Podcasts about republike

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po včerajšnji potrditvi Janeza Janše za preimera izrazila upanje, da bosta dobro sodelovala. Ob robu njene današnje udeležbe na Bogatajevih dnevih je izrazila upanje, da se bo nova vlada bolj kot z ideološkimi temami ukvarjala z razvojnimi. Glede na prve napovedi in odločitve koalicije pa je dejala, da jo med drugim skrbi sprememba zakona o RTV Slovenija in morebitna ukinitev protikorupcijske komisije. Sindikalisti se na koalicijsko pogodbo odzivajo previdno, medtem so jih njihovi evropski kolegi podprli v boju zoper intervencijski zakon za razvoj. Drugi poudarki oddaje: - Prekinitev ognja velja le z Iranom; v Gazi in Libanonu znova žrtve izraelskih napadov - Posodobljeni evropsko-mehiški trgovinski sporazum vključuje tudi kmetijske izdelke - Ljubljanska Stritarjeva ulica znova združila kulturo, šport in človekoljubnost

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je novemu premierju Janezu Janši čestitala ob včerajšnji izvolitvi in zaželela uspešno delo. Čestitali so mu tudi najvišji predstavniki Evropske unije in držav članic. Nadaljujejo se odzivi na koalicijsko pogodbo. Gospodarstveniki pozdravljajo ukrepe za davčno razbremenitev podjetij, sindikati pa opozarjajo na tveganje, da bi se kakovost sociale v državi zmanjšala. Pirc Musarjeva je danes o novi vladi med drugim povedala, da jo skrbijo nekatere napovedi koalicije, med drugim o spremembi zakona o RTV-ju in ukinitvi protikorupcijske komisije. Ob tem je poudarila tudi pomen neodvisnih državnih nadzornih institucij in predvsem njihove neodvisnosti glede postopkov imenovanja in financiranja.

Državni zbor se bo danes seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala kandidata za predsednika vlade, s čimer se bo jutri odprl drugi 14-dnevni krog iskanja mandatarja. V njem lahko predlagajo kandidata poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Stranke, ki naj bi oblikovale vlado pod vodstvom Janeza Janše, pa so stran od oči javnosti usklajevale osnutek koalicijske pogodbe. Po napovedih bodo vodje strank s pogovori danes seznanili poslance svojih strank. V oddaji tudi o tem: - Evropske države imajo različne poglede na ukrepe za blažitev energetske krize. - V Dobrunjah bodo popoldne odprli nov zapor. - Dijaki s pisanjem eseja iz materinščine začenjajo spomladanski rok splošne mature.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je kot slavnostna govornica na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju sinoči v Brežicah dejala, da v teh časih bolj kot kdaj prej potrebujemo politično hladnokrvnost, zmernost in pogum za dialog. Za prihodnost Slovenije po njenih besedah ni nujno, da se vsi strinjamo o vsem, je pa skrajni čas za soglasje o ključnih razvojnih vprašanjih. V oddaji še o tem: Teheran v Islamabadu še ne načrtuje neposrednega srečanja z ameriško delegacijo. V nočnem ruskem napadu na Ukrajino padli delci dronov poškodovali objekt v Romuniji Slovenski hokejisti na pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom boljši od Poljakov

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob tem, ko ni podelila mandata za sestavo nove vlade, izrazila razočaranje nad pomanjkanjem zaupanja in spoštovanja na posvetih s poslanskimi skupinami glede sestavljanja nove vlade. Na predsedničine besede so se stranke zdajšnje koalicije odzvale z razumevanjem, na desnici pa kritično. V oddaji tudi o tem: - Novih ameriško-iranskih pogovorov v Pakistanu za zdaj še ne bo - V Italiji zaznamujejo dan osvoboditve izpod nacifašizma - Na Hrvaškem negotovost glede učinka geopolitičnih razmer na turizem

V Brežicah je bila nocoj državna proslava pred ponedeljkovim praznikom, dnevom upora proti okupatorju. Praznik nas uči, da svoboda ni nikoli dokončno priborjena, kot narod pa smo najmočnejši takrat, ko vrednote branimo skupaj, je dejala osrednja govornica, predsednica republike Nataša Pirc Musar. Dodala je, da ljudje od politike pričakujejo dogovor o razvojnih prednostnih nalogah države, neodvisnih od vsakokratnih menjav oblasti.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes opravila prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin o izboru kandidata za predsednika vlade. Pred časom je napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev. Drugi poudarki oddaje: - V Bolgariji na predčasnih volitvah, kot kaže, zmagala stranka nekdanjega proruskega predsednika Rádeva. - Rasizem v Sloveniji precej razširjen, že pet let nismo sprejeli nobene strategije na tem področju. - Nogometaši Celja tretjič državni prvaki.

Po izvolitvi Zorana Stevanoviča na čelo parlamenta je na domačem političnem parketu zdaj pogled uprt v iskanje novega mandatarja. Analitiki se strinjajo, da nas čaka desna vlada. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki poudarja, da bo predlagala kandidata s podporo najmanj 46-ih glasov, ima zdaj 30 dni časa, da to tudi stori. Druge teme: - V Islamabadu so se začela ameriško-iranska mirovna pogajanja. - Ob številnih delih na avtocestah vozniki opozarjajo na nevarnost priključka Postojna. - Na državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov slavili pevci osnovne šole Franceta Bevka Tolmin.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za petek dopoldne sklicala prvo sejo državnega zbora v novem mandatu. To je storila po tem, ko je državna volilna komisija dopoldne uradno potrdila izid državnozborskih volitev. Znana so tudi prva izhodišča morebitne nove koalicije.

Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.

Dan po volitvah stranke premlevajo izide. Relativna zmagovalka je naredila prve korake k pogovorom o oblikovanju koalicije in s tem vlade. Mandat bo dobil tisti, ki bo zbral 46 poslanskih glasov, je jasna predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Pred jutrišnjo podražitvijo goriv na nekaterih bencinskih servisih tudi danes brez. - Trump vztraja, da se Iran želi pogajati, v Teheranu ponavljajo, da ne vedo nič o tem. - Pripravljene številne preventivne akcije za večjo varnost motoristov.

Vojska je poslana na ulice Johannesburga u prvom velikom vojnom angažmanu od kada je predsjednik Južnoafričke Republike, Cyril Ramaphosa, obećao oštar obračun s nasilnim kriminalom i ilegalnim rudarenjem. S obzirom da je stopa kriminala u zemlji jedna od najviših na svijetu, vojska je poslana u pet od devet pokrajina kako bi se suprotstavila rastućem nasilju.

Vladajuća koalicija se ne raspada, ma koliko vladinim liberalima ne odgovara pjevanje ustaških pjesama jednog od zastupnika Domovinskog pokreta. Ministar obrane Ivan Anušić zadovoljan je posjetom Izraelu, dok predsjednik Republike i vrhovni zapovjednik Zoran Milanović ponavlja da izraelska vojska radi ratne zločine, a da su Izraelci kao poslovni partneri – nepouzdani. Zapadna nafta već stiže prema Jadranskom naftovodu koji vodi prema Mađarskoj i Slovačkoj. Premijer Andrej Plenković poručuje - stop histeriji koju mađarski premijer Orban predizborno stvara da će Mađarska ostati bez nafte. U Hrvatskoj obilježen Dan ružičastih majica, nacionalni dan borbe protiv vršnjačkog nasilja.

Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.

Jutri se uradno začenja kampanja pred parlamentarnimi volitvami 22. marca, obenem poteče rok za vlaganje kandidatnih list. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred začetkom pozvala k pošteni in pregledni kampanji. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina in Rusija potrdili premike v mirovnih pogajanjih. - Državni zbor sprejel zakon o vinu, ki celovito ureja področje vinogradništva in vinarstva. - Kmetje pozivajo k oprostitvi plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za vzdrževane družinske člane na kmetijah.

Na vrtiljak kandidatov za ustavne sodnike se vrača Barbara Kresal. Predsednica republike Nataša Pirc Musar jo namreč znova predlaga kot kandidatko za ustavno sodnico, potem ko je dobila zagotovila, da ima zadostno podporo poslancev za potrditev. Celoten zaplet z imenovanji ustavnih sodnikov se je začel ravno z umikom kandidature Kresalove, saj sprva naj ne bi imela poslanske podpore. Druge teme: - V vladni Svobodi bi zrahljali pogoje in obremenitve za samostojne podjetnike. - Ameriški predsednik Trump ponovil: na poti proti Iranu je velika armada. - Skakalci Nika Vodan, Timi Zajc ter Nika in Domen Prevc do zmage v Willingenu.

Poslanke in poslanci so danes med drugim potrdili zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov in o preprečevanju tako imenovanih tožb SLAPP. O zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku bodo dokončno odločali na naslednji seji. Potrdili so tudi tri spremembe zakonov, s katerimi uvajajo pogoj nekaznovanosti za kandidiranje na volitvah predsednika republike ter na lokalnih volitvah. Koaliciji tega pogoja ni uspelo uveljaviti za volitve poslank in poslancev, saj v opozicijskih strankah SDS in NSi predloga niso podprli.

1. Voľba Smeru bude jasnou voľbou koalície s Republikou  2. Voľba Hlasu so Šutajom Eštokom bude jasnou voľbou koalície s Republikou 3. Smer sa okrem Republiky prihlásil k Mečiarovi a k mečiarizmu

Iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar so sporočili predloge imen za guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in treh ustavnih sodnikov. Za prvega moža Banke Slovenije predlaga viceguvernerja Primoža Dolenca, za varuhinjo človekovih pravic pravnico Simono Drenik Bavdek, za ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Meni, da imajo vsi zadostno podporo. O imenovanju petih predstavnikov neodvisnih institucij naj bi poslanke in poslanci odločali konec januarja. V oddaji tudi o tem: - Ameriški prevzem Grenlandije bi pokopal zvezo Nato, danske oblasti sporočajo ameriškemu predsedniku Trumpu. - Minister Maljevac ob izdaji prvih položnic za dolgotrajno oskrbo zagotavlja, da bo ta dostopna za vse. - Beseda leta 2025 je božičnica, med kretnjami pa je javnost prepričala geopestrost

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v državni zbor poslala nova imena za varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije in ustavne sodnike. Kandidat za novega guvernerja je Primož Dolenc, za varuhinjo človekovih pravic predsednica predlaga Simono Drenik Bavdek, za nove ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana. Najverjetneje gre za njen zadnji poskus s predlogi imenovanj pred parlamentarnimi volitvami.

Zoran Milanović u drugom krugu predsjedničkih izbora u siječnju izabran po drugi puta na petogodišnji mandat predsjednika Republike. Kratki igrani film Nebojše Slijepčevića „Čovjek koji nije mogao šutjeti“ prvi je hrvatski film od osamostaljenja nominiran za Oscara. Lokalni izbori u proljeće – socijaldemokrati nakon 35 godina izgubili Rijeku, HDZ se vratio na vlast u Splitu. Koncert Marka Perkovića Thompsona početkom srpnja u Zagrebu – organizatori tvrde da je bilo pola milijuna posjetitelja, neovisne procjene broja posjetitelja još uvijek nema. Na samom kraju godine poslani prvi pozivi za zdravstvene preglede mladićima koji će na obavezni vojni rok, zamrznut pred gotovo 20 godina, a sada iznova aktiviran.

Svet nestrpno pričakuje silvestrsko noč in praznovanje vstopa v novo leto, ki pa bodo marsikje okrnjena. Razlogi so med drugim varnostne grožnje in nevarnost prevelike gneče, pa tudi izkazovanje spoštovanja žrtvam nedavnih tragedij. Pri nas bodo številni najdaljšo noč v letu preživeli na prostem z živo glasbo. Ognjemet pa bo razsvetlil le nebo nad Ljubljano, preostale občine so se mu namreč odpovedale. V oddaji tudi: - Po koncu mandata v varnostnem svetu Slovenija tretjič postaja članica sveta Združenih narodov za človekove pravice - Iranske oblasti voditelje protestov pozivajo k dialogu in obljubljajo monetarne reforme - Reševalci iz Škocijanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača

Današnji datum je v slovensko zgodovino zapisan kot dan razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti Slovenije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudarila, da naša država gradi in ohranja vrednote pravne države, človekovih pravic, spoštovanja in dostojanstva, kar ne bi bilo mogoče, če se pred 35-imi leti kot narod ne bi usodno zazrli vase in se vprašali, kdo smo in kaj želimo postati. Druge teme: - Ukrajina in Rusija napovedali nadaljevanje ločenih mirovnih pogajanj z Američani - V eksploziji v alavitski mošeji v Siriji ubitih najmanj 8 ljudi - Elektro Maribor naj bi še danes zagotovil elektriko vsem po izpadu zaradi snegoloma

Predsjednik Milanović nagradio je Hrvatsku gospodarsku komoru Zapadne Australije povodom 20. obljetnice djelovanja. Povelju Republike Hrvatske primio je predsjednik komore Luka Jurčević u nazočnosti hrvatskih i australskih diplomata i političara.

Vlada je potrdila vse kandidate za veleposlanike, je sporočil premier Robert Golob. Ob tem je bil kritičen do predsednice republike Nataše Pirc Musar, ker da je javno razpravljala o veleposlaniških kandidatih. Premier je možnost, da predsednica republike štirim veleposlaniškim kandidatom ne bo podpisala ukaza o imenovanju, komentiral z besedami, da je to njena avtonomna pravica.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar spoštuje odločitev vlade, ki je kljub njenim zadržkom potrdila kandidate za veleposlanike. Kot je dejala vodja predsedničinega kabineta Ula Tomaduz, je Pirc Musarjeva pomisleke izrazila zaradi transparentnosti. Po njenih besedah so želeli preprečiti morebitne špekulacije, da je predsednica sodelovala v postopkih. Tako se je odzvala na današnje očitke premierja Roberta Goloba, da je javno razpravljanje o kandidatih neprimerno. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Golob v Zasavju pozval k poostrenemu nadzoru nad morebitnim umetnim podaljševanjem čakalnih vrst v zdravstvu. - Po desetletjih prizadevanj odprli poslopje otroške bolnišnice v Šentvidu pri Stični. - Ukrajinski predsednik v Rimu; papež poudaril nujnost dialoga za končanje vojne.

Aký zmysel majú protesty, ak po nich zrejme nepadne vláda? Frustrovaní voliči od vládnej koalície odchádzajú k hnutiu Republika. Podľa politológa Pavla Hardoša už ale vládu krajnej pravice máme. O čo horšia by teda bola vláda Milana Uhríka? Sledujeme po celom svete veľkú konzervatívnu alebo dokonca krajne pravicovú revolúciu? Smerujeme teda opäť do nedemokracie, alebo tam už sme? Podľa Pavla Hardoša sa treba pozrieť na to, aké knihy pálili nacisti – napríklad prvé výskumy o transrodovosti.V podcaste s politológom Pavlom Hardošom sa dozviete:od 0:30 – Či majú zmysel protesty a prípadný generálny štrajk na 17. novembra.po 1:00 – Na čo v skutočnosti slúžia protesty, ak nie na pád vlády.od 4:00 – Či sa podarí presvedčiť tetu Helenu a uja Štefana, ktorí rozhodujú voľby.po 5:00 – Prečo voliči Smeru prechádzajú k Republike (o spojených nádobách).od 9:00 – Čo si myslí o tzv. kriedovej revolte študentov v Poprade.po 11:30 – Čo sú skutočné zdroje frustrácie ľudí.od 16:00 – Prečo potom vláda rieši trestný zákon a tranzície.od 20:00 – Že nacisti pálili knihy o transrodovosti.od 22:00 – Že ľudia ako Lukáš Machala sa pretrollovali do funkcií.po 26:30 – Či zažívame konzervatívnu, alebo skôr krajne pravicovú revolúciu.od 27:30 – Čo definuje krajnú pravicu.od 30:00 – Čo je normalizácia krajnej pravice a ako sa má demokracia brániť.od 33:00 – Čo by bolo horšie, ak by vládla Republika namiesto Smeru.od 35:20 – Či smerujeme k nedemokracii alebo tam už sme.po 39:20 – Prečo sa politikom oplatí správať sa na sociálnych sieťach primitívne.od 40:30 – Prečo idú do politiky ľudia ako odsúdený Zorosláv Kollár a či je to znak úpadku.od 43:00 – O fenoméne Donalda Trumpa a úlohe médií pri jeho vzostupe.od 44:30 – Že existujú konzervatívni „sorosovia“ a platili aj Charlieho Kirka.od 46:30 – Aký je teda rozdiel medzi Sorosom a pochybnými webmi na Slovensku.po 49:00 – Či sa dá pred týmto globálnym trendom krajnej pravice a autokratizácie ešte niekam utiecť, ak sa to deje aj v Prahe či USA.od 50:00 – Prečo nie je riešením útek, ale hľadanie príčin frustrácie a štrukturálnych problémov.

Aký zmysel majú protesty, ak po nich zrejme nepadne vláda? Frustrovaní voliči od vládnej koalície odchádzajú k hnutiu Republika. Podľa politológa Pavla Hardoša už ale vládu krajnej pravice máme. O čo horšia by teda bola vláda Milana Uhríka? Sledujeme po celom svete veľkú konzervatívnu alebo dokonca krajne pravicovú revolúciu? Smerujeme teda opäť do nedemokracie, alebo tam už sme? Podľa Pavla Hardoša sa treba pozrieť na to, aké knihy pálili nacisti – napríklad prvé výskumy o transrodovosti.V podcaste s politológom Pavlom Hardošom sa dozviete:od 0:30 – Či majú zmysel protesty a prípadný generálny štrajk na 17. novembra.po 1:00 – Na čo v skutočnosti slúžia protesty, ak nie na pád vlády.od 4:00 – Či sa podarí presvedčiť tetu Helenu a uja Štefana, ktorí rozhodujú voľby.po 5:00 – Prečo voliči Smeru prechádzajú k Republike (o spojených nádobách).od 9:00 – Čo si myslí o tzv. kriedovej revolte študentov v Poprade.po 11:30 – Čo sú skutočné zdroje frustrácie ľudí.od 16:00 – Prečo potom vláda rieši trestný zákon a tranzície.od 20:00 – Že nacisti pálili knihy o transrodovosti.od 22:00 – Že ľudia ako Lukáš Machala sa pretrollovali do funkcií.po 26:30 – Či zažívame konzervatívnu, alebo skôr krajne pravicovú revolúciu.od 27:30 – Čo definuje krajnú pravicu.od 30:00 – Čo je normalizácia krajnej pravice a ako sa má demokracia brániť.od 33:00 – Čo by bolo horšie, ak by vládla Republika namiesto Smeru.od 35:20 – Či smerujeme k nedemokracii alebo tam už sme.po 39:20 – Prečo sa politikom oplatí správať sa na sociálnych sieťach primitívne.od 40:30 – Prečo idú do politiky ľudia ako odsúdený Zorosláv Kollár a či je to znak úpadku.od 43:00 – O fenoméne Donalda Trumpa a úlohe médií pri jeho vzostupe.od 44:30 – Že existujú konzervatívni „sorosovia“ a platili aj Charlieho Kirka.od 46:30 – Aký je teda rozdiel medzi Sorosom a pochybnými webmi na Slovensku.po 49:00 – Či sa dá pred týmto globálnym trendom krajnej pravice a autokratizácie ešte niekam utiecť, ak sa to deje aj v Prahe či USA.od 50:00 – Prečo nie je riešením útek, ale hľadanie príčin frustrácie a štrukturálnych problémov.

Na prvem od zahtevanih izrednih parlamentarnih zasedanj po napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letnik, bo poslance nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar. Po napovedih bo predstavila stališče o razmerah, pomenu učinkovite integracije romske skupnosti in o napovedanih vladnih ukrepih. Drugi poudarki oddaje: - Poslanke in poslanci naj bi sprejeli interventni zakon, ki zaradi slabe pretočnosti avtocest podaljšuje veljavnost vinjet za štiri mesece - Ponoči pred srbskim parlamentom aretirali približno 40 ljudi, ki so podprli gladovno stavko matere ene od žrtev zrušitve nadstreška novosadske železniške postaje. - Močan potres z magnitudo 6,3 na severu Afganistana zahteval najmanj 20 smrtnih žrtev, ranjenih je 320 ljudi.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob začetku razprav o ukrepih, s katerimi se namerava odzvati na dogajanje v jugovzhodni Sloveniji, nagovorila državni zbor in člane vlade. Pozvala je, da mora politika kljub temu, da je Slovenija pretresena zaradi smrti Aleša Šutarja, paziti, da ne pade v skušnjavo, da bi volivce v predvolilnem času pridobivala na osnovi te tragedije, vseh ukrepov, ki jih namerava sprejemati, pa naj se loti premišljeno in ob upoštevanju stroke. Skupaj smo zavozili - tako je ocenila delovanje politike, zato smo skupaj odgovorni, da tudi poiščemo rešitve. Druge teme: - Soočenje podpornikov in nasprotnikov oblasti v Beogradu: ponoči pridržali 37 ljudi, danes na protestih mirno. - Premirje v Gazi mrtva črka na papirju: o tem razpravljajo na vrhu muslimanskih držav v Turčiji. - Pristojni svarijo pred stranskimi učinki zdravil: prijavljena je le desetina neželenih učinkov.

Poziv k premišljenemu sprejemanju varnostnih ukrepov je zaznamoval nagovor predsednice republike Nataše Pirc Musar v državnem zboru. Glede tragedije v Novem mestu je izpostavila nujnost zajezitve nasilja. Medtem ko opozicija odgovornost za razmere pripisuje vladi, se pozivi k premišljenemu sprejemanju ukrepov vrstijo tudi iz akademskih vrst. Drugi poudarki oddaje: - Podaljšanje veljavnost letnih vinjet bo - kot kaže - izglasovano. - Spremembe gradbeno-prostorske zakonodaje naj bi prinesle večjo učinkovitost državnih organov. - Opozorila Združenih narodov na katastrofalne humanitarne posledice vojne v Sudanu.

Poslanci so se zbrali na izredni seji, ki jo je po napadu v Novem mestu sklicala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ta predstavlja svoje stališče o razmerah na jugovzhodu države in pomenu učinkovite integracije romske skupnosti. Poudarila je skupno odgovornost in pozvala k strpnosti. Na prvi šolski dan po počitnicah je v novomeške šole prišlo bistveno manj romskih otrok, ponekod je manjkala večina, v veliki meri zaradi grozilnih sporočil, ki se po napadu vrstijo na družbenih omrežjih. Drugi poudarki oddaje: - Srbski predsednik Vučić za sinočnje nemire v Beogradu okrivil šudente. - Izrael znova z vso silo nad Gazo. Trump vztraja, da premirje drži in grozi Hamasu. - Na konferenci Unesca o slovenskem predlogu razglasitve 13-ega septembra za mednarodni dan jam in krasa.

Savez nezavisnih socijaldemokrata izlazi na izbore za predsjednika RS, iako su najavljivali bojkot. Moldavska proevropska vladajuća stranka osvojila većinu. Zašto je tek sada bivši crnogorski premijer Zdravko Krivokapić upozorio da BIA Srbije nesmetao djeluje u Crnoj Gori.

Et si les réseaux sociaux cessaient d'exploiter notre attention pour favoriser des échanges authentiques et respectueux ? C'est le pari audacieux de Republike, une nouvelle plateforme imaginée par Étienne de Sainte Marie, entrepreneur et philosophe de formation, lancé ce 23 septembre 2025. Republike entend proposer une alternative radicale à l'économie de l'attention. Fini les contenus polarisants mis en avant pour maximiser les clics : la plateforme récompense au contraire les comportements vertueux, basés sur le respect et la contribution. Les utilisateurs gagnent en visibilité (et bientôt en rémunération) selon un score de réputation mis à jour en temps réel, influencé par la modération participative et le ton des échanges.

Cette semaine : fin de Windows 10, sortie de iOS26, utilisations de ChatGPT, nouvelles lunettes Meta avec écran, Avatars dans Zoom, Republike réseau social éthique, porte-monnaie électronique européen Wero, cybercriminalité et manipulation mentale.

Zelenski će razgovaratiTrampom, dok ruske snage nastavljaju napade na Ukrajinu. Sve veća glad u Avganistanu. U BiH pala Vlada entiteta Republika Srpska ostavkom premijera. Sud BiH razmatra predlog da se Crnoj Gori ustupi optužnica protiv Ranka Radulovića.

1. Šaško je ešte stále minister zdravotníctva. 2. Blanár je minister zahraničia – oficiálne Slovenskej republiky. 3. Už len stagnujeme.

Slovenija s praznovanjem dneva državnosti zaznamuje 34 let samostojnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru na sinočnji osrednji državni proslavi v Ljubljani poudarila odgovornost za razvoj naše države in za njen ugled. Med drugim je pozvala tudi k odgovornosti za dostojen pokop vseh - s tem bo Slovenija dozorela kot država in skupnost, je še poudarila. Drugi poudarki oddaje: - Slovenija potrebuje nov razvojni model, ključne bodo tudi skupne vrednote, poudarjajo pristojni. - Krhko premirje med Iranom in Izraelom, kot kaže, drži. - Na vrhu Nata v Haagu pričakovati potrditev dviga obrambnih izdatkov.

Na predvečer dneva državnosti se v Studiu ob 17-ih s predsednico republike Natašo Pirc Musar pogovarjamo o aktualnem dogajanju doma in po svetu. Med drugim predsednica odgovarja na vprašanja o tem, kako varna je Slovenija v luči dogajanja na Bližnjem vzhodu, ali lahko brez bojazni pred znižanjem socialne varnosti povečamo izdatke za obrambo in o tem, kako namerava rešiti zapleteno kadrovsko križanko imenovanj guvernerja, varuha človekovih pravic in ustavnih sodnikov.

Peter Pellegrini sa šmahom ruky zmenil na prezidenta vojny.Ako označiť europoslanca, ktorý prišiel skontrolovať míňanie európskych peňazí? Dozviete sa v Ťažkom týždni priamo od Roberta Fica.

1. Lukáš Machala: Únos Cecilie 2. Odsúdili guvernéra, ktorý ako minister dal úplatok šéfovi daniarov 3. Socialistickému premiérovi tlieskali v extrémistickom nebi

89 - Podržite nas na Patreonu https://www.patreon.com/c/HistoryCastCave felis, Idus Martiae U ovoj epizodi donosimo uzbudljivu priču o poslednjim danima jednog od najvećih vojskovođa i državnika antičkog Rima - Gaja Julija Cezara. Martovske ide (15. marta) 44. godine pre Hrista zauvek su promenile tok istorije, donoseći smrt diktatoru i otvarajući novo poglavlje u političkoj sudbini Rima. Kako je Cezar od vojnog genija i nepobedivog lidera postao meta zavere?Ko su bili ljudi iz senke koji su skovali plan da ga uklone, i da li su vođeni plemenitim ciljevima očuvanja Republike ili ličnim ambicijama? Kroz ovu epizodu istražujemo kako je grupa od oko 60 zaverenika, predvođena Brutom, Kasijem Longinom i drugim uticajnim senatorima, u strogoj tajnosti isplanirala atentat, ubeđeni da uklanjanjem Cezara vraćaju slobodu Rimu. Koji su događaji prethodili odlučujućem trenutku u Pompejevom pozorištu? Zašto su zaverenici izabrali upravo Martovske ide za svoj zločin i kako su obmanuli Cezara da se pojavi na kobnom sastanku? Kakva je bila uloga Brutove unutrašnje dileme, i da li je prijateljstvo sa Cezarom u nekom trenutku poljuljalo njegovu odlučnost?Centurion Dejan Nikolić i istoričar Nikola Đukić, danas razotkrivaju mrežu intriga i ličnih konflikata u Cezarovom okruženju. Oni analiziraju političke igre, nesigurnosti i napetosti u Rimu, otkrivajući kako je Cezarova ambicija da postane kralj izazvala strah i bes kod mnogih uglednih Rimljana.

Potem ko so ameriške oblasti razburile evropske zaveznice z neposrednimi pogovori z Rusijo o končanju vojne v Ukrajini, so transatlantske odnose dodatno razburkale najnovejše obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski neizvoljen diktator. Druge teme: - Hamas pripravljen izpustiti vse talce, a v zameno za popoln umik izraelskih sil. - Tožilstvo za predsednika Republike srbske Dodika zahteva 5 let zapora, sodba prihodnji teden. - Peticija za omejitev uporabe mobilnikov v šolah.

I dan nakon inauguracije Zorana Milanovića u drugi mandat na funkciji predsjednika Republike, oporba ponavlja kritike - zašto HDZ nije bio na ceremoniji. Ministar vanjskih poslova Gordan Grlić Radman nada se da će Milanović u novom mandatu dati povoda za bolju suradnju. Nastavljaju se oporbene kritike da Vlada svojim mjerama ne štiti dovoljno građane od inflacije. Nagradu tportala „Vizionar godine“ u kulturi dobio režiser Nebojša Slijepčević, čiji je film pobijedio u Cannesu, a ušao je i u najuži izbora za ovogodišnjeg Oscara u kategoriji kratkih igranih filmova.

Letu 2025 bodo čez štiri ure kot prvi nazdravili v tihomorski otoški državi Kiribati, prvo bučno proslavo pa je tri ure pozneje pričakovati v Sydneyju, kjer napovedujejo še večji ognjemet kot doslej. Silvestrovanja na prostem bodo marsikje ob poostrenih varnostnih ukrepih. Dogajanje po svetu je zaznamovalo tudi novoletno poslanico predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je izrazila željo, da bi bilo 2025 leto miru in življenja.V oddaji tudi: - Vladimir Putin na čelu Rusije že četrt stoletja - Eno od najrevnejših držav na svetu pretresajo vojna, lakota in bolezni - Hude poškodbe otroka v Ljubljani, ki mu je v roki razneslo pirotehnično sredstvo

Za poslanke in poslance se začenja pester teden. Ob začetku zadnje letošnje seje jih bo nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, sledila bodo poslanska vprašanja premieru Robertu Golobu. V prihodnjih dneh pa jih čaka predlog za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, imenovanje Ksenije Klampfer na čelo ministrstva za digitalno preobrazbo in interpelacija ministra za finance Klemna Boštjančiča. Drugi poudarki oddaje: - Kandidat za generalnega direktorja ZZZS Robert Ljojljo vzbuja pomisleke zaradi farmacevtskega ozadja. - Izrael stopnjuje napade na Sirijo, ki bo v ospredju zasedanja evropskih zunanjih ministrov. - Severjevi nagradi v roke igralcema Mirandi Trnjanin in Lovru Zafredu.

„Chcel som veriť, že išlo o dobu gentlemanov a noblesy, dobu kedy väčšina obyvateľov žila vo výstavných vilách navrhnutých architektami.“ Priznáva náš dnešný hosť Dušan Mikušovič v závere svojej najnovšej knihy Neprišli sme vraždiť s podtitulom Skutočný príbeh z roku 1927 o najkrvavejšej bankovej lúpeži v slovenských dejinách. Ako naznačuje názov knihy, realita života počas prvej republiky bola oveľa zložitejšia, republika zápasila s obrovskými sociálnymi problémami, zločinnosťou a nepokojmi. V tejto epizóde podcastu Dejiny sa pozrieme na každodenný život v medzivojnovom Československu práve cez príbehy protagonistov tejto knihy: menších či väčších zlodejov, bankových lupičov, detektívov, žandárov, sudcov, ale tiež napríklad oficiálneho kata československej republiky. V akých spoločenských a ekonomických pomeroch dochádza k bankovej lúpeži vo Veľkej Bytči? Kto sú páchatelia? Aké sú následky prepadnutia malej filiálky Považskej agrárnej a priemyselnej banky? Ako prebieha pátranie a dolapenie zločincov? A napokon - ako a s akým konečným verdiktom prebehne súd? Historička Agáta Šústová Drelová sa rozprávala s novinárom Dušanom Mikušovičom, absolventom politológie na Masarykovej univerzite v Brne, momentálne už dlhoročným reportérom v Denníku N a najnovšie tiež autorom už spomínanej knihy Neprišli sme vraždiť, ktorá nedávno vyšla vo vydavateľstve Denníka N. *Podporte podcast Dejiny v aplikácii Toldo na sme.sk/extradejiny. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jaroslav.valent@petitpress.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Dejiny.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Predsednikova opsesija da protesti (protivu njegovog jednovlašća i svevlašća) imaju kao krajnji – ili kao prvobitni – cilj, da predsednik Republike bude ubijen, netačna je i vređa svakoga od nas koji smo, na primer, 10. avgusta bili na Terazijama.

Predsednikova opsesija da protesti (protivu njegovog jednovlašća i svevlašća) imaju kao krajnji – ili kao prvobitni – cilj, da predsednik Republike bude ubijen, netačna je i vređa svakoga od nas koji smo, na primer, 10. avgusta bili na Terazijama.

Zlatko Viščević je jedan od rijetkih ljudi koji su nakon studija (u ovom slučaju na Pravnom fakultetu) zaključili kako žele ići u posve drugom smjeru, te to i ostvarili s velikim uspjehom. Danas je jedan od najboljih numizmatičara u regiji, autor pet knjiga o numizmatici (Kovani novac Republike Hrvatske od osamostaljenja do danas, The Guide to Coins and Banknotes of Yugoslavia, Slovenia, Croatia, Bosnia and Herzegovina, Serbia, Montenegro and Macedonia, Kovanice i novčanice Jugoslavije, Slovenije, Hrvatske, Bosne i Hercegovine, Srbije, Crne Gore i Makedonije, Kovanice i novčanice Jugoslavije, Slovenije, Hrvatske, Bosne i Hercegovine, Srbije, Kosova, Crne Gore i Makedonije – izdanja 2011-2015, te Novac Dubrovačke Republike). Urednik je portala NumizmatikaNET, s istoimenim YouTube kanalom, te bloga Hrvatska numizmatika. Profesionalno se bavi numizmatikom i faleristikom, te smo pričali široko o povezanim temama - zašto postoji kolekcionarstvo novca, o povijesti novca, koji novac vrijedi skupljati i zašto, te koje su posebnosti faleristike - kolekcionarstva odlikovanja. Citat dana: Because things are the way they are, things will not stay the way they are.Bertold Brecht Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda