ni nevtralen tehnološki dosežek, temveč je materializirana ideologija. Foto – vir: Wikipedija

V Viteški dvorani ljubljanskih križank si lahko od danes ogledamo razstavo Tihi pogled na Ars priznanega francoskega fotografa Klavdija Slubana, ki je s fotoaparatom beležil skrite procese radijskega ustvarjanja Programa Ars. Zvečer pa bodo v Galeriji Škuc v Ljubljani odprli razstavo palestinske umetnice Samire Badran z naslovom Jedka Palestina, ki se umetniško ukvarja s temo izraelske zasedbe Palestine.

28. izdajo Festivala dokumentarnega filma 11. 3. odpirajo z delom režiserja Srđana Kovačevića o Delavski svetovalnici v Ljubljani, med tekmovalnimi filmi v okviru festivala bo tudi Ples življenja Siniše Gačića, ki ima v središču dilemo okoli pravice do prostovoljnega končanja življenja. V Slovenski kinoteki začenjajo z rubriko Pogled z družbenih robov, ki se osredotoča na filmske podobe z margine, poleg tega s ciklom Kinoteka 30! obeležujejo 30 let od uradne ustanovitve javnega zavoda, ki je bil pred tem podružnica Jugoslovanske kinoteke. V kinih sta se zavrtela težko pričakovana Nevesta! režiserke Maggie Gyllenhaal in film o odraščanju – slovenska koprodukcija Drugi dnevnik Pauline P. režiserja Nevena Hitreca.

Koje su potrebe Čifsa, Bronkosa, Čardžersa i Rejdersa? Šta treba da učine Petriotsi, Džetsi, Bilsi i Dolfinsi?Knjiga NFL Dinastija u prodaji: https://shop.infinitylighthouse.com/knjiga-nfl-dinastija-dzef-benedict-dynasty-jeff-benedict.htmlNAŠE DRUŠTVENE MREŽE. PRIDRUŽITE NAM SE I VAN YOUTUBE-A

Smo varnejši zdaj, ko je v Beli hiši slovenski zet Donald Trump, ali smo bili prej, ko je vladal občasni gost naših krajev Joe Biden? Če pogledamo v preteklost, smo na Ameriko vselej gledali kot na steber naše varnosti in obrambe, vendar smo bili večkrat precej razočarani. Pa taki nismo samo Slovenci. Tudi drugi narodi se pogosto zanašajo na pomoč z druge strani Atlantika in pri tem niso najsrečnejše roke. Se je Amerika v zadnjem letu res tako spremenila ali pa se spreminja samo naš romantični pogled nanjo? V naši oddaji Intervju na Prvem programu Radia Slovenija gostimo politologa, obramboslovca, ekonomista, potopisca in športnika, ki je Ameriko približal ne samo radovednim Slovencem, ampak tudi mnogim drugim. Njegovih več kot 40 knjig, napisanih v slovenščini, je prevedenih tudi v številne druge jezike. Gost Intervjuja na prvem programu bo profesor Bogomil Ferfila. Z njim se pogovarja Marjan Vešligaj.

Piše Iztok Ilich, bereta Jure Franko in Lidija Hartman. Celovec: Mohorjeva založba; Ljubljana: FF Znanstvena založba, 2025 Na prvih straneh nove sijajne knjige Nataše Golob se pesnik Boris A. Novak v navdihujočem pozdravu zahvali avtorici s parafrazo naslova, ki ga je dala svoji raziskavi: Zahvaljena, ti, Nataša, ki bereš in pišeš … Nagovarja jo kot vrhunsko in mednarodno priznano avtoriteto na področju umetnostne zgodovine srednjega veka, še posebej iluminiranih rokopisov, ter obenem vsestransko podkovano in lucidno umetnostno zgodovinarko. Priznava ji, da je z novo, po ugotovitvah prelomno raziskavo zapolnila globoko vrzel v našem poznavanju srednjeveške knjižne kulture na Slovenskem in z njo bistveno spremenila dosedanje predstave o zgodovini kulture na slovenskih tleh. Novak, ki se je v prepesnitvah pomembnih del srednjeveške poezije izkazal za mojstra besede, ki občuti in razume veličino ustvarjanja v besedilih in podobah v sploh ne mračnem srednjem veku, v tem povzetku pove tisto najpomembnejše, zaradi česar se mora bralec pokloniti novi raziskavi, s katero Nataša Golob nadgrajuje svoje delo, objavljeno v monografijah Srednjeveški rokopisi, S črnilom in zlatom ter že prej v drugih znanstvenih publikacijah in prikazano na odmevnih tematskih razstavah. Najpomembnejše sporočilo razkošne knjige s podnaslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo je na dolgoletne raziskave oprta ugotovitev Nataše Golob, da ohranjena slovenska srednjeveška literarna kultura obsega vsaj trikrat toliko primerkov, kot sta jih leta 1931 v Katalogu srednjeveških rokopisov s 161 enotami v naših javnih knjižnicah in arhivih dokumentirala Milko Kos in France Stele. V ta seznam pri nas ohranjenih listin in kodeksov je vnesla nekaj popravkov, predvsem pa ga je razširila z rokopisnimi dokumenti, nastalimi v tukajšnjih skriptorijih, ali vključenimi v samostanske in plemiške knjižnice, ki pa so jih pozneje odnesli iz naših krajev. Na pogosto izražene dvome, da bi Paolo Santonino ob obisku v Žički kartuziji mogel videti 2000 rokopisov, odgovarja, da je ta številka morda celo prenizka. Avtorica, prepričana, da kolofoni, pripisi, zgodovinske beležke in druge prvine potrjujejo slovenski izvor rokopisov, v njih vidi gradnike na poti do celovitega razumevanja ohranjenih pisnih spomenikov, njihove primerjave z lastnostmi rokopisov iz slovenskih javnih zbirk pa so ji dale trdnejše časovne in delavniške okvire. Pri tem ni upoštevala le rokopisov z vpisanimi besedami slovanskega izvora, kot je bilo v navadi pri literarnih spomenikih, pomembnih za razvoj slovenskega jezika. Pogled je razširila na vso knjižno kulturo, povezano z našim prostorom. Odločila se je starejše sezname dopolniti z rokopisi, ki so, kot je pojasnila, zdaj v tujini, a jih kolofoni, pripisi, zgodovinske beležke itd. dokumentirajo kot rokopise iz naših krajev. V preverjenih dokumentih s tem skupnim imenovalcem je odkrivala gradnike »na poti do celovitega razumevanja ohranjenih pisnih spomenikov, neposredne primerjave z lastnostmi rokopisov iz slovenskih javnih zbirk pa so dale trdnejše časovne in delavniške okvire.« Nataša Golob nasprotuje pogostim navedbam v starejši literaturi, da so bili ljudje v srednjem veku nepismeni, zapisovalci pa kvečjemu »beležkarji«, tako da znanje v knjigah ni imelo veljave. Nasprotno, je prepričana, »v različnih samopredstavitvah so osebe, ki so sedele za rokopisi, sporočale svoja imena, misli, občutke, celo šale in uganke. To so bili najpogosteje prepisovalci, a prav tako korektorji, urejevalci, večkrat tudi bralci in lastniki.« Ohranilo se je namreč blizu sto imen, od meniha Bernarda iz Stične do več deset drugih kopistov in knjižnih slikarjev, ki so ob svojem imenu zapisali, da so doma, na primer v današnjih Slovenskih Konjicah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Kopru itn. Delo sledi spoznanjem v novejšem času, da vsebine, ki so jih kopičili izobraženi in radovedni bralci, niso bila samo liturgična in teološka besedila, podrejena potrebam Cerkve in posvetnih oblasti. Pogled usmerja tudi na povezave med literaturo in vsebinami iz listin in dokumentov ter na doslej ne prepoznan vpliv takih, sekundarnih, zapisov na tedanjo likovno in glasbeno umetnost. Z branjem doslej manj znanih besedil, dodaja Nataša Golob, se zdaj začenja jasniti razmerje med govorjeno in zapisano besedo. Množica spomenikov t. i. pragmatične pismenosti pa še čaka na podrobnejše popise in analize. Raziskava s skoraj 1800 opombami in 60 stranmi slikovnih prilog je v knjigi strnjena v osem poglavij. Avtorica predstavlja nastajanje, razvoj in posebnosti rokopisne dediščine, piše o šolah, študentih in pišočih, o skriptorijih, rokopisnih delavnicah in prepisovalcih pa o starejših knjižnicah in popisih knjižnih del zlasti v Sloveniji, z njimi v zvezi tudi o pisarskih oznakah, ekslibrisih, glosah in signaturah, o pozni antiki in krščanskih motivih, Brižinskih spomenikih, Legendariju iz Gornjega Grada in rokopisih iz Stične. Zadnje poglavje govori o poznem srednjem veku ter prinaša opombe k slovarskim in leksikalnim delom, pravnim spisom, epiki, liriki, nabožnemu pesništvu, pridigam itn. Vsak rokopis je enkraten, tudi če je prepis – če nič drugega, so v vsakem drugačne napake, pravi Nataša Golob. In še: Knjiga kot objekt, narejen po človekovi volji, iz človekovega znanja in hotenja, je izhodišče za vsakovrstna miselna in čustvena stanja … S knjigo lahko povežemo skoraj vse, kar se človeku zgodi in kar je v človeku; od pohlepa, zasvojenosti, nečimrnosti, ljubezni, čaščenja do prezira, sovraštva in zavržnih idej.

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

Na silvestrski večer je bila na sporedu posebna oddaja Pogovor o, v kateri so sodelovali radijski sodelavci Tone, Tanja, Marjana, Marta, Rok, Petra, Tadej, Franci, Robert in Urša. Sogovorniki so razmišljali o političnem dogajanju v Sloveniji, vlogi medijev, ideoloških izzivih družbe, novih medijih, Cerkvi, medijski svobodi in povezovanju s poslušalci, oglaševanju. Oddaja je ponudila strnjen in razmisleku namenjen pogled na iztekajoče se leto in izzive, ki nas čakajo v prihodnje.

V tej epizodi vstopimo v novo ero. Brbotanje novega sistema in novih začetkov 90. let. Ženske študije postanejo del univerzitetnega in raziskovalnega prostora. Prof. dr. Eva Bahovec in prof. dr. Milica Antić Gaber orišeta začetke teh programov. A napredek se kmalu izkaže za nepopolnega. Spoznamo učinek steklenega stropa, spolne kvote v politiki, feminizacijo poklicev, simbolno nasilje in retradicionalizacijo. Iz arhiva dokazov potegnemo nedavni primer osrednjega filozofskega dogodka v Sloveniji ob dnevu filozofije.Pogled v sedanjost razkrije, da se breme skrbstvenega dela spet vali na hrbte žensk. Dr. Jana Javornik pojasni, na kakšen način se vloga matere krepi in zrcali na znanstvenice. Doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc in doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik pokažeta, kako lahko vidik spola upoštevamo v naravoslovju in tehnologiji. V zadnjem delu pa z mag. Ano Reberc, sodobno silo kritične psihologije, preverimo, ali res ni nobene znanstvenice v Sloveniji s področja dobrobiti, ki bi imela o tem kaj povedati. Razširi nam tudi pogled, da je feminizmov več.Avtorici zgodovinskega kopanja: Tjaša Kosar, Zarja MuršičSogovornice: prof. dr. Milica Antić Gaber, prof. dr. Eva Bahovec, doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc, doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik, mag. Ana RebercPostprodukcija: Klara Škrinjar

Doma po božičnih praznikih in v pričakovanju novega leta vlada zatišje. Pogled svetovne javnosti pa je uprt v prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski pred srečanjem z ameriškim kolegom Trumpom zagotavlja, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, za dosego miru, zaveznike pa poziva k večjemu pritisku na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: V Srbiji velik odziv na študentsko akcijo zbiranja podpisov za predčasne volitve Thompson na koncertu v Zagrebu pozval k strmoglavljenju mestnih oblasti Umrla francoska filmska ikona Brigitte Bardot

Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

Tudi popoldanske športne minute namenjamo nogometu in kvalifikacijam za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v ZDA, Kanadi in Mehiki. Iz Evrope se je na prvenstvo neposredno uvrstilo dvanajst zmagovalk kvalifkacijskih skupin, drugouvrščene pa se bodo za štiri prosta mesta pomerile v dodatnih kvalifikacijah. Posvetimo se tudi ženski košarki in kvalifikacijam za evropsko prvenstvo leta 2027. Slovenke so prvi del kvalifikacij končale z gostovanjem na Nizozemskem.

V epizodi se pogovarjamo o stanju slovenskega trga, prihajajočih individualnih naložbenih računih (INR) in o tem, zakaj 25 milijard evrov na bančnih računih predstavlja tveganje, ne varnosti. Bombač razloži, zakaj meni, da bi moral vsak vlagatelj marca prihodnje leto opraviti prvo vplačilo v INR, ter izpostavi, da bodo znotraj računa vsi donosi neobdavčeni do dviga. Dotakneva se stroškov in pasti neobrokerjev, vloge pokojninskih skladov, možnosti slovenskega trga za preboj v višjo kategorijo ter njegove osebne naložbene strategije – kot pravi, je "hodler", ki stavi na disciplino in razpršitev, ne na dnevno trgovanje. Epizoda je bila posneta konec avgusta 2025. Objavljena je tudi na Youtube. V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Intro 03:00 – Se napihuje balon 05:10 – Koncentracija v SBITOP-u in vloga "svete trojice" 07:30 – Ali Slovenija lahko dočaka nove velike IPO-je? 10:00 – Individualni naložbeni računi: zakaj marca 2026 ne smeš zamuditi prvega vplačila 14:30 – Psihologija malih vlagateljev in lekcije iz krize 2007–2009 17:00 – Koliko slovenskih delnic naj ima vlagatelj v portfelju? 19:30 – Likvidnost Ljubljanske borze: miti in realnost 22:00 – Neobrokerji: zakaj "ničelna provizija" ni vedno najcenejša 25:00 – Zakaj hrvaški pokojninski skladi bolj verjamejo v slovenske delnice kot slovenski 28:00 – Preveč denarja na bankah: izguba tretjine vrednosti v 20 letih 31:00 – Vizija LJSE do 2028 in pot do trgov v razvoju 35:00 – Ljudske obveznice in prihod novih finančnih instrumentov 38:00 – Osebni portfelj in "hodler mindset" 42:00 – Pogled na FIRE: zakaj ga ne zanima zgodnja upokojitev 45:00 – Zaključek epizode *ustavrjeno s pomočjo umetne inteligence ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared. FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS VIR: Program Ars, Goran Tenze

O tem je Škraba prepričan, dodaja tudi, da je bitcoin "fantastičen" hranilec vrednosti. V epizodi s soustanoviteljem Astra AI, secirava bitcoin, umetno inteligenco in prihodnost denarja. Govoriva o tem, zakaj je bitcoin digitalno zlato, zakaj so hitri zaslužki past, kako razmišljati dolgoročno in zakaj je najtežje pri investiranju narediti nič. Dotakneva se tudi slovenske kriptoobdavčitve, rasti Astra AI ter vprašanja, kaj pomeni bogastvo in svoboda v praksi. V tokratni epizodi boste slišali*: 00:00 — Intro 04:10 — »Ali si že kupil Lambota?« 07:30 — »Po tej definiciji sem verjetno kar bogat.« 09:20 — Bitcoin kot ena največjih iznajdb po internetu 11:50 — Zakaj Bitcoin in AI predstavljata dve revoluciji našega časa 20:40 — AI nevarnosti, nadzor podatkov in korporativna moč 23:50 — 500.000+ uporabnikov Astra AI, širitev po Evropi 29:40 — Zaupanje v fiat denar in inflacija kot tihi davek 36:50 — Razlika med bitcoinom in ethereumom 38:40 — Ali Škraba z bitcoinom dejansko plačuje ali ga zgolj hrani? 41:10 — Bitcoin kot digitalno zlato – argumenti za in proti 47:15 — »Največja umetnost v investiranju je narediti nič.« 50:30 — Neenakomerna razdelitev Bitcoina (»kitovske« denarnice) 53:05 — Ali Bitcoin spodkopava ali krepi decentralizacijo? 55:25 — Trump, politika in pro-kripto narativ 1:05:25 — Hodl strategija vs prodajanje dobičkov 1:07:50 — Nespečnost, stres in tveganje pri investiranju 1:10:30 — Pogled na prihodnost (AI, družba, denar) 1:13:40 — Fire - se Škraba vidi v zgodnji upokojitvi *generirano z AI _________________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

OoOoOoo! 4:0! Primorje je prišlo, Primorje je šlo, tri točke so tu - v vikendu, ki spet poraja vprašanja. In štejemo. Kje je kakšna točka šla, ampak predvem, kje še bodo. Žiga ponudi v ponedeljek zjutraj Jaši izziv, čiiiisto prezgodaj za podaljševanje pogodb. Uh! Pogled k pokalu v sredo, debata o obisku v Ljudskem vrtu, zelo dobrem pristopu Feđe Dudića ter k sobotni tekmi pri Bravu. Žiga ima rezultate in spisek, haha. Konec? Za to snemamo Zic!

Pogled na domače odre je obetaven; v Mariboru bodo obeležili desetletnico prve celovečerne koreografije Edwarda Cluga Peer Gynt, ki je postala ena ključnih stvaritev sodobnega baleta na mednarodnem prizorišču, v Celju bo premiera ugledališčene poezije Ivana Cankarja Erotika v režiji Yulie Kristoforove, v SNG Nova Gorica pa gostuje Novosadsko gledališče s slovensko premiero avtorskega projekta 1981 v režiji Tomija Janežiča.

Tokrat ni šlo za “Trumpov tvit” ali klasičen makro šok – dramo na kripto trgu je povzročila napaka v konstrukciji trga na največji kriptoborzi Binance. Kakšen je sentiment med kripto vlagatelji? Kakšne so napovedi do konca leta? Pred mikrofonom Money-How: Nejc Bizjak, Robinhood V tokratni epizodi boste slišali: 00:00 Uvod: “Uptober” in rekordne ravni bitcoina 01:20 Kaj se je zgodilo 10. oktobra – napaka na Binanceu 03:45 Zakaj je kripto bolj ranljiv kot delniški tri 05:20 Hyperliquid in skrivnostni veliki short 09:00 Binance in tehnične težave 11:30 Kripto infrastruktura in odvisnost od Amazaon Web Services (AWS) 17:00 Gotovina v ustavi in digitalna svoboda 20:20 Bitcoin proti zlatu: digitalno vs. fizično 25:30 Volatilnost, zlato in dolgoročni trendi 30:00 Ameriške banke, “ščurki” in kreditni trg 35:00 Mali vlagatelji in globalna likvidnost 38:00 Sentiment na trgu in štiriletni cikel bitcoina 44:30 Makro slika do konca 2025 45:30 Pogled v leto 2026: nižje obrestne mere 50:00 AI balon in “prestrašen trg na vrhu” 53:00 Denarna masa, inflacija in fiskalna dominanca 54:30 Brokerji vstopajo v kripto 57:00 Meja med demokratizacijo in manipulacijo 1:00:00 Stabilni kovanci kot geostrateški instrument 1:04:30 Kriptodavek v Sloveniji 1:06:00 Zaključek: volatilnost bo ostala _____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ poglobljeni članki ___________________________ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo (28.10.2025) Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. https://money-how.si/izobrazevanja _____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (27.11. 2025) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ Ostala izobraževanja: https://money-how.si/izobrazevanja Več o Money-How na https://money-how.si/

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 vam predstavlja vesolje e športa v Odiseji, dobrodošli:https://www.t-2.net/vesolje-e-sporta-v-odisejiFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Da li je moguće izlečiti društvo koje je decenijama potiskivalo svoje traume? U 337. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Tijanom Mirović o njenom ranom pozivu za psihologiju, iskustvu odrastanja devedesetih, studijama i prvim profesionalnim koracima u školi, kao i o putu od akademije do pokretanja sopstvenog savetovališta. U središtu razgovora je tema traume: kako je razumemo lično i kolektivno, kako se prepliće sa našim razvojem i društvenim kontekstom, te koji integrativni terapijski i edukativni pristupi mogu da pruže stvarnu promenu. Govori se i o volontiranju i društvenom aktivizmu, o potrebi za solidarnošću i podrškom ranjivim grupama, uz širu refleksiju o cikličnim društvenim krizama na ovim prostorima. U završnici epizoda otvara pitanje kako mentalno izdržati produžene krize i kako zajednica može da odgovori, nudeći lične uvide i praktičnu nadu da se pomak gradi kroz terapiju, edukacije i javan razgovor. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Formativne godine - Fakultetski dani - Prvi posao u muzičkoj školi - Stalno učenje i istraživanje - Pristupi psihoterapiji - Kolektivne traume - Volonterski rad - Diskusija o mentalitetima - Ulazak u preduzetništvo - Terapija za preduzetnike - Terapija pre i posle covida - Pogled unazad - Shema terapija - Motivacija za odlazak na terapiju - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

⏰ Driiiiiing! Ofsaaaajd 419! Nov teden in to kakšen vikend in kakšen finiš. Domžale ali Triglav? V četrtek Triglav, v nedeljo Domžale. Rumena družina se je, eee, nekako rešila, odrešila, obdržala po res bizarnih dodatnih kvalifikacijah. 1:3 in 1:4? Skupno 5:4? Dafaq? Res lep obisk v Kranju. Jaša bi ligo širil ... Približno par sekund, 12 bi še šlo, ampak format se nikakor ni obnesel. In, ja, da ne pozabim: Žiga Kos ima vedno prav, hahahah.

Nova doza popotniških nasvetov, med katerimi se najde tudi nekaj minut za košarko in preview zaključkov sezon v ligi NBA in Evroligi. Aja, pa liga ABA. Matko sanja Pariz, Luka sanja Dubaj. Tilc sanja davčno upravo RS. 00:00:00​ Uvod 00:06:28​ Popotniške minutke 00:21:47​ Hejtovanje 00:35:45​ Pogled po ligi NBA 00:53:33​ Idividuee nagrade 01:02:53​ Playoff in […]

Sa ovom epizodom počinjemo da obrađujemo temu investiranja, ali kao što smo to radili u nekoliko navrata, smatramo da treba da krenemo iz početka, od samih osnova. Zašto mi kao narod nemamo kulturu investiranja, čega se to zapravo plašimo i koji su uzroci naših strahova? Da li je to kulturno-istorijsko nasleđe ili finansijska nepismenost? O rizicima u raznim oblicima investiranja, o ulozi tehnologije i digitalizacije u procesu investiranja, pa do donošenja racionalnih odluka, razgovarali smo sa Aleksandrom Štajnerom, savetnikom u oblasti investiranja. Ovo je samo početak priče o ovoj temi, pa se nadamo da ćemo vam dati jednu zaokruženu celinu kada je ova oblast i tema u pitanju. Aleksandar je sjajan sagovornik, vrlo edukovan i sa značajnim iskustvom u privredi, te se nadamo da ćemo zajedno sa Aleksandrom ovu temu proširiti na neke od narednih epizoda. Aleksandar Štajner, Founder @ Savetnik Štajner https://www.linkedin.com/in/aleksandar-stajner-cfa-120590194/ Teme u epizodi: - Uvod & predstavljanje - Investicioni savetnik & srpska regulativa - Aleksandrov profesionalni put - Niska finansijska pismenost - Pogled na rizike kroz primere - Digitalizacija, tehnologije, investiranje - Donošenje racionalnih odluka u moru informacija - Univerzalan set ponašanja koji bi trebalo da imaju pozitivan efekat - Planovi za budućnost Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3Xp1FTn - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Vodič za investiranje" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu. Gosta: – Nejc Dougan, geodet, soustanovitelj podjetja Flai, in– dr. Aleš Marsetič, Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC Sazu. Povezava do testnega 3D vpogledovalnika v lidarski posnetek Slovenije Foto: Flai

V 36. epizodi podcasta Umetnost Lenarjenja gostimo Saro Volčič, izkušeno novinarko, ki že več kot 30 let pokriva črno kroniko. Sara je nedavno izdala svoj knjižni prvenec z naslovom Leglo zla, ki podrobno opisuje njeno raziskovanje in poročanje najbolj grozljivih in zahrbtnih zločinov v naši državi, vključno s serijskimi morilci, hkrati pa razkriva tudi veliko svoje zgodbe. To je zgodba matere samohranilke, žrtve nasilja, iskalke optimizma in poguma. Ko poslušaš Saro dobiš občutek, da ni nič na tem svetu nemogoče. Predvsem pa, da se za dobre stvari splača boriti.

✓ Zašto su susreti uživo bolji od virtuelnih? ✓ Da li bi AI mogao da olakša izvođenje kliničkih studija? ✓ Kako uništiti sastanak?

Ranko Velimirovic, bivsi kosarkas koji je kroz svoju karijeru nastupao za BKK Radnicki, BFC,Vojvodinu,Beopetrol, novi je gost Jao Mile podcasta.Jao DUĆAN! http://www.jaomile.comRanko je sada u svetu nekretnina a vise informacija mozete naci na sajtu ispod.http://www.citypulse.rs00:00:00 Početak 00:00:40 Podrška 00:00:55 Ranko Velimirovic00:04:10 OI leto00:09:20 Večiti 00:13:00 Jokić /Dončić 00:15:00 Odrastanje 00:21:50 Beograd00:36:25 Piva Ivković 00:40:40 BFC 00:47:00 Vojvodina00:49:00 Beopetrol00:53:00 Rusija 01:04:30 Kipar 01:07:20 Atlas01:12:15 BiH 01:18:00 Pecanje/Mrkonjic01:22:40 Najteži protivnik 01:24:30 Najtalenat 01:27:00 Kraj karijere/Plan za posle01:28:28 Pogled na karijeru01:35:12 Savet mladima 01:36:50 Top 5 01:37:50 TopićThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Ranko VelimirovićDatum: 11. Septembar  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #rankovelimirovic #radnicki #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #nikolajovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

+Koji su problemi i koja su moguća rešenje? +Njihova dosadašnja iskustva.+Mišljenje o podeli auto-moto sporta na polove.+Pogled na komercijalne aspekte.https://fantasy.formula1.com/en/leagues/join/P5SEDGFHU02KOD ZA LIGU: P5SEDGFHU02Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Dejan Potkonjak, Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak00:04:00 Ko su naše današnje gošće?00:13:45 Kontroverzna tema ili ne?00:22:00 Diskriminacija (nije šala)00:36:00 Treneri moraju biti pedagozi00:40:00 Komunikacija trener - sportistkinja00:50:00 Kompromisi, da ili ne?01:01:00 Podele po polovima u sportu01:22:00 Motivacija pozitivnim primerom01:36:00 Karijera posle sporta01:44:30 Institut za ženski sport01:47:45 Sport treba da bude igra01:55:00 Medalja mora da se zasluži02:01:45 Odnos medija prema ženskom sportu02:20:00 Minjine Olimpijske igre02:36:00 Afera Horner i #metoo02:56:00 Transrodne osobe u sportu03:36:00 Patreon------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 10. jul 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/This episode is part of “(RE)Think to Survive”, a podcast series produced by Infinity Lighthouse, within the UNESCO project “Building Trust in Media in South-East Europe: Support to Journalism as a Public Good”, financed by the European Union. The series aims at promoting Media and Information Literacy among citizens. The digital age has brought new tools (such as Artificial Intelligence) to find, produce and share information, that impact our lives and influence social behavior, economic situation, political stance, security and government actions. In some cases, the use of those tools put at risk human rights, relationships and well-being. (RE)Think the way we drive in the digital age is like motor racing: it's a matter of survival for our societies.Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse and UNESCO ★ Support this podcast on Patreon ★

Podržite Pokretače na patreon.com/belgrade i paypal.me/sgarcevic Igor Smirnov je odlučio da postane pilot uz svoj posao u ITu i od tada deli sjajan sadržaj na mrežama preko profila Aviator Inc. Pričali smo o pilotskom obrazovanju, povratku u Srbiju i kako sve izgleda iz više perspektive. Beleške https://www.instagram.com/aviator.inc/ https://www.youtube.com/channel/UClVqWmqi2IcgHrGisX4edww https://www.tiktok.com/@3lancr https://www.youtube.com/@MentourPilot

Goran Vojković je jedan od rijetkih pravnika koji imaju iskustvo u privatnom i javnom sektoru, te može komentirati oba. Njegovi tekstovi u Indexu i na društvenim mrežama su često britki komentari neefikasnosti državnih organa i fenomena uljebništva. Autor je šest knjiga, te je sveučilišni profesor i predavač u nekoliko edukacijskih institucija. Uz sve to, vrlo je zainteresiran za tehnologiju, radio-amater je, konzultant u područjima prometnog i pomorskog prava, IT i komunikacijskog prava, te poslovnih procesa. S ovako širokim interesima bilo nam je zadovoljstvo razgovarati s njim o temama poduzetništva, prava i modernog društva. There is nothing like a dream to create the future.Victor Hugo Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

Prijava za moj membership Neka Nova Ti: https://luciadzic.thinkific.com/courses/nekanovati