Podcasts about slovenci

Ob nadaljevanju spopadov na Bližnjem vzhodu ameriški predsednik Donald Trump grozi z novimi napadi in popolnim uničenjem Irana. Na srečanju z latinskoameriškimi voditelji na Floridi je dejal, da so ameriške sile v zadnjih dneh uničile 42 iranskih vojaških plovil ter onesposobile velik del letalskih zmogljivosti in telekomunikacijskih sistemov države. Operacijo je označil za velik uspeh. V oddaji tudi o tem: - Iz Riada prihajata še dve letali s Slovenci, s tem se evakuacija z Bližnjega vzhoda končuje - S 47. rezjo najstarejše vinske trte na svetu na Lentu naznanili začetek nove vinogradniške sezone - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar že sedmo leto zapored sezono začel z zmago

Združene države Amerike so ob izdatnem prigovarjanju Izraela nenapovedano napadle Iran in usmrtile njegovo vojaško vodstvo z verskim voditeljem, ajatolo Hameneijem na čelu. Bližnji vzhod se je tako znašel sredi novega katastrofalnega konflikta, kar močno čutimo tudi v Evropi. V zalivskih državah je ostalo ujetih na desettisoče zahodnih državljanov, tudi mnogi Slovenci. Evropska unija je ostro obsodila iranski odgovor na napad, ob samem napadu je molčala. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Iran je napovedal 19-i val napadov na Izrael in ameriške baze v regiji, iz Teherana poročajo o novih eksplozijah. Na brniškem letališču so medtem od sinoči pristala tri letala s slovenskimi potniki, za danes je predviden prihpd še enega. V oddaji tudi o tem: - Začenja se trženje individualnih naložbenih računov - Za prebivalce Letuša izvedli žreb šestih nadomestnih parcel po katastrofalnih poplavah - Prvič obeležujemo nacionalni dan branja

V Slovenijo se je doslej s štirimi evakuacijskimi leti z Bližnjega vzhoda vrnilo 583 državljanov.Evropske države zalivskim državam v pomoč z zaščito pred droni, Cipru pomoč s pomorskimi sredstvi.Francija ZDA dovolila uporabo svojih vojaških oporišč na bližnjem vzhodu.Predvolilno soočenje na Radiu Ognjišče na temo izobraževanja: več avtonomije šolam, manj vpliva staršem in njihovim odvetnikom.Umar poslabšal napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo na 2 odstotka.Poklicni gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca; življenja ne bodo ogrožena.VREME: Popoldne in jutri precej jasno z nekaj megle in dnevnimi temperaturmai od 12 do 19 stopinj C.Minister Boštjančič: Slovenci precej ekstremni na področju vlaganj, po eni strani v špekulativne kripto valute, po drugi pa denar na banki.Državni proračun je v prvih dveh mesecih letošnjega leta beležil primanjkljaj v višini 116 milijononov evrov.ŠPORT: V prvem polfinalu nogometnega pokala se bosta pomerila Radomlje in Brinje.

Najučinkovitejši branik pred širjenjem laži, neresnic, medsebojnega sovraštva in predsodkov so sočutni ljudje, ki znajo kritično in analitično misliti, ločiti mnenja od dejstev, laž od resnice, refleksen odziv od razmisleka ter se znajo vživeti v miselni in čustveni svet soljudi. Branje knjig je pri razvoju tovrstnih sposobnosti osrednjega pomena, je zapisano v Manifestu o branju za 21. stoletje, ki so ga pripravili ob prvem nacionalnem dnevu branja. Njegovo geslo je Branje je veselje. V oddaji tudi o knjigi Naši temelji in okviri, Slovenci in Slovenija v zgodovini ter premieri predstave Amo essere v SNG Nova Gorica.

Ob nadaljevanju ameriško-izraelskih napadov na Iran tudi Islamska republika še naprej napada cilje v regiji. Iz Katarja poročajo, da so tik pred zdajci razsterlili iranska bombnika, ki sta ciljala ameriško bazo. Zalivske države svarijo tudi pred državljansko vojno v Iranu, o čemer so obvestile Evropsko unijo, zunanji ministri povezave pa razpravljajo o podpori omenjenim državam. Druge teme: - Na Brniku pričakujejo še četrto letalo s Slovenci, ki so obtičačali na Bližnjem vzhodu. - Gasilci napovedali stavko od 18. do 22. marca. - V Bohinju se začenja prvi turnosmučarski festival pri nas.

V Iranu, Izraelu, Libanonu in okoliških zalivskih državah se nadaljujejo spopadi. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo od začetka vojne v soboto ubitih že več kot tisoč civilistov. Države medtem evakuirajo svoje državljane, ki so po začetku sppadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Iz Omana naj bi danes krenilo tudi prvo letalo s slovenskimi potniki. V oddaji tudi o tem: - Na Ljubljanski borzi se začenja trgovanje z delnicami Vzajemne - Rdeči noski praznujejo 22 let - Nogometašice kvalifikacije za svetovno prvenstvo začele s porazom proti Nemkam

Prvo letalo s Slovenci, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, je na poti v domovino. Na zunanjem ministrstvu se trudijo organizirati tudi naslednje polete. Vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar je povedal, da pripravljajo drug polet, predviden za večerne ure. Druge teme: - Izraelske in ameriške sile peti dan napadajo tarče v Iranu. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth zagotavlja, da ZDA zmagujejo.Po njegovih besedah si bodo vzeli toliko časa, kolikor ga potrebujejo, da bodo zagotovili uspeh. - Delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna od danes kotirajo na Ljubljanski borzi. Finančni minister Klemen Boštjančič njihovo uvrstitev na borzo vidi kot pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju slovenskega kapitalskega trga. - Število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje se je zmanjšalo, a v nekaterih panogah še vedno primanjkuje kadra. Prehajanje zaposlenih k drugim delodajalcem je v teh razmerah postalo eden ključnih izzivov podjetij.

Pri založbi Družina je v zbirki Slovenci v zgodovini izšla monografija Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini. Predstavnica mlajše generacije slovenskih dirigentov Mojca Lavrenčič je zmagala na letošnjem tekmovanju za dirigentke La Maestra v Parizu.

Jože Štucin: Marš na Soči, Tanja Dimitrievska: Tako kot delfini, Nejc Pohar: Jadran za Slovence, Slovenci na Jadranu. Recenzije so napisali Matjaž Zorec, Marija Švajncer in Katarina Mahnič.

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani? Prisluhnite!Foto (Boštjan Podlogar/UPRS): Predsednica Slovenije Nataša Pric Musar na ogledu muzeja pri Peršmanu 

Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Jadran za Slovence ali Slovenci na Jádranu? Priročnik za slovenske turiste v komunikaciji s turističnimi delavci ali za turistične delavce v komunikaciji s slovenskimi turisti? Oboje hkrati – v dveh jezikih in eni knjigi, ki se bere z dveh strani, oranžne in modre. Domiselno oblikovana žepnica je prvenec Nejca Poharja, publicista in režiserja večinoma oglaševalskih filmov, zaljubljenca v morje, predvsem hrvaško. V letih dopustovanja na Jadranu si je gotovo prislužil tisto, o čemer piše, da je nujno za globlje razumevanje tega kratkočasnega pisanja, imenovanega priročnik: jadransko stanje duha. Ali kot avtor nekje na začetku posrečeno parafrazira velikega mediteranologa Predraga Matvejevića: Jadranstva se ne nasledi, ampak se ga doseže. Knjižica (ki zaradi majhnega formata samo daje droben vtis, vendar ima v obeh jezikih skupaj več kot 300 strani) je posrečen izmislek; iznajdljiva in mestoma zelo humorna mešanica priročnika, slovarčka, receptov, nasvetov, geografskih, meteoroloških, zgodovinskih, glasbenih, literarnih dejstev in razlag, knjižnih odlomkov, spominov, anekdot, pesmi in zgodb, jezikovnih modrovanj in preigravanj, lokalnih dogodkov, tradicij in “fešt”, pa tudi prav filozofskih razglabljanj in preizpraševanj. Rdeča nit je seveda morje, vse, kar je z njim povezano in nanj navezano; vse, kar se na njem, v njem in ob njem dogaja, plava, sonči, lovi in pluje, in čigar esenca pravemu slovenskemu morjeljubcu ostaja kot parfum na koži, sol v drobovju in odsev modrega obzorja v očeh vse dolge zimske mesece. Ta raznorodnost in avtorjeva široka jadranska razgledanost delujeta sveže in polnokrvno. Predvsem zaradi besednih gesel, kot so Delfini, Komar, Jadranje, Natakar, Ribarnica, Seks, Sup, Tetovaža, Zamorček, Apartman, Meduza, Galeb, Mačke, Povratak, Skiper, Udica, Vjetar, Zima …, večinoma različnih v slovenskem in hrvaškem delu priročnika, in obdelanih s pisanimi stilističnimi prijemi, je knjiga razbita in obenem sestavljena v “žmohten”, všečen, na trenutke tudi nostalgičen kolaž. Geslo Morje se na primer začenja takole: “Morje ni voda in ena največjih napak, ki jih lahko zagrešite na morju, je ta, da sopomenjate morje in vodo. Ali z besedami barba Stipeta: ‘Morje je morje, voda je pa za pit.'” Pod besedo Kamp, ki je naravno okolje slovenskih turistk in turistov, nam Pohar poleg skorajda bukoličnih opisov prvobitnih užitkov v neposrednem stiku z naravo ponuja tudi žalostno sodobno sliko nekdanjega šotorskega in prikoličarskega raja: “Situacija se je v zadnjih letih bistveno spremenila, najboljše lokacije so zasedle mobilne hišice, s katerimi so se cene dvignile v nebo. Tako so tudi izkušeni staroselci, ki so leta investirali v svoja prikoličarska kraljestva, izpadli iz Zevsovega načrta dobrih sosedskih odnosov. Njihov težko prigarani položaj so dobesedno v enem letu zamenjali trdi tržni odnosi, na njihove lokacije so se začasno naselili ljudje, ki so bili pripravljeni za prvo vrsto ob morju ter luksuz, povezan z mobilno hišico, odšteti več.” Aktualna je tudi beseda Hrvaščina, z nekaj zabavnimi standardnimi primeri slovenske hrvaščine in navodili, kako ta jezik čim bolje obvladati: še najbolje, če ga govorite čim pogosteje in ob vsaki priložnosti. Marsikaj pa se lahko mimogrede naučite tudi iz poslušanja hrvaške popularne glasbe – Dedića, Gibonnija, Dragojevića … “Niti v sanjah se ne nadejajte, da domačini v vas ne bodo prepoznali Slovencev, a vam bo znanje hrvaščine odprlo marsikatera vrata. Slovenska hrvaščina, slovenština, slovenska jadranština je v teku skupnih jadranskih let postala tako rekoč samostojen jezik, v katerem se sami zlahka prepoznamo.” Knjiga Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu je dinamična in pestro razvejana zgodba o Jadranu, inteligentno in inovativno zapakirana v slovensko-hrvaški priročnik za komunikacijo v počitniški skupnosti, predvsem v poletnem času. Čeprav hrvaškim turističnim delavcem (tudi če bi se lotili branja) svetuje, da bi bilo ta priročnik dobro imeti pri roki, kadar bi se jim v komunikaciji s slovenskimi turisti zgodilo kaj čudnega, nenavadnega ali nepričakovanega, je težko verjetno, da jim bo v kakršnokoli pomoč, bo pa tudi hrvaški del knjige razveseljeval pretežno slovenske bralce. Tako bodo lahko tudi doma, zunaj morske sezone, vadili “slovensko jadranštino”. Zaradi premišljene zgradbe, veščega pisanja in pestre vsebine je to knjiga, po kateri lahko paberkuješ spet in spet, veliko pa bo pomenila, se v globine razodela in marsikaj pojasnila predvsem tistim, ki v sebi že nosijo “jadranskega duha”. In prav zato, ker smo morski mački, ki se v teh zgodbah najdemo, jih podoživljamo in “štekamo” njihov humor, že v letih, ko nam (morda zaradi preobilja morske bleščave) peša vid, bi večje črke naredile branje veliko prijaznejše. Prav tako bi bili sicer posrečeni oranžna in modra barva platnic, v katerih so natisnjeni tudi deli besedila in vse fotografije v notranjosti knjige, zaradi boljše vidljivosti in ločljivosti lahko v močnejših odtenkih – da ne bi bili tako od sonca presvetljeni, ampak bližje mornarsko modri in oranžnordeči – pa še bolje bi ponazarjali morje in sončni zahod. Po Poharjevo je ena izmed definicij jadranstva: “če hočete delovati zares, se nikakor ne jemljite preveč resno.” Njegov prvenec je točno to: neresno resen literarni hibrid o morju, ki tako celostno in verodostojno deluje zato, ker iz njega sijeta resnična ljubezen in predanost morju in vsemu, kar je jadranskega. Duhovita knjiga, luštna za na knjižno polico, da z njo tu in tam obudiš spomine na poletna doživetja in zahrepeniš po naslednjem odmerku morskih avantur.

V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.

Čistokrvna avtomobilska debata! Jure je bil »fejst« nervozen – predstaviti je moral praktikantko Mašo …  Sicer pa: katere avte smo v preteklem letu največ kupovali Slovenci? Kaj pa 2026? Katerih premier se najbolj veselimo? Je med njimi tudi novi Audi RS5 in ali bo Juretov naslednji avtomobil res karavan? Kaj pa Golf GTI Edition 50? Je res tako hiter? Bratje pravijo tudi, da bo novi Hilux bistveno bolje videti blaten kot čist. Opa, shots fired!.Zapiski:IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB; Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.

Letos se je vse pokrilo. 40 dni brez alkohola, prvi regrat in predvolilna soočenja na slovenskih televizijah. Aktivni udeleženci v slovenskem volilnem procesu imajo smolo. Namreč vsaka vas v Sloveniji ima svojo televizijo. In potem morajo po kandidatnih listah navzdol stranke delegirati oziroma dostavljati sogovornike na televizijska soočenja. Iz časa, ko je mladi Kennedy z znojem oblil Nixona, veljajo ta soočenja kot ključna za uspeh na volitvah. In svetovalci za medijsko nastopanje so se že tudi toliko udomačili na slovenskih tleh, da zdaj gledamo elokventne politike, ki vedo, kam postavljati roko in vejice, kdaj so premori smiselni in kako se naglašujejo posamezne besede ter kaj pomenijo nekatere tujke. Poznajo tudi dejstva iz zgodovine osamosvajanja ter osnovne statistične podatke o državi. In vse to na izust! Seveda pa to ne pomeni, da so televizijska soočenja kaj bolj relevantna, kot so bila včasih. Če hočete slišati resnično bistvena in kakovostna soočenja, jih morate poslušati na radiu. Kajti na radiju ni slike in ostane samo esenca izrečenega. Poskusimo primerjati televizijsko soočenje strankarskih prvakov s kuharsko oddajo na televiziji. Kot vemo, so kuharske oddaje noro priljubljene. Če se na televizijah že ne bojujejo v Ukrajini, ne predvajajo Prijateljev ali turških nadaljevank, pa zagotovo kuhajo. Ali potujejo po svetu in jedo. Kot vemo, sta pri hrani bistvena elementa okus in vonj. Se pravi, ravno ti razsežnosti hrane, ki jih televizija ni sposobna dostaviti gledalcu. Televizija dostavi samo podobo in pa vero v jedca ali v kuharja, ki zatrdi – »Mmm, kako je to dobro.« Gledalec nima za to, da je jed okusna ali da dobro diši, v skrajnem primeru, da je sploh užitna, nobenega dokaza. Pa vendar so kuharske oddaje tako zelo priljubljene, ker je podoba edino, kar sodobnega gledalca, obsedenega z zasloni, zanima. Podobno kot s kuharskimi oddajami, je s TV soočenji. Rešimo se iluzije, da se volilno telo odloča na osnovi soočenj. V bistvu jih doživljamo kot nastope, na katerih že tako ali tako vemo, kdo je naš favorit. Ne gre za odločanje na podlagi informiranja, gre za navijanje. Ne greš gledati nogometne tekme z namenom, da se boš na sredi odločil za koga boš navijal glede na dobro igro; ali boš navijal za Olimpijo, ali za Maribor, veš že dolgo pred začetkom prenosa. Enako je s soočenjem. Odstotek tistih, ki se bodo šele med soočenjem odločili, komu bodo zaupali svoj glas glede na uspešnost, artikuliranost in relevantnost nastopa, je v resnici minimalen – če pa se že odločimo ali si premislimo, to storimo zaradi podobe. Televizije se sicer po novem pohvalno trudijo s preverjanjem izrečenega, ampak to nam samo sporoča, kdo od politikov in v kolikšni meri govori resnico in kdo laže. Ampak kot smo se žalostno naučili v mednarodni pa tudi v domači politiki – laganje pa dandanašnji res ni eden od kriterijev, ki bi politikom onemogočil dostop do oblasti. Kje je torej podobnost med kuharsko oddajo in predvolilnim soočenjem na televiziji? Kot pri kuharjih televizija ne zmore prenašati vonja in okusa, tega ne zmore prenašati niti med soočenjem. Hočemo povedati, da je slovenska politična elita brez vonja in okusa. Naučeni pajaci, vsak s svojo že zdavnaj zgrajeno podobo, od agencij naučena podalpska puščobnost in umetna ter nenaravna ostra, državniška drža. Kot uradniki iz Kafkinih romanov, ki opravljajo sprejemni izpit na AGRFT. A za razumnega so lahko ta soočenja kljub vsemu povedna. Ker gostje na veliko razpredajo o tem, kaj vse imajo, kaj bodo naredili in kaj bodo spremenili, se lahko med podrobnejšim gledanjem podučimo, česa nimajo. In to je za njih nerodno, nas pa lahko skrbi. Torej; manjka jim iskrenosti, manjka jim empatije, predvsem pa trpijo za akutnim pomanjkanjem vsakega humorja. Iskre, duhá ali kakorkoli že hočete imenovati kategorijo, ki je tako za retorika kot posledično tudi za politika bistvenega pomena. Pa s tem ne mislimo na zabavljaštvo in neumerjenost tipa Trump, temveč moledujemo za vsaj majhen odmik od puščobnosti slovenskih političnih voditeljev. Ker če pogledamo galerijo slovenske politične elite zadnjih štirih desetletij, je eden večja puščoba od drugega, kar je v bolečem nasprotju s trditvami, da smo Slovenci zabaven in vesel narod. Povedano na kratko: po grenkih izkušnjah, na čelu katerih je korakal bivši predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta v eni osebi, je čas, da se na volitvah od podob premaknemo k vsebinam.

Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev)

Živimo v času, ki si ga verjetno ne bi izbrali, če bi imeli to možnost. V času, ko se piše zgodovina. Ko se sklicujemo na mednarodno pravo, dobimo odgovor, da to obstaja samo toliko, kolikor ga kdo potrebuje, da se nanj sklicuje. Trkamo na vrata organizacij, kot sta Evropska unija ali NATO, pa dobimo odgovor, da ne vemo, kako dolgo bosta še pri življenju. Kdo riše meje novih vplivnih območij? Ali lahko na to kaj vplivamo? Pravijo, da se moramo postaviti na svoje noge. Res? Kot Evropejci ali kot Slovenci?

Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

Oddaja Dolimita tokrat o biatlonu in nordijski kombinaciji. Slišali boste, kakšne so možnosti, da nordijska kombinacija odpade iz olimpijske družine športov, več pa tudi po včerajšnji moški štafeti biatloncev, kjer so Slovenci najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah zapravili na zadnjem streljanju, spet so zmagali Francozi, tudi v štafeti biatlonk pa so favoritinje Francozinje. Radijska reporterja Uroš Volk in Dare Rupar se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

Rdeča nit debata je alpsko smučanju. Slovenci nekoč nestrpno pričakovali tehnične discipline, zdaj je edini prvokategornik Žan Kranjec, Slovenija pa na igrah nima slalomista v moški konkurenci. Reporter Igor Tominec trdi, da je Slovenija edino možnost za medaljo v alpskem smučanju na teh igrah izgubila, ko se je na začetku sezone poškodovala Andreja Slokar, ki je bila, sodeč po informacijah iz njenega tabora, v fantastični formi. Prihodnost ni rožnata, pravi tudi eden najboljših slovenskih smučarjev vseh časov Jure Košir. "Rezultati niso takšni, kakršni bi morali biti, v ozadju pa nimamo nikogar od mladih, ki prihaja," pravi Košir, Tominec pa dodaja, da bo Slovenija nekaj predstavnikov imela tudi v prihodnje v svetovnem pokalu, vprašanje je, kako uspešni bodo, je pa številčnost šla za vedno, saj Slovenija ne bo več imela največ finalistov na tekmah najvišje ravni, kot se je nekoč dogajalo, predvsem na slalomih ob prelomu tisočletja. Reporterja Igor Tominec in Marko Cirman o alpskem smučanju debatirata z voditeljem oddaje Luko Petričem

Franjo von Allmen je s tretjo zlato medaljo le še potrdil svojo vlogo enega od junakov 25-ih zimskih olimpijskih iger. Švicar je postal prvak v smuku in v kombinaciji, trojček pa dopolnil v superveleslalomu. Radijska reporterka Anja Hlača Ferjančič razlaga, da ima 24-letnik rad adrenalinske športe, ko vozi motokros ima višji utrip, kot pa takrat ko drvi navzdol po belih strminah, da je lahko Švicar v poznih najstniških letih nadaljeval svojo smučarsko kariero, pa so zanj tudi zbirali sredstva. Hlača Ferjančič tudi razlaga, da so te igre precej manj sterilne kot prejšnje. V Sočiju in Pekingu so na novo zgradili mnoga prizorišča, četudi so bila prelepa, pa niso imela toliko duše in patine kot letošnja v Dolomitih. Skoraj vsako prizorišče v Italiji je uveljavljeno in tradicionalno, na mnogih najboljši tekmujejo že vrsto let, toda na nekaterih področjih zaostaja preostala infrastruktura. Predazzo je majhen kraj, morda premajhen za prirejanje olimpijskih tekem, pravijo nekateri obiskovalci, med biatlonci v Anterselvi je vsak tekmovalni dan prometni kaos, podobno pa je tudi v Cortini, za katero pa še en radijski reporter Klemen Verlič pravi, da ima najbolj olimpijsko vzdušje med vsemi prizorišči v Dolomitih. Slišite lahko tudi, da je vzdušje na tekmah curlinga podobno tistemu s teniških dvobojev, kjer se tišina med točkami prepleta z glasnimi aplavzi in vzkliki. Led je povsem drugačen kot tisti na drsališčih, ravno zaradi tega pa je šport precej drag. Verlič pravi, da morajo zato najboljši Slovenci trenirati v sosednjih državah, saj v Sloveniji ni primerne ledene ploskve za igranje curlinga. Klemen Verlič in Anja Hlača Ferjančič se o aktualnem dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem.

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?

Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.

Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite!Foto (veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpesti Fb): Alojz Hanžek, dobitnik priznanja madžarske vlade, s predstavniki krovnih organizacij porabskih Slovencev in Republike Slovenije 

Pred nami je prvi vrhunec slovenske odprave na zimskih olimpijskih igrah. Slovenci so bili danes aktivni že v dveh panogah, a brez vidnejših rezultatov, vse oči pa so zdaj uprte v Predazzo, kjer se bo začela tekma smučarskih skakalk. Glavna favoritinja je Nika Prevc, vodilna v skupnem seštevku. V oddaji tudi o tem: - V Milanu več tisoč ljudi na shodu proti energetski in finančni potratnosti iger - V Ukrajini po novih ruskih napadih obsežen izpad elektrike. Zelenski znova pozval zaveznice k dostavi vojaške opreme - Portugalsko in Španijo doseglo novo neurje, evakuirali več tisoč ljudi.

Ustanovitev urada za izgone migrantov, ki jo je včeraj napovedal opozicijski poslanec Žan Mahnič v primeru vlade pod vodstvom SDS-a, nova varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek vidi skozi prizmo predvolilnega dogajanja. Kot dodaja, je naša država na tem področju vezana na evropski pravni red, izven katerega ne vidi možnosti delovanja. Druge teme: - Nenadzorovane migracije so med Slovenci na prvem mestu zaskrbljenosti zaradi varnostnih vprašanj, drugod v Evropski uniji pa na petem. Državljane povezave sicer najbolj skrbijo konflikti in vojne v bližini. Za končanje tiste v Ukrajini so se njeni, ruski in ameriški predstavniki znova sešli v Abu Dabiju. - Bela hiša in Kremelj, pa tudi Peking, sicer ogrožajo mednarodni red, menijo v človekoljubni organizaciji Human Rights Watch. Demokratične države, ki spoštujejo človekove pravice, zato pozivajo k oblikovanju strateškega zavezništva v boju proti šrijenju avtoritarnega vala. - Čeprav prispevek za dolgotrajno oskrbo že več kot pol leta plačujemo vsi, so zneski na položnicah prebivalcev domov za starejše nižji samo za tiste, ki so že vstopili v sistem. Za številne, ki še vedno čakajo na odločbe, pa so še vedno visoki. Za pomoč prosijo v centrih za socialno delo.

Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!

Papež o blagrih: Jezus ne govori o neki oddaljeni tolažbi, ampak o stalni milosti.Na praznovanju godu sv. Janeza Boska v Zagrebu tudi škof Saje, ki je poudaril spremljanje mladih za prebujanje novih duhovnih poklicev.Stranke predstavljajo volilne programe, dr. Boštjan M. Turk poudarja: Ljudje bodo morali volitve vzeti absolutno resno in oddati svoj glas.Pred Magistratom jutri že 28. shod za zaščito pitne vode.Ugrabljeni, izgnani, obsojeni na smrt: kristjani opozarjajo Evropsko unijo na molk.Štirje Slovenci na tekmi v Willingenu, najboljši v kvalifikacijah Domen Prevc.Vreme: Na Primorskem precej jasno, drugod pretežno oblačno.Iran vojske evropskih držav razglasil za teroristične skupine.V Mengšu se po katastrofalnih poplavah začenja gradnja novega vrtca, v začasnih nastanitvah približno 350 otrok.V 59. letu starosti umrla nekdanja slovenska smučarka Nataša Bokal.

V državnem zboru koalicija hiti z nujnimi postopki, opozicija nezadovoljna in svari pred metanjem denarja za ozko določene namene.22. marca imamo Slovenci verjetno zadnjo priložnost, da se osvobodimo, meni dr. Boštjan Marko Turk.Slovenska tiskovna agencija z zakonom dobiva precejšnjo finančno injekcijo.Večina sindikatov podpisala anekse h kolektivnim pogodbam, pomisleki ostajajo.Menedžerji na tradicionalnem srečanju pozvali k odgovornemu vodenju Slovenije, nagrado za življenjsko delo prejel podjetnik Tone Strnad.Odnosi med Evropsko unijo in ZDA v ospredju zasedanja zunanjih ministrov v Bruslju.Vreme: Jutri bo pretežno oblačno in povečini suho.V slovenskih gorah lansko leto umrlo 50 ljudi, kar je največ v 20 letih beleženja statistike.Evropska unija bi iransko revolucionarno gardo razglasila za teroristično organizacijo.ŠPORT: Slovenski rokometaši s porazom proti Islandiji sklenili evropsko prvenstvo na osmem mestu.

Danes ugriznimo v kislo jabolko in materializiramo enega izmed dveh milijonov kvalificiranih mnenj, ki jih imamo Slovenci o smučarskih skokih. Smučarski skoki so eden izmed konstitutivnih elementov naroda, in razpravljati o njih, pomeni razpravljati o Triglavu, čebelah, gasilcih, Prešernu ali ljubljanskih nepremičninah. Pa kljub vsemu poskusimo, kajti zadnje dni so smučarski skoki oziroma poleti prišli v medijske termine in strani, ki se ne ukvarjajo izključno s športom. Za tiste, ki mogoče živijo pod kamnom, le uvod; v smučarskih skokih so naši športniki trenutno najboljši na svetu. Kot so to v kolesarstvu, košarki, plezanju, dirkanju skozi puščavo, motokrosu in še kje. S tem, da so v smučarskih skokih najboljši na svetu v obeh kategorijah; tako med moškimi kot ženskami. In potem nam je bilo na zadnjem svetovnem prvenstvu onemogočeno seči po medalji, ker so smuči našega šampiona skočile brez njega. V starih časih so bili smučarski skoki zelo enostaven šport. Tekmovalci so se pognali v globino in tisti, ki je v seštevku dveh skokov skočil najdlje, je bil zmagovalec. Nekaj je k rezultatu dodala še lepota figure in pristanka, ampak v glavnem se je skakalo zaradi daljave. Ampak potem so začeli komplicirati. Ker so tekme trajale nepregledno dolgo, so se jih televizije naveličale prenašati, občinstvo pa se je napilo in zato so uvedli spremembe, ki so smučarske skoke naredile za šport, razumljiv izključno naravoslovnim intelektualcem. Dodali so vetrno izravnavo, ker ni vseeno, kako močno in v katero smer piha veter med skokom. Gre za zapleteno fizikalno formulo, ki jo znajo izračunati le vrhunski fiziki in pa zmogljivi računalniki. Tako se danes dogaja, da je nekdo, ki skoči krajše, boljši od nekoga, ki skoči dlje. K temu potem dodamo še tradicionalne sodniške ocene in pa seveda višino zaletišča ter dobimo mešanico, kjer rezultat tekmovalca dobesedno prinese računalniški izračun. Zaradi te matematične kompleksnosti tekmovanja so skoki danes primerni le za narode z odličnim izobraževalnim sistemom in z dolgo zimo. In zaradi tega gre za šport, ki ga je v resnici sposobnih dojeti le nekaj narodov na svetu – vsi ostali so eksoti. Ampak s spremenljivkami, ki smo jih opisali, se še ne konča. Potem pa so tu še pravila pri opremi … Prepustnost materiala obleke, velikost te obleke, razmerje med tekmovalčevo težo in višino smuči in še na desetine pravil, ki so naredile smučarske skoke za najbolj reguliran šport na svetu. Po goljufanju Norvežanov iz lanske sezone pa še za najbolj reguliran šport v znanem vesolju. In potem se v ta, s pravili obtežen in nekoč izjemno lep šport, pripelje smučka brez skakalca. Ni čudno, da je takšen incident funkcionarje spravil na rob razuma in posledično povzročil še spor v mednarodnih odnosih. Najprej k logiki stvari samih; če reguliraš vsak trenutek športnega dogodka, je nujno, da se bo na neki točki zgodilo nekaj proti pravilom. Kot se je zgodilo v Domnovem primeru, kjer je v nereguliranem prislanjanju smuči presodilo njeno veličanstvo gravitacija. In nato je vsem na očeh sledil očiten spopad civilizacij. Kot v germanskih domoljubnih filmih iz tridesetih let dvajsetega stoletja je švicarski kontrolor demonstriral večvrednost rase nad ostalimi narodi. Če ne bi bilo njegovo racanje in gestikuliranje do neke mere smešno, bi zbujalo skrb, kako se tudi znotraj športnega, se pravi viteškega tekmovanja, poskušajo uveljaviti kategorije, za katere smo verjeli, da so danes v mednarodnih odnosih že zdavnaj presežene. In zgodovina, ta večna učiteljica življenja nas spomni, kako dogodek iz Oberstdorfa ni ne banalen, niti enkraten. V dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je rojevala legenda o Planici, je organizator in danes skoraj pozabljeni smučarski delavec Joso Gorec, bil težke bitke z germansko, pa delno tudi nordijsko strujo v mednarodni smučarski zvezi. Ta nikakor ni ne hotela razumeti, ne dovoliti, da bi se izven njihovega interesnega polja rodil ne le nov center tega prelepega športa, temveč tudi nov, po njihovih argumentih tudi smrtno nevaren šport, ki ga danes poznamo kot smučarske polete. Na simbolni ravni se bo tako argument, ki ga bo v sporu zastopala slovenska stran, se pravi, da je treba v sporni situaciji najprej upoštevati interes športnika, udaril z argumentom izpred stoletja, da je v sporu najmočnejši argument vpliva in moči.

Po posamični preizkušnji v poletih danes skakalce čaka še ekipna tekma, na kateri bodo Slovenci spet merili na najvišja mesta. Biatlonci in biatlonke so ta konec tedna na Češkem v Novem Mestu, rokometaši pa nadaljujejo nastope na evropskem prvenstvu.

Odbojkarji ACH Volleyja so se v tretjem krog lige prvakov pomerili s francoskim Toursom, Slovenci bodo proti Špancem odigrali prvo tekmo domačega evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, smučarske skakalce pa po kvalifikacijah čakata prvi seriji svetovnega prvenstva v poletih.

V evropskem odbojkarskem pokalu je Kanal gostil favorizirani Fenerbahče, ki ga vodi nekdanji slovenski selektor Slobodan Kovač. Za rokometaše je končan prvi del evropskega rokometnega prvenstva. Slovenci so se iz Norveške preselili na Švedsko, kjer se bodo poskusili uvrstiti v izločilne boje.

Minister mimo gospodarstva dvignil minimalno plačo s katerim je zabil žebelj v krsto gospodarstva.Cvar: Podjetniki nismo proti višjim plačam, smo pa proti nevzdržnim obremenitvam.Civilna pobuda Prebudimo Slovenijo: Ljubljane ne deli narodnost, temveč županova politika.Trump napovedal dogovor o Grenlandiji, zavrnil vojaško intervencijo in umaknil napovedane nove carine zoper evropske države. EU ostaja previdna.V Davosu tudi uradno ustanovili Trumpov Odbor za mir. Slovenije, za zdaj, še ni zraven.Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pričakuje, da bo Slovenija sporazumu z Mercosurjem nasprotovala, zadovoljna z zaustavitvijo postopkov tudi poslanka Romana Tomc.Šport: Na letalnici v Oberstdorfu danes začetek Svetovanega prvenstva. Slovenski aduti Prevec, Lanišek in Zajc.Vreme: Popoldne in jutri bo precej oblačno. Jutri čez dan bo nekoliko topleje.Slovenska častnika na misijo na Grenlandijo odhajata konec tedna. Kajzer: Simbolno dejanje, ki je bolj namenjeno slovenski predvolilni notranjepolitični sceni.Bolnišnični duhovniki na letnem srečanju tudi o želji po novih sodelavcih in večji odprtosti svojcev za obisk duhovnika.Šport: Danes začetek glavnega dela rokometnega evropskega prvenstva, Slovenci dan kasneje.

Za slovensko reprezentanco je evropsko prvenstvo v vaterpolu že končano. V Beogradu so se Slovenci na svojem šestem prvenstvu borili za mesta od 13. do 16. mesta. Ponudimo tudi odzive po domači tekmi strelcev, s katero se je začela sezona tekmovanj na najvišji ravni, na prvem teniškem turnirju za grand slam pa je davi nastopila prva od obeh Slovenk.

Francesca Delacio živi na španskem otoku Majorka. Tam je vrsto let šivala tradicionalne kostume za eno najbolj znanih folklornih skupin s stoletno tradicijo. Tesno pa je povezana tudi s Slovenijo, saj je več kot dve desetletji nekaj mesecev na leto preživljala v dolini Dragonje.

Pred 35-imi leti smo se Slovenci odločili za samostojno državo, to odločitev pa obeležujemo z današnjim praznikom, dnevom samostojnosti in enotnosti. Plebiscit je namreč pokazal izjemno enotnost Slovenije, ki je od takrat nismo več zares občutili, za kar številni krivijo politične delitve. V oddaji tudi: - Kako napreduje krepitev evropske vojaške obrambe? - Združene države v Nigeriji napadle džihadistične skupine - Ob godu svetega Štefana potekajo tradicionalni blagoslovi konj

Na vrhuncu decembrskega vrveža številni že težko čakajo jutrišnji praznik, zaznamovan z mirom in druženjem v krogu najbližjih. Kristjani bodo na sveti večer blagoslovili dom in se udeležili polnočnic, na katerih bodo pričakali božič. Že sinoči pa smo z državno proslavo počastili dan samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali v petek. Premier Golob se je v govoru med drugim vprašal, kdo smo Slovenci kot narod. Državljane je pozval k povezovanju in vzpostavljanju skupnosti. Drugi poudarki oddaje: - V varnostnem svetu OZN opozorila, da ameriški pritisk dodatno poslabšuje razmere v Venezueli. - Uporabniki e-oskrbe morajo vlogo za podaljšanje pravice v prihodnjem letu oddati do konca meseca. - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja.

Slovenija danes praznuje dan ustavnosti, saj se je s sprejetjem svoje ustave pred 34-imi leti tudi pravno odcepila od Jugoslavije. Predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin je ob tej priložnosti opozoril na nazadovanje demokracije in posvaril pred lažnimi novicami. Druge teme: - Po napovedi zvišanja minimalne plače finančno ministrstvo opozarja na več-milijonske posledice. - Kljub mirovnim pogajanjem Rusija krepi napade na Ukrajino. - Kam v prazničnem času najpogosteje potujejo Slovenci?

Ob koncu leta, ko mediji po navadi delajo analize in so vsi po vrsti zaskrbljeni nad prihodnostjo, se lotimo zaskrbljene analize tudi v naši skromni redakciji. Skrbijo nas namreč fašizem, nacionalizem in rasizem v Sloveniji. Zadeva je namreč taka, da so ti omenjeni pojavi pri nas na izjemno nizki ravni, in glede tega capljamo za razvitim svetom. Hočemo povedati naslednje. Slovenski fašisti, nacionalisti in rasisti so nekonsistentni, nepovezani, nespretni, skorajda smešni, in v današnji oddaji se bomo posvetili vzrokom za ta skrb zbujajoč pojav. Poglejmo zadnji primer, ko je rasist na kolesu s solzivcem na mostu čez Dravo poškropil temnopoltega Mariborčana.Kot so povedale priče in mama žrtve, je bil rasist v temnejših oblačilih in je nato pobegnil na kolesu. Lepo vas prosimo! Kateri rasist in belski supremacist, ki da kaj nase, pa se obleče v temna oblačila! Polovica rasističnega naboja se mu med vožnjo po Tržaški izgubi že na njegovi jakni in hlačah, za božjo voljo! Štajerska, ki je že tako ali tako statistično pod slovenskim povprečjem, očitno ne zna pridelati niti dostojnih rasistov. Če bi hotel biti rasist resnično rasističen, ogorčen in ljut, bi bil seveda oblečen v svetla, da ne zapišemo bela oblačila. Rasist na kolesu v temnih oblačilih, ki kar med vožnjo poškropi s solzivcem svojega someščana, ki je zelo verjetno bolj Slovenec kot on sam, in nato pobegne s kolesom prek mosta, pa je videti bolj kot ne tragikomično. Za otroka in družino seveda tragično, za prispevek k slovenskemu rasizmu pa komično. Čeprav je glavni namen naše oddaje družbena analiza in ne izobraževanje – za to imamo v naši medijski hiši specializirana uredništva – naj na hitro podučimo tega in ostale slovenske rasiste, kako je videti rasistični napad, ki je vreden te besede. "V bele halje oblečeni s šilastimi belimi kapucami, ki zakrivajo obraz, počasi korakajo rasisti prek starega mosta čez Dravo. Mora se jih zbrati vsaj sto ali dvesto. Ker biti rasist na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih ne šteje. Nekje sredi te množice mora še posebno zagreti rasist nositi goreči križ. Ker je z ognjem na odprtem težava, bi strpna družba dovolila tudi križ, ovešen z božičnimi lučkami, napajanimi iz akumulatorja, ki ga nosi drugi rasist." Se pravi: oblačila so bela, nobenih koles in predvsem nobenega škropljenja s solzivcem. Tudi nobenega vzklikanja: »Maribor šampijon«, saj je rasizem preveč kompleksna in stroga rabota, da bi jo prepustili organiziranim navijaškim skupinam. Ima pa slovenski rasizem ključno težavo z rasističnim objektom. Temnopoltih pri nas ni ravno v izobilju. Oziroma jih, z rasističnega stališča, primanjkuje. Pa še ti, ki so, nekako ne delujejo zares. Ubogi mariborski deček ima belopolte starše, kar je za rasizem, ki mu je rodoslovje bistvo delovanja, da ne zapišemo raison dʼetre, še dodatna frustracija. Tudi ostali slovenski temnopolti niso tisti klasični, kot jih poznamo na izvorih rasizma, rojenega na afriški celini. Se pravi, ali so, kot v primeru mariborskega dečka, vzornejši Slovenci od rasistov samih, ali so Romi, ki avtohtono živijo na teh prostorih, ali pa so priseljenci, brez katerih bi rasistom ob večerih manjkala kitajska hrana, prinesena na dom. In tako po rasistično naprej in po rasistično nazaj. Potem pa je tu še gola aritmetika. Se pravi, katerih je v Sloveniji več: ali naših sodržavljanov temne polti ali belopoltih rasistov? Če je več temnopoltih, kot je rasistov, pridemo do neprijetne in za teorijo rasizma skoraj nevzdržne situacije, da so rasisti v odnosu do temnopoltih manjšina. Rasisti morajo biti, ali se vsaj počutiti kot večina, saj drugače rasizem nima pravega smisla. Če pa je rasistov več kot naših temnopoltih sodržavljanov, potem pridemo do teze z začetka današnje oddaje, da so leni, slabo organizirani in za rasiste precej boječi. Če je največ, kar skupaj spravi slovenski rasizem, Štajerc na peciklu v temnih oblačilih, ki z varne razdalje poškropi otroka, potem so slovenski rasisti precej bedne kreature. Ker pa smo sredi praznikov in se tudi z našo uredniško politiko pridružujemo spokoju, miru in upanju, le še manjša opomba za konec. Kot večina Slovencev, se bodo tudi slovenski rasisti te dni poklonili rojstvu deteta, ki se je rodilo na Bližnjem vzhodu, verjetno precej temnopolto, v tujo kulturo, s tujim jezikom, tujimi šegami, da nas odreši.   Če bi bili slovenski rasisti vsaj malo konsistentni, bi odšli k polnočnici s solzivcem.

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Jose Agustin Garcia Trujillo je Kubanec, ki se je pred dvaindvajsetimi leti preselil v Slovenijo. Ko je zagledal morje, je čutil povezanost z domom, rekel si je, da je tu lepo. V Kopru ima že vrsto let plesno šolo in poučuje salso, živi pa na Krasu. Prepričan je, da se mora vsak, ki se preseli sem, prilagoditi kulturi. In se naučiti jezika. Ter sprejeti našo hrano. Jose dvakrat na teden je joto, govori slovensko in ima tudi slovensko državljanstvo. Tu mu je tako dobro, da je s Kube pripeljal še starše in sploh nima namena, da bi se kdaj odselil. *Poznaš koga, ki se je preselil v Slovenijo in bi ga oziroma bi jo bilo vredno slišati? Piši mi na maja.stepancic@rtvslo.si. Hvala!

Dr. Jaka Čibej je raziskovalec, ki se na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani ukvarja z računalniškim jezikoslovjem. Pred kratkim se je lotil popisovanja slovenskega tabujevskega besedišča - torej kletvic, slabšalnih izrazov in podobno. Zakaj, kakšna je uporabna vrednost takšne raziskave in kaj nam pove o slovenski družbi, izveste v tokratnem Jezikanju.

Najbogatejši Slovenci so bogastvo ustvarili v lastnih podjetjih in z reinvestiranjem dobičkov. Šele nato kapital selijo v druge razrede — borzo, nepremičnine in zasebni kapital. Najpogosteje denar investirajo v nepremičnine, delnice na ljubljanski borzi in sklade zasebnega kapitala. Velik del denarja začasno parkirajo tudi v zakladne menice evroobmočja. Pred mikrofonom: Jure Ugovšek, urednik edicije Najbogatejši Slovenci Finance Manager V tokratni epizodi boste slišali*: 0:00 Intro 0:25 Novi Najbogatejši: Dari in Vesna Južna (rast, Petrol) 3:42 Nekdanja zakonca Login: koliko časa bosta še na lestvici 8:06 Šešokovi: zakaj niso prvi, kot je bilo napovedano lani 9:50 Metodologija: Je upoštevano tudi osebno premoženje? 16:27 Izziv: koga ni na lestvici, pa bi lahko bil 20:13 Skok leta: Uspeh podjetja Ngen 23:42 Dewesoft: Padec vrednosti 27:41 Boscarol: Aktivni in razpršeni investitor 35:04 Luka Dončić: Vrednotenje pogodb in sponzorstev 49:18 Investicijska strategija: zakladne menice in reinvestiranje dobička 54:19 Ljubljanska borza: vlaganje v delnice (primer Izet Rastoder) 1:09:15 Kripto/mladi milijonarji: Težave pri sledenju in vrednotenju *ustvarjeno s pomočjo umetne inteligence ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termin: 27. november 2025 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki ____________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!

Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje. Gostji: dr. Daša Zupančič, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Karin Writzl, Klinični inštitut za genomsko medicino, UKC Ljubljana Brala je Mateja Perpar.  V Xpertizi (od 29:12 naprej) tokrat gostuje doktorski študent podjetništva na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Luka Radičević, ki raziskuje področje vlaganja s pozitivnim družbenim učinkom.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:28:59 Xpertiza: Luka Radičević