Podcasts about slovenci

Opolnoči bo Slovenija opustila začasni nadzor meje s Hrvaško in Madžarsko. Čeprav se je število nezakonitih prehodov letos precej povišalo, pristojni minister Franci Matoz zagotavlja, da se bo varnost okrepila. Drugi poudarki oddaje: Škoda po neurjih več 10-milijonska. Država obljublja pohitritev postopkov za pomoč. Trump zagrozil z novimi napadi in zavzetjem iranske naftne infrastrukture. Slovenci premagali odbojkarsko velesilo Poljsko.

Zakaj jo Slovenci imamo, drugi pa ne, kdo jo poleg nas še ima, zakaj se je sploh razvila in zakaj nimamo trojine. Z narečjeslovko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Tjašo Jakop.

Ob 81. obletnici povojnih pobojev smo spregovorili o Macesnovi gorici, Kočevskem rogu, prikritih grobiščih ter vprašanju dostojnega pokopa žrtev komunističnega nasilja.Osvetlili smo pomen spomina na povojne dogodke, razpravljali o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na ljubljanskih Žalah, vlogi države pri urejanju prikritih grobišč in pomenu zgodovinske resnice za prihodnje rodove. Posebno pozornost smo namenili tudi slovesnosti pri Macesnovi gorici, Breznu Zalesnika na Goriškem ter vprašanju sprave v slovenski družbi.V pogovoru smo se dotaknili tudi slovenskega izseljenstva po drugi svetovni vojni, ohranjanja slovenske identitete med Slovenci po svetu ter izzivov, ki jih pri soočanju s preteklostjo prinaša sodobna Slovenija.

V oddaji predstavljamo nekaj utrinkov iz predstavitve nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko, beležimo dogajanje na fotografski razstavi ob 75. letnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, ustavljamo se na Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike na Mostu na Soči, predstavljamo letošnji dogodek ob zaključku slovenske dopolnilne šole v Švici - Slovenski otroci vabijo, ki je bil tokrat nadvse športno obarvan in pozornost namenjamo izseljevanju slovenskih rojakov iz Benečije v svet.

Duhovniški oktet Oremus bo zapel na prvem koncertu ob obletnici. Svojo pot je namreč začel pred dvajsetimi leti, doslej pa pel na mnogih samostojnih in drugih koncertih, izdal dve zgoščenki in pričeval med Slovenci v Združenih državah Amerike, Avstraliji, Argentini in po mnogih evropskih državah. Duhovnika Marko Čižman in Sebastjan Likar sta povabila na koncert in predstavila utrip okteta.

Suzana Lep Šimenko je kot bila potrjena kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sedem od enajstih navzočih članov pristojne komisije državnega zbora je njeno predstavitev označilo za ustrezno, nihče ni glasoval proti. In katere bodo njene prednostne naloge? Zavzela se bo za krepitev gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim. Kot prioriteto je pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu izpostavila tudi ohranjanje slovenstva. Suzana Lep Šimenko je bila kot poslanka Slovenske demokratske stranke v ptujskem volilnem okraju v državni zbor prvič izvoljena leta 2014. S problematiko Slovencev zunaj meja se je dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Botrstvo v športu je edinstven skupni projekt Zveze Anita Ogulin in Zveze Prijateljev mladine Slovenije ter Olimpijskega komiteja Slovenije. Namenjen je podpori mladim nadarjenim športnicam in športnikom ter parašportnicam in parašportnikom iz socialno ogroženih okolij. V šestih letih je projekt pomagal že več kot 800 mladim, tudi s pomočjo ambasadorjev, vrhunskih športnikov. Letos je naziv pripadel kapetanu odbojkarske reprezentance Tinetu Urnautu, ki je sinoči v dvorani Tivoli skupaj s svojimi soigralci in številnimi znanimi Slovenci pripravil odbojkarski spektakel.

Konec minulega tedna smo se spomnili obletnice Prve majniške deklaracije iz 30.maja 1917, prve od dveh, s katerima smo Slovenci začrtali pot v samostojnost. Slovenci smo narod, ki si je moral svojo samostojnost in državo izbojevati sam s svojim pogumom in enotnostjo. Toda to smo dosegli šele po dolgi kalvariji neenotnosti, politične nezrelosti in naivnosti. Prvo deklaracijo, o kateri bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje, je v državnem zboru na Dunaju prebral tedanji slovenski poslanec, dr. Anton Korošec. Zgodovinsko gledano ni obrodila sadov, saj je kratkotrajna državna tvorba SHS, ki je bila brez stvarne moči, po mesecu dni postala lahek plen srbske krone. Sogovornik v oddaji je zgodovinar prof.dr. Janko Prunk.

Poslanci bodo na četrtkovem izrednem zasedanju odločali o imenovanju ministrske ekipe četrte vlade prvaka SDS Janeza Janše.Lep Šimenko za več gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja, Zupančič za večjo učinkovitost sodnih postopkov, Mateja Ribič pa za ureditev dolgotrajne oskrbe in podporo družinam.Predsednica SLS Tina Bregant o izzivih nove vlade.Vreme: Ponoči se bodo padavine z nevihtami od zahoda razširile nad večji del Slovenije in jutri popoldne ponehale; ohladilo se bo.

Rojaki s Švedske so ob binkoštnem prazniku po tradiciji poromali v Vadsteno, k sveti Brigiti Švedski, sozavetnici Evrope. Kot nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski, je romanje obsegalo: mašo, procesijo, blagoslov nove table pri slovenski lipi, slovesne litanije in obhajanje večera slovenskih krščanskih izročil. Praznovali so 35-letnico slovenske samostojnosti in prav toliko Slovenske zveze na Švedskem ter tudi župnikov 70-i življenjski jubilej. Romanje v Vadsteno je vodil Koordinator dušnega pastirstva Slovencev po svetu Dori Pečovnik. Tam je bila tudi zastopnica slovenske države, pooblaščena ministrica Milena Stefanović Kajzer. V kulturnem programu romanja v Vadsteno so nastopili profesorji iz glasbene šole Brežice, za zabavo pa je poskrbela skupina Džuboks iz Kostanjevice na Krki.

V oddaji smo se s slovenskimi rojaki sprehodili po Norveški, Čilu in Bosni in Hercegovini. Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so slovenski rojaki pripravili tradicionalno prireditev Cankarjevi dnevi, ki vključuje bogat kulturni program. Osrednji dogodek je bil minuli konec tedna z Večerom slovenske pesmi in poezije. Obiskali smo tudi sever Evrope in se o življenju in delu na Norveškem pogovorili s tremi Slovenci, ki so si novi dom ustvarili v tej nordijski državi. V južnoameriško državo Čile pa se je novim priložnostim in izzivom naproti podala tržaška Slovenka Magda Šturman, agronomka, ki se na severu Čila ukvarja s turizmom.

Osrednja tema oddaje je hokej na ledu. Slovenci so po porazu s Švedi včeraj imeli dan premora na svetovnem prvenstvu elitne skupine. Danes popoldne jih čaka nova tekma, nasproti jim bodo stali Kanadčani.

Ob prvi obletnici smrti beneškega duhovnika in profesorja Marina Qualizze, ki je bil tudi odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom, bo več slovesnosti potekalo konec tedna. Bil je namreč duhovni oče slovenske skupnosti, moralna avtoriteta, ki ji je stal ob strani s svojo človeškostjo in modrostjo ter svojim globokim znanjem. V soboto bo tako maša pri Mariji Devici v Dreki in v Špetru, v nedeljo pa v rojstni Podutani. Dom ob letošnji 60-letnici pripravlja posebno knjigo o msgr. Qualizzi ter publikacijo o njegovem teološkem delu. To bo za marsikoga nekaj novega, saj se je pokojni v domačih krajih predstavljal le kot dušni pastir in zaveden Slovenec. Benečani čutijo njegov blagoslov glede slovenskega jezika v cerkvah in tudi sobotne svete maše po slovensko v špetrski farni cerkvi. Tam bo 30. maja k prvemu svetemu obhajilu pristopilo deset otrok, ki obiskujejo dvojezični verouk. Kot v aktualnem Domu piše odgovorni urednik Ezio Gosgnach, gre velika zahvala duhovnikom, ki niso Slovenci, a se našega jezika pridno učijo in laikom, ki si vsak teden prizadevajo, da se v cerkvah sliši Božjo besedo, se moli in poje po slovensko. Te je pokojni Marino Qualizza imenoval »Čedermaci današnjih dni«.

Kakor vse na svetu so se skozi zgodovino spreminjali načini in postopki volitev tistih, ki naj bi vodili ljudstvo in pozneje narod. Prav tako splošna volilna pravica za vse odrasle ne glede na spol ni bila samoumevna in se je bilo treba zanjo boriti. Slovenski predniki so že pred tisočletjem volili svoje kneze. Pozneje, po razpadu Karantanije, nismo bili poleg do pomladi narodov sredi 19.stoletja. No, po prvi vojni smo volili malce po balkansko, pozneje samoupravno... Danes pa smo pred volitvami sprti kot drugod v zahodni demokraciji.

Na binkoštni ponedeljek, 25. maja, bo objavljena prva okrožnica Leona XIV.Kardinal Rode ob 30. obletnici obiska Janeza Pavla II.: Slovenska Cerkev je takrat pokazala svojo najboljšo podobo.Slovenski škofje odličje sv. Cirila in Metoda podelili Društvu prijateljev Svete dežele za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Akademija ob 20. obletnici celjske škofije.

Zakaj Slovenci kopičimo denar na bankah? Ali imajo zaradi tega banke rekordne dobičke? Zakaj imajo slovenske banke eno najvišjih neto obrestnih marž v evrskem območju in kaj to pomeni za varčevalce? Kaj bi se zgodilo, če bi prenesli 10 ali 20 odstotkov svojih prihrankov v ETF-je, obveznice, na neobanke in druge bolj produktivne naložbe? Bi se zaradi tega res lahko podražila posojila? V pogovoru tudi o tem, zakaj Slovenci ostajamo med najbolj konservativnimi varčevalci v Evropi, kako Banka Slovenije gleda na neobanke, kaj prinaša digitalni evro in zakaj centralne banke vse bolj kopičijo zlato. Kako Banka Slovenije upravlja svoje rezerve in ali del sredstev investira tudi v ETF-je. Pred mikrofonom: guverner Banke Slovenije dr. Primož Dolenc Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maj 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Je res, da je imel Ivan Cankar patološki odnos do matere? Je res bil povsem zapit? Je sporočilo njegove književnosti res pesimistično in depresivno? – V pogovoru z literarno zgodovinarko smo preverjali kateri stereotipi o Cankarju držijo in kateri ne.10. maja je minilo 150 let od rojstva Ivana Cankarja, pisatelja, dramatika, esejista, pesnika in javnega intelektualca, ki se ga Slovenci sicer ne obotavljamo razglašati za »našega največjega«, a se prav tako ne pomišljamo nad njim zgražati in – še zlasti v zadnjih nekaj desetletjih – tudi iskati vsakovrstnih pojasnil oziroma izgovorov, zakaj bi se branju njegove literature v kolikor je mogoče širokem loku radi ognili. Toda literarna zgodovinarka, predavateljica na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Alojzija Zupan Sosič, je prepričana, da si, če se odločimo Cankarjevo književnost ignorirati, pravzaprav delamo medvedjo uslugo. V monografiji Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar, romanopisec in mislec, ki je pred nedavnim izšla pri Cankarjevi založbi, namreč prepričljivo dokazuje, da je Cankar še kako tudi avtor za naš današnji čas. Da je Cankar pravzaprav avtor za vse čase. Da je, še drugače rečeno, ob Hiši Marije Pomočnice in Pohujšanju v dolini šentflorjanski in Podobah iz sanj in drugih delih mogoče daljnovidno in pretanjeno misliti samega sebe in svet – obenem krut, bridek in lep –, v katerem živimo. Kaj vse nas torej odriva stran od Ivana Cankarja in kaj vse bi utegnili odkriti v literarnih pokrajinah, ki nam jih je zapustil, če se bomo tjakaj le odpravili, smo v pogovoru z dr. Zupan Sosič preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem.

Mark Evans je avstralski zgodovinar, ki je bil ob selitvi v Slovenijo prepričan, da bo njegovo odlično znanje angleškega jezika tu velika prednost. Pa je kmalu ugotovil, da Slovenci zelo dobro govorimo angleško. Sam pa se zato spopada s slovenščino. V resnici jo že obvlada, težavo mu predstavljajo le strokovni članki. Všeč mu je naša dvojina in jo tudi zelo vestno uporablja, čeprav ima partnerja iz Primorske, ki jo uporablja le redko. Mark Evans nam pove več o izzivih učenja slovenščine, med drugim o tem, kako mu je pomagalo ori znanju nemščine.

Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba. Ustanovljena je bila pred 175-imi leti. Javno sta ustanovitev Mohorjeve družbe 27. julija 1851 razglasila škofovski kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič ter njuni prijatelji. K temu jih je spodbujal Anton Martin Slomšek, ki se je vse življenje trudil, da bi Slovenci imeli možnost objavljati literaturo v slovenščini. O zgodovini, sedanjem trenutku, načrtih in izzivih je razmišljal direktor Mohorjeve Celovec, dr. Karel Hren. Predvajali smo posnetke z letošnjega Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je potekalo v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem in ga je Dom pripravil skupaj s Katoliško akcijo iz Celovca.

Slovenci smo rekorderji v kopičenju denarja na bančnih računih. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije imajo Slovenci na bankah skoraj 33 milijard evrov, skupaj z gotovino v nogavici pa še bistveno več. Zakaj ta denar ostaja neaktiven in kaj to pove o vlagateljih? Kako poiskati varne naložbe za naš denar? Kaj je obveznica, zakladna menica, kako lahko investiramo v obvezniške sklade, ter kakšna so tveganja, stroški in davčna obravnava. Ali je smiselno še naprej puščati denar na banki? Pred mikrofonom: Domen Granda, Prva pokojninska družba *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 5. maja ob 16:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/spletna-delavnica-o-inr-kako-izbrati-racun-nalozbe-in-strategije/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

V Klicni kodi o tem, da te dni mineva 50 let od uničujočih potresov, ki so maja in septembra leta 1976 prizadela Furlanijo, pa tudi Posočje. Kako bodo sosednje obeležili za spomin? Pa tudi o bolj vedrih temah. Tako kot marsikje po Sloveniji, so tudi tu med Slovenci v Italiji prvi majski dnevi posvečeni postavljanju mlajev oziroma majev kot pravijo zamejci. Po vaseh stojijo večinoma že od prvomajskega praznika, v Dolini pri Trstu pa ga bodo postavili v soboto (9.5.). Prihaja Majenca, priljubljen praznik pomladi in mladosti. Kogar bolj zanimajo koncerti, pa bo najbrž navdušen nad novico, da se dela na nekdanjem goriškem letališču zaključujejo. Konec maja bo kot kaže prvi novo glasbeno stičišče otvoril italijanski kantavtor Cesare Cremonini.

Slovensko besedo je bilo slišali pri berilu, prošnjah in petju pri včerajšnji sveti maši predsednika italijanske škofovske konference kardinala Zuppija v Guminu v Furlaniji. Z njo se je začel teden, v katerem bodo obeležili 50. obletnico potresa, ki je 6. maja 1976 ob 21. uri zajel tudi Beneško Slovenijo. Terjal je 989 smrtnih žrtev, veliko ranjenih in velikansko gmotno škodo v krajih, kjer živijo Slovenci. Prizadeti so bili deležni solidarnosti z vsega sveta. Tudi Slovenija se je izkazala, piše petnajstdnevnik Dom. Ta še navaja, da je bilo po potresu zaznati več zanimanja za slovenski jezik, nastala so društva in druge iniciative; rodila se je dvojezična šola. To je bilo živo oglje pod pepelom, ki je dajalo upanje, da ni vse izgubljeno. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Benečijo, Rezijo, Kanalsko dolino in Posočjem, projekt za turistični razvoj DMO Benečija in druge iniciative kažejo, da je še čas, da se življenje vrne v te doline. Ne obupajmo in zavihajmo rokave, še piše v Domu.

Ob današnjem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, so bile po državi številne slovesnosti, na katerih so se spomnili ustanovitve Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije na Slovenskem v drugi svetovni vojni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob prazniku med drugim poudarila, da se moramo zavedati, da demokracija in svoboda nista nikoli samoumevni in da se je za njiju treba boriti. Njej osebno ta dan simbolizira še, da takrat, kadar smo enotni, zmoremo največ in lahko dosežemo največje zmage. Druge teme: - Nemški kancler Merz nakazal možnost,da bo Ukrajina morda morala sprejeti izgubo svojega ozemlja. - V Romuniji se stopnjuje politična kriza, premiera Bolojana čaka glasovanje o nezaupnici. - Koroški Slovenci dobili prvi Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju.

V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.

Skozi oči petrolheada in voznika Aston Martina Vanquisha, Francija Verdenika, se potapljamo v globočine avtomobilske industrije. Otroštvo je preživel v vojni vihri Bosne in Hercegovine. Takrat na ulici prodajal cigarete in bučna semena, danes pušča pečat v avtomobilih. Magisterij strojništva je bil okno v svet, od koder sporoča, da so slovenski inženirji boljši od nemških. Iskreno in brez dlake spregovori o delu z evropskimi in kitajskimi avtomobilskimi znamkami, o tem, kdo dosega in kdo ne dosega standardov, kdo sprejema in kdo ne sprejema kompromisov. Presenečeni bi bili. Živi in svoje podjetje vodi v Bulgariji, električnega avta še ni peljal, rešil je nemogoč projekt za Porsche, prav posebno mnenje pa ima o varnosti kitajskih avtomobilov. Njegov družinski avto? Audi RS6 Performance. Vikend fura? Omenjeni Vanquish, McLaren 765 LT (!) in še marsikaj..Zapiski:Robert Lešnik - Mercedesov šef avtomobilske lepote:https://youtu.be/hpFqj981g5g Dr. Matjaž Korman - konstruktor neprebojnega Audija za Angelo Merkel:https://youtu.be/JhE2Xl-7f_k Stane Krajnc - Škofjeločan s krilihttps://youtu.be/EEtbOlwQ1eQIgor Akrapovič - Kako dobri so Akrapovič ponaredki?https://youtu.be/Wx2RRql6sFYChristophe Laubry - Dolenjski Francoz, ki je Revoz pomagal pripraviti na novo dobohttps://youtu.be/zohdDKmkX-sTom Fux - Slovenec s 40 milijardami prometa! https://youtu.be/I9DRbs_CcTgIvo Boscarol - vizionar, ki je prvi med oblake poslal elektroletalohttps://youtu.be/6nXnZT5U9gcMatej Zajc - Noben Ferrari ne gre na odpad!https://youtu.be/hrDr6cU0NDA Dan Lenard - Narisal megajahto za Jureta! https://youtu.be/ln885MSIncU.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

"Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo," je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!Foto(Boštjan Podlogar/UPRS): Skupinska slika ob srečanju predsednice države s predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu bodo nocoj podelili 63. nagrado Vstajenje. Poseben odbor pri Slovenski prosveti v Trstu jo podeljuje zamejskim in zdomskim pisateljem, pesnikom in znanstvenikom, saj ustvarjajo v težjih razmerah kot v matični domovini. Podeljuje se v velikonočnem času, od tod njen naslov. Strokovna žirija v sestavi prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar in urednica Nadia Roncelli se je po poglobljenem in tehtnem razmisleku odločila, da letošnjo nagrado prejme revija Mladika, ki je začela izhajati leta 1957 v Trstu, torej obeležuje 70-letnico rednega izhajanja in je edina kulturna revija, ki še vedno izhaja med Slovenci v Italiji ter ohranja povezavo med tremi Slovenijami in ponuja pluralen in poglobljen pogled na izbrane teme. Ob izročitvi denarne nagrade Zadružne kraške banke Trst-Gorica bo še pogovor o aktualnosti Mladike danes, pri katerem bodo sodelovali: urednik revije Ivo Jevnikar, predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, pisateljica Vilma Purič, profesor, bloger in pisatelj Primož Sturman in urednica mladinskega lista Rast Malina Dolhar. Večer bo glasbeno obogatil nastop mladega pianista Evana Milianija iz razreda prof. Tamare Ražem Locatelli pri Glasbeni matici v Trstu.

Pred nami so prvomajski prazniki, ki za mnoge pomenijo prvi pravi pobeg v letošnji potovalni sezoni. A začetek leta 2026 v turizmu ni običajen. Svetovne razmere, višji stroški in negotovosti vplivajo na to, kako in kam potujemo – ter koliko smo pripravljeni plačati. Slovenci ostajamo zvesti preverjenim destinacijam, a odločitev vse pogosteje sprejemamo tik pred odhodom. Se turizem zaradi napetosti v svetu vrača bližje domu? In katere destinacije bodo izstopale? Odgovori v tokratnem Studio ob 17ih. Avtorica oddaje Simeona Rogelj.

Rojaki v Buenos Airesu v Argentini so se zavzeto pripravljali na veliko noč. Slovenska duhovnika Franci Cukjati in Robert Brest sta obiskala tudi številne bolnike. Robert Brest je povedal, da so se starejši ob petju pesmi spomnili vseh kitic. Slovenci v Buenos Airesu obhajajo tudi veliko velikonočnih običajev, med temi je tudi priprava jedi za žegen in barvanje pirhov.

Piše: Tonja Jelen, bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Roman igralke in pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen sodi med biografska dela. Predstavlja življenje intelektualke in umetnice Lize Hribar, rojene Obereigner (1913–1996). Kiparka je znana predvsem po izdelovanju jaslic, njen odnos do dela je subtilno orisan, pa vendar roman prikazuje še marsikaj. Predstavljeni so tedanje intelektualno življenje, vzpostavitev pomembnih ustanov nacionalnega pomena in pogled na žensko v njenih različnih vlogah. Prikazuje nam političen pogled in polemične odločitve predvsem v povojnem obdobju. Zelo dobro je prikazana podoba Ljubljane z njenimi ulicami in stavbami in s tem je dodan tudi fokus takratnega meščanskega življenja. Pred nami se razgrne življenje Lize in njene primarne in sekundarne družine. Pisateljica se najbolj živo posveča družini Lize in Zorana Hribarja, večkrat pa se pojavljajo liki, ki imajo le statično obliko ali pa so pogoste vesti o smrtih. Delo je obširno in prikazuje širšo sliko. Družinsko drevo je premišljeno orisano, pisateljica prikazuje številne, med sabo prepleteni sorodniki. Natančno se spušča v detajle, ki pričajo o pomembnih ljudeh z gospodarskega, znanstvenega in kulturniškega področja. Poudari na primer povezavo s Tovarno kanditov in sladčic Josephine Šumi, gospodarstvenice, ki je po ločitvi od moža Franca vse vodila sama. Moč in sposobnost žensk avtorica pogosto poudarja. Motiv bombonov se kot nostalgičen spomin pojavlja kot pomembna točka v različnih okoliščinah dialogov. Romaneskna zgodba zelo neposredno govori ljubezenskih razmerjih med znanimi Slovenci, pri čemer ni prizanesljiva do razhodov, ločitev in prešuštev. Zgodba je postavljena v čas, ko so živeli priznani umetniki in umetnice, na primer Lizina tesna prijateljica Lily Novy, pa Ljuba Prenner, Oton Zupančič, Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Bevk in drugi. Prav ta del romana je eden izmed močnejših, saj se pred nami razvije bogata plejada družinskih in prijateljskih povezav ter njihovo druženje in razmišljanje. Predstavljeni so kot polnokrvne osebe s svojimi nazori in pogledi na takratno dogajanje. Trpko predstavlja tudi različna izgnanstva posameznikov in njihovih družin. Zgodba teče v sedanjiku, zaradi česar je dogajanje še bolj živo. Pri tem se pisateljica posveča predvsem ženskam in njihovemu delovanju na pisateljskem oziroma pesniškem področju. Roman Vse je postalo plamen je zasnovan na resničnih osebah in dogodkih. kar je značilno za dela Nataše Konc Lorenzutti. Ob tem pa pisateljica ostaja zvesta simboličnemu izražanju in prefinjenemu jeziku: »Minilo bo dolgo poletje, prišla bo jesen, vlakna smisla bodo rumenela, se cefrala, ona pa jih bo nabirala in jih vpletala v tapiserijo, ki ne sme razpasti, saj so bili drugače vsi napori zaman.« Vse je postalo plamen je delo, ki ne prizanaša sistemu, zločinom, nemorali, neetičnemu ravnanju. Poudarja, kako pomembno je biti človek in to, da »Delo je zmeraj blagoslov.«

Film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča je svojo pot začel marca na Festivalu dokumentarnega filma, v teh dneh pa si ga lahko ogledamo na rednem sporedu ljubljanskega mestnega kina. Film je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom.

V krajih, kjer je v preteklih dneh divjal silovit veter, se je začela najnujnejša sanacija poškodovanih objektov. Med najbolj prizadetimi kraji je občina Žirovnica, kjer je poškodovanih 60 odstotkov objektov. Na Gorenjskem si je posledice divjanja vetra dopoldne ogledal premier Robert Golob, ki je zagotovil, da nihče ne bo ostal sam. V oddaji tudi o tem: - V sredo nov krog pogovorov o oblikovanju koalicije, včerajšnji brez preboja - Izrael napoveduje okrepitev napadov na tarče v Iranu; v vojno so se vključili tudi jemenski hutijevci - Na ekipni tekmi skakalcev v Planici slavili Avstrijci, Slovenci peti

V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja. Gosta: Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša Masten Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje.  V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko.  Vir fotografije: Nasa Poglavja: 00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna? 00:09:14 O članih tokratne misije 00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije 00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije? 00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS 00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III? 00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so? 00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat 00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen 00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom? 00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 2026 00:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden? 00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač 00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune

Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset. Kakšen je odnos Slovencev do tujcev, do migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito pri nas? Kako se je ta odnos v zadnji letih morda spremenil in od česa so odvisni naši predsodki? Kdo so ljudje do katerih imamo predsodke? Sogovorniki:  Noorullah in Dragana Oriyakhel Janja in prosilec za azil Romain Adje  ukrajinski zobozdravnik iz Brežic Vasyl Olianyshyn 23 letni Sharif tudi iz Brežic sociologinja, profesorica in raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Mirjam Milharčič Hladnik Miha Blažič – Ntoko, predstavnik Ambasade Rog, samonikle iniciative, ki jo sestavljajo lokalni aktivisti in migranti mimoidoči na ljubljanskih ulicah  

Več organizacij civilne družbe je danes razkrilo, da naj bi za prisluhi vidnim slovenskim osebnostim stali zasebni izraelski obveščevalci. Kot pravijo, naj bi v Ljubljani obiskali tudi sedež stranke SDS. Stranka povezave zanika, iz koalicije pa prihajajo ostri odzivi. Zunanja ministrica Tanja Fajon je to označila za neposreden napad na suverenost države in zaupanje volivcev v poštenost volitev. Druge teme: - Državna volilna komisija zavrača očitke stranke SDS, da je varnost glasovnic na predčasnem glasovanju pod vprašajem. Kot je dejal predsednik DVK Peter Golob, bodo skrinjice zaklenjene, varovane s kamero s prenosom v živo in varnostniki, zato je vsak dvom v varnost odveč. - Vlada kljub prvotnim napovedim za zdaj ne bo sprostila naftnih rezerv. Kot so sporočili po sestanku ministrstev z družbama Petrol in Mol, je zalog dovolj, prav tako ni oviran pomorski dovoz nafte v Slovenijo. - V mednarodni skupnosti se medtem pojavljajo različne ideje glede zagotavljanja varnosti Hormuške ožine. Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas je kot možnost navedla spremembo mandata misije Aspídes v Rdečem morju. Kot je dejala, je ob strinjanju držav članic namreč lažje uporabiti že obstoječo misijo.

Regionalna, kaj šele lokalna zgodovina pogosto pade iz fokusa, kajti Slovenci še vedno razrešujemo temeljna poglavja nacionalne zgodovine. Tako zavedanje, da so velike zgodbe stkane iz množice manjših, odpade na ljubiteljske raziskovalce, arhivarje, zbiratelje in tudi dokumentariste. V Dokumentarnem uredništvu tako mnogokrat posežejo po izgubljenih drobcih zgodovine najrazličnejših slovenskih krajev in pokrajin. Marko Radmilovič je tako na domačem pokopališču v štajerski vasici Svečine našel zapuščen nagrobnik in okoli njega spletel zanimivo zgodbo.

Slovenci imamo na računih in depozitih približno 30 milijard evrov, obresti pa pogosto ne dohajajo niti inflacije. V novi sezoni Tečajnice iščemo pametne in smiselne načine varčevanja in investiranja. V prvi epizodi se posvečamo novi, tretji izdaji ljudskih obveznic. Komu se izplačajo, kako delujejo in zakaj niso nujno najboljša rešitev za vsakogar?Sogovornika: Primož Cencelj, vodja upravljanja na Modri zavarovalnici Blaž Bračič, družba NLB skladi

Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Iran je napovedal 19-i val napadov na Izrael in ameriške baze v regiji, iz Teherana poročajo o novih eksplozijah. Na brniškem letališču so medtem od sinoči pristala tri letala s slovenskimi potniki, za danes je predviden prihpd še enega. V oddaji tudi o tem: - Začenja se trženje individualnih naložbenih računov - Za prebivalce Letuša izvedli žreb šestih nadomestnih parcel po katastrofalnih poplavah - Prvič obeležujemo nacionalni dan branja

V Iranu, Izraelu, Libanonu in okoliških zalivskih državah se nadaljujejo spopadi. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo od začetka vojne v soboto ubitih že več kot tisoč civilistov. Države medtem evakuirajo svoje državljane, ki so po začetku sppadov obtičali na Bližnjem vzhodu. Iz Omana naj bi danes krenilo tudi prvo letalo s slovenskimi potniki. V oddaji tudi o tem: - Na Ljubljanski borzi se začenja trgovanje z delnicami Vzajemne - Rdeči noski praznujejo 22 let - Nogometašice kvalifikacije za svetovno prvenstvo začele s porazom proti Nemkam

Prvo letalo s Slovenci, ki so obtičali na Bližnjem vzhodu, je na poti v domovino. Na zunanjem ministrstvu se trudijo organizirati tudi naslednje polete. Vodja konzularnega sektorja Viktor Mlakar je povedal, da pripravljajo drug polet, predviden za večerne ure. Druge teme: - Izraelske in ameriške sile peti dan napadajo tarče v Iranu. Ameriški minister za vojno Pete Hegseth zagotavlja, da ZDA zmagujejo.Po njegovih besedah si bodo vzeli toliko časa, kolikor ga potrebujejo, da bodo zagotovili uspeh. - Delnice zdravstvene zavarovalnice Vzajemna od danes kotirajo na Ljubljanski borzi. Finančni minister Klemen Boštjančič njihovo uvrstitev na borzo vidi kot pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju slovenskega kapitalskega trga. - Število prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje se je zmanjšalo, a v nekaterih panogah še vedno primanjkuje kadra. Prehajanje zaposlenih k drugim delodajalcem je v teh razmerah postalo eden ključnih izzivov podjetij.

Bomo Slovenke in Slovenci spremenili varčevalne navade in prihrankov ne bomo kopičili le v bankah, ampak tudi na donosnejših finančnih trgih? Država nam z letošnjim marcem za ta namen ponuja individualne naložbene račune. Namenjeni bodo samo fizičnim osebam in bodo davčno prijaznejši od obstoječih trgovalnih računov. Kakšne so prednosti odprtja tako imenovanega INR, kolikšni bodo stroški, povezani s tem, zakaj ne bo mogoče nanje prenesti že pridobljenih vrednostnih papirjev? O vsem tem pa tudi o pomembnosti razvitega kapitalskega trga v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na finančnem ministrstvu; dr. Aljoša Valentinčič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Mitja Tomažinčič, direktor investicijskega bančništva v NLB; Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP.

Čistokrvna avtomobilska debata! Jure je bil »fejst« nervozen – predstaviti je moral praktikantko Mašo …  Sicer pa: katere avte smo v preteklem letu največ kupovali Slovenci? Kaj pa 2026? Katerih premier se najbolj veselimo? Je med njimi tudi novi Audi RS5 in ali bo Juretov naslednji avtomobil res karavan? Kaj pa Golf GTI Edition 50? Je res tako hiter? Bratje pravijo tudi, da bo novi Hilux bistveno bolje videti blaten kot čist. Opa, shots fired!.Zapiski:IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Letos se je vse pokrilo. 40 dni brez alkohola, prvi regrat in predvolilna soočenja na slovenskih televizijah. Aktivni udeleženci v slovenskem volilnem procesu imajo smolo. Namreč vsaka vas v Sloveniji ima svojo televizijo. In potem morajo po kandidatnih listah navzdol stranke delegirati oziroma dostavljati sogovornike na televizijska soočenja. Iz časa, ko je mladi Kennedy z znojem oblil Nixona, veljajo ta soočenja kot ključna za uspeh na volitvah. In svetovalci za medijsko nastopanje so se že tudi toliko udomačili na slovenskih tleh, da zdaj gledamo elokventne politike, ki vedo, kam postavljati roko in vejice, kdaj so premori smiselni in kako se naglašujejo posamezne besede ter kaj pomenijo nekatere tujke. Poznajo tudi dejstva iz zgodovine osamosvajanja ter osnovne statistične podatke o državi. In vse to na izust! Seveda pa to ne pomeni, da so televizijska soočenja kaj bolj relevantna, kot so bila včasih. Če hočete slišati resnično bistvena in kakovostna soočenja, jih morate poslušati na radiu. Kajti na radiju ni slike in ostane samo esenca izrečenega. Poskusimo primerjati televizijsko soočenje strankarskih prvakov s kuharsko oddajo na televiziji. Kot vemo, so kuharske oddaje noro priljubljene. Če se na televizijah že ne bojujejo v Ukrajini, ne predvajajo Prijateljev ali turških nadaljevank, pa zagotovo kuhajo. Ali potujejo po svetu in jedo. Kot vemo, sta pri hrani bistvena elementa okus in vonj. Se pravi, ravno ti razsežnosti hrane, ki jih televizija ni sposobna dostaviti gledalcu. Televizija dostavi samo podobo in pa vero v jedca ali v kuharja, ki zatrdi – »Mmm, kako je to dobro.« Gledalec nima za to, da je jed okusna ali da dobro diši, v skrajnem primeru, da je sploh užitna, nobenega dokaza. Pa vendar so kuharske oddaje tako zelo priljubljene, ker je podoba edino, kar sodobnega gledalca, obsedenega z zasloni, zanima. Podobno kot s kuharskimi oddajami, je s TV soočenji. Rešimo se iluzije, da se volilno telo odloča na osnovi soočenj. V bistvu jih doživljamo kot nastope, na katerih že tako ali tako vemo, kdo je naš favorit. Ne gre za odločanje na podlagi informiranja, gre za navijanje. Ne greš gledati nogometne tekme z namenom, da se boš na sredi odločil za koga boš navijal glede na dobro igro; ali boš navijal za Olimpijo, ali za Maribor, veš že dolgo pred začetkom prenosa. Enako je s soočenjem. Odstotek tistih, ki se bodo šele med soočenjem odločili, komu bodo zaupali svoj glas glede na uspešnost, artikuliranost in relevantnost nastopa, je v resnici minimalen – če pa se že odločimo ali si premislimo, to storimo zaradi podobe. Televizije se sicer po novem pohvalno trudijo s preverjanjem izrečenega, ampak to nam samo sporoča, kdo od politikov in v kolikšni meri govori resnico in kdo laže. Ampak kot smo se žalostno naučili v mednarodni pa tudi v domači politiki – laganje pa dandanašnji res ni eden od kriterijev, ki bi politikom onemogočil dostop do oblasti. Kje je torej podobnost med kuharsko oddajo in predvolilnim soočenjem na televiziji? Kot pri kuharjih televizija ne zmore prenašati vonja in okusa, tega ne zmore prenašati niti med soočenjem. Hočemo povedati, da je slovenska politična elita brez vonja in okusa. Naučeni pajaci, vsak s svojo že zdavnaj zgrajeno podobo, od agencij naučena podalpska puščobnost in umetna ter nenaravna ostra, državniška drža. Kot uradniki iz Kafkinih romanov, ki opravljajo sprejemni izpit na AGRFT. A za razumnega so lahko ta soočenja kljub vsemu povedna. Ker gostje na veliko razpredajo o tem, kaj vse imajo, kaj bodo naredili in kaj bodo spremenili, se lahko med podrobnejšim gledanjem podučimo, česa nimajo. In to je za njih nerodno, nas pa lahko skrbi. Torej; manjka jim iskrenosti, manjka jim empatije, predvsem pa trpijo za akutnim pomanjkanjem vsakega humorja. Iskre, duhá ali kakorkoli že hočete imenovati kategorijo, ki je tako za retorika kot posledično tudi za politika bistvenega pomena. Pa s tem ne mislimo na zabavljaštvo in neumerjenost tipa Trump, temveč moledujemo za vsaj majhen odmik od puščobnosti slovenskih političnih voditeljev. Ker če pogledamo galerijo slovenske politične elite zadnjih štirih desetletij, je eden večja puščoba od drugega, kar je v bolečem nasprotju s trditvami, da smo Slovenci zabaven in vesel narod. Povedano na kratko: po grenkih izkušnjah, na čelu katerih je korakal bivši predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta v eni osebi, je čas, da se na volitvah od podob premaknemo k vsebinam.

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

Ustanovitev urada za izgone migrantov, ki jo je včeraj napovedal opozicijski poslanec Žan Mahnič v primeru vlade pod vodstvom SDS-a, nova varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek vidi skozi prizmo predvolilnega dogajanja. Kot dodaja, je naša država na tem področju vezana na evropski pravni red, izven katerega ne vidi možnosti delovanja. Druge teme: - Nenadzorovane migracije so med Slovenci na prvem mestu zaskrbljenosti zaradi varnostnih vprašanj, drugod v Evropski uniji pa na petem. Državljane povezave sicer najbolj skrbijo konflikti in vojne v bližini. Za končanje tiste v Ukrajini so se njeni, ruski in ameriški predstavniki znova sešli v Abu Dabiju. - Bela hiša in Kremelj, pa tudi Peking, sicer ogrožajo mednarodni red, menijo v človekoljubni organizaciji Human Rights Watch. Demokratične države, ki spoštujejo človekove pravice, zato pozivajo k oblikovanju strateškega zavezništva v boju proti šrijenju avtoritarnega vala. - Čeprav prispevek za dolgotrajno oskrbo že več kot pol leta plačujemo vsi, so zneski na položnicah prebivalcev domov za starejše nižji samo za tiste, ki so že vstopili v sistem. Za številne, ki še vedno čakajo na odločbe, pa so še vedno visoki. Za pomoč prosijo v centrih za socialno delo.

Danes ugriznimo v kislo jabolko in materializiramo enega izmed dveh milijonov kvalificiranih mnenj, ki jih imamo Slovenci o smučarskih skokih. Smučarski skoki so eden izmed konstitutivnih elementov naroda, in razpravljati o njih, pomeni razpravljati o Triglavu, čebelah, gasilcih, Prešernu ali ljubljanskih nepremičninah. Pa kljub vsemu poskusimo, kajti zadnje dni so smučarski skoki oziroma poleti prišli v medijske termine in strani, ki se ne ukvarjajo izključno s športom. Za tiste, ki mogoče živijo pod kamnom, le uvod; v smučarskih skokih so naši športniki trenutno najboljši na svetu. Kot so to v kolesarstvu, košarki, plezanju, dirkanju skozi puščavo, motokrosu in še kje. S tem, da so v smučarskih skokih najboljši na svetu v obeh kategorijah; tako med moškimi kot ženskami. In potem nam je bilo na zadnjem svetovnem prvenstvu onemogočeno seči po medalji, ker so smuči našega šampiona skočile brez njega. V starih časih so bili smučarski skoki zelo enostaven šport. Tekmovalci so se pognali v globino in tisti, ki je v seštevku dveh skokov skočil najdlje, je bil zmagovalec. Nekaj je k rezultatu dodala še lepota figure in pristanka, ampak v glavnem se je skakalo zaradi daljave. Ampak potem so začeli komplicirati. Ker so tekme trajale nepregledno dolgo, so se jih televizije naveličale prenašati, občinstvo pa se je napilo in zato so uvedli spremembe, ki so smučarske skoke naredile za šport, razumljiv izključno naravoslovnim intelektualcem. Dodali so vetrno izravnavo, ker ni vseeno, kako močno in v katero smer piha veter med skokom. Gre za zapleteno fizikalno formulo, ki jo znajo izračunati le vrhunski fiziki in pa zmogljivi računalniki. Tako se danes dogaja, da je nekdo, ki skoči krajše, boljši od nekoga, ki skoči dlje. K temu potem dodamo še tradicionalne sodniške ocene in pa seveda višino zaletišča ter dobimo mešanico, kjer rezultat tekmovalca dobesedno prinese računalniški izračun. Zaradi te matematične kompleksnosti tekmovanja so skoki danes primerni le za narode z odličnim izobraževalnim sistemom in z dolgo zimo. In zaradi tega gre za šport, ki ga je v resnici sposobnih dojeti le nekaj narodov na svetu – vsi ostali so eksoti. Ampak s spremenljivkami, ki smo jih opisali, se še ne konča. Potem pa so tu še pravila pri opremi … Prepustnost materiala obleke, velikost te obleke, razmerje med tekmovalčevo težo in višino smuči in še na desetine pravil, ki so naredile smučarske skoke za najbolj reguliran šport na svetu. Po goljufanju Norvežanov iz lanske sezone pa še za najbolj reguliran šport v znanem vesolju. In potem se v ta, s pravili obtežen in nekoč izjemno lep šport, pripelje smučka brez skakalca. Ni čudno, da je takšen incident funkcionarje spravil na rob razuma in posledično povzročil še spor v mednarodnih odnosih. Najprej k logiki stvari samih; če reguliraš vsak trenutek športnega dogodka, je nujno, da se bo na neki točki zgodilo nekaj proti pravilom. Kot se je zgodilo v Domnovem primeru, kjer je v nereguliranem prislanjanju smuči presodilo njeno veličanstvo gravitacija. In nato je vsem na očeh sledil očiten spopad civilizacij. Kot v germanskih domoljubnih filmih iz tridesetih let dvajsetega stoletja je švicarski kontrolor demonstriral večvrednost rase nad ostalimi narodi. Če ne bi bilo njegovo racanje in gestikuliranje do neke mere smešno, bi zbujalo skrb, kako se tudi znotraj športnega, se pravi viteškega tekmovanja, poskušajo uveljaviti kategorije, za katere smo verjeli, da so danes v mednarodnih odnosih že zdavnaj presežene. In zgodovina, ta večna učiteljica življenja nas spomni, kako dogodek iz Oberstdorfa ni ne banalen, niti enkraten. V dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je rojevala legenda o Planici, je organizator in danes skoraj pozabljeni smučarski delavec Joso Gorec, bil težke bitke z germansko, pa delno tudi nordijsko strujo v mednarodni smučarski zvezi. Ta nikakor ni ne hotela razumeti, ne dovoliti, da bi se izven njihovega interesnega polja rodil ne le nov center tega prelepega športa, temveč tudi nov, po njihovih argumentih tudi smrtno nevaren šport, ki ga danes poznamo kot smučarske polete. Na simbolni ravni se bo tako argument, ki ga bo v sporu zastopala slovenska stran, se pravi, da je treba v sporni situaciji najprej upoštevati interes športnika, udaril z argumentom izpred stoletja, da je v sporu najmočnejši argument vpliva in moči.

Francesca Delacio živi na španskem otoku Majorka. Tam je vrsto let šivala tradicionalne kostume za eno najbolj znanih folklornih skupin s stoletno tradicijo. Tesno pa je povezana tudi s Slovenijo, saj je več kot dve desetletji nekaj mesecev na leto preživljala v dolini Dragonje.

Na vrhuncu decembrskega vrveža številni že težko čakajo jutrišnji praznik, zaznamovan z mirom in druženjem v krogu najbližjih. Kristjani bodo na sveti večer blagoslovili dom in se udeležili polnočnic, na katerih bodo pričakali božič. Že sinoči pa smo z državno proslavo počastili dan samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali v petek. Premier Golob se je v govoru med drugim vprašal, kdo smo Slovenci kot narod. Državljane je pozval k povezovanju in vzpostavljanju skupnosti. Drugi poudarki oddaje: - V varnostnem svetu OZN opozorila, da ameriški pritisk dodatno poslabšuje razmere v Venezueli. - Uporabniki e-oskrbe morajo vlogo za podaljšanje pravice v prihodnjem letu oddati do konca meseca. - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja.

Slovenija danes praznuje dan ustavnosti, saj se je s sprejetjem svoje ustave pred 34-imi leti tudi pravno odcepila od Jugoslavije. Predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin je ob tej priložnosti opozoril na nazadovanje demokracije in posvaril pred lažnimi novicami. Druge teme: - Po napovedi zvišanja minimalne plače finančno ministrstvo opozarja na več-milijonske posledice. - Kljub mirovnim pogajanjem Rusija krepi napade na Ukrajino. - Kam v prazničnem času najpogosteje potujejo Slovenci?

Ste vedeli, da aspirin uporabljajo tudi medvedi? No, ne ravno aspirina, kot ga poznamo mi. Po zimski hibernaciji v naravi poiščejo rastline, ki jim pomagajo pri bolečinah v telesu zaradi večmesečnega mirovanja. O tem, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki, je napisal knjigo Doctors by Nature nizozemski biolog Jaap de Roode, ki ga gostimo v tokratni Frekvenci X.Gostje: dr. Jaap de Roode, nizozemski biolog z Univerze Emory in avtor knjige Doctors by Nature: How Ants, Apes, and Other Animals Heal Themselves Peter Omejc, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana Gordana Vidić, čebelarka, članica Čebelarskega društva Barje in mentorica čebelarskega krožka Brala sta Maja Moll in Jan Grilc. V Xpertizi (od 28:08 naprej) tokrat gostuje mlada raziskovalka na Fakulteti za varnostne vede v Mariboru Iza Kokoravec Povh. Deluje na področju kriminologije in kriminalistike, zanimajo pa jo zlasti mladi prestopniki in vzroki, zakaj jih zanese na kriva pota.   !!Ob tem imamo pri Frekvenci X še vabilo za vse ljubitelje pub kvizov: V ponedeljek, 10. novembra 2025, na prvi slovenski dan znanosti, Frekvenca X in Znanost na cesti pripravljamo prav poseben pub kviz. V kavarni Slovenskega etnografskega muzeja bomo ob 19h zagrizli v vprašanja, povezana z znanostjo v Sloveniji. Kdo so bili največji slovenski veleumi, kje segajo Slovenci v sam svetovni vrh znanosti, kaj vse zmoremo in znamo? Na interaktiven način, na povsem poljudni ravni, z zabavnimi eksperimenti, skrivnostnimi gosti in unikatnimi nagradami bo večer kot nalašč za vse radovedne, ki radi trenirate svoje nevrone. Če vas zanima: Zasnujte 4-člansko ekipo, nadenite ji kreativno ime, ki vsaj malo diši po znanosti (v Sloveniji), in se čim prej prijavite! Prijave zbiramo TU do zapolnitve prostih mest. Poglavja: 00:00:33 Metulji monarhi, primer tega, da "mama ve najbolje" 00:04:20 Na kakšne načine živali uporabljajo "zdravila" 00:05:05 O vrabcih, ščinkavcih in cigaretnih ogorkih 00:06:56 Kako vemo, da se živali res zdravijo? 00:08:45 Kako živali sploh vedo, da je neka rastlina lahko zdravilo? 00:11:49 Kaj pa udomačene živali in živali v ujetništvu? Obiskali smo ljubljanski ZOO. 00:19:28 O propolisu: Obisk čebelarke Gordane 00:23:40 O medvedu in aspirinu 00:24:53 O mačkah in razvoju novega sredstva proti komarjem 00:26:04 Zakaj je znanje živali o "zdravilih in zdravljenju" pomembno tudi za ljudi 00:27:31 Prihodnji teden v Frekvenci X 00:28:08 Xpertiza: Iza Kokoravec Povh 00:34:14 Povabilo na pub kviz!