Podcasts about prehod

Danes je prvi delovni dan po premiku ure. Izgubljena ura spanja bo v prihodnjih dneh ali tednih pri marsikomu povzročila občutek utrujenosti, težave pri koncentraciji in razdražljivost. Čeprav premika ure ne doživljajo vsi enako, tudi raziskave kažejo, da ima negativen vpliv na zdravje in dobro počutje. Evropski parlament je ukinitev tega sistema predvidel že za leto 2021, vendar se članicam še vedno ni uspelo dogovoriti o tem vprašanju.

V epizodi 173 je bil gost dr. Gregor Pobežin, zgodovinar in raziskovalec, ki se ukvarja z antično in srednjeveško zgodovino ter vplivom preteklosti na sodobno družbo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodnje evropske civilizacije in minojska doba Vzpon in padec minojske civilizacije Pojav grške civilizacije Grška mitologija in religija  Arhaično obdobje in razvoj polisov Rojstvo demokracije in Solonove reforme Klasično obdobje in filozofi Peloponeška vojna in njene posledice Makedonsko cesarstvo in Aleksander Veliki Mit o Romulu in Remu Rimski in grški kulturni vplivi Ustanovitev Rima: mit proti resničnosti Širitev rimske republike in vojaške inovacije Hanibal in punske vojne Prehod iz republike v cesarstvo  Rimsko cesarstvo na vrhuncu  Zaton Rimskega cesarstva Konec Zahodnega rimskega cesarstva in začetek srednjega veka ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Danes so nekateri javni uslužbenci na svojih bančnih računih lahko videli prve učinke plačne reforme. Minister za javno upravo Franc Props med poudarki med drugim navaja, da želijo s spremembami privabiti tudi več ljudi, zlasti mlade. Drugi poudarki oddaje: - Rožljanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami je dobilo konkretne oblike, včeraj je namreč napovedal 25-odstotne carine na uvoz vsega jekla in aluminija v Združene države. V Evropski uniji napoved označujejo kot neutemeljeno. - Mariana Rebernik je kandidatka za vodenje invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke, katerega likvidacija je dvignila veliko prahu. Podjetje ima tudi zagotovljenih za 1,4 milijona evrov naročil, zato je zdaj na potezi vlada. - Vajeti slovenske odbojkarske reprezentance bodo znova v italijanskih rokah. Novi selektor je Fabio Soli, ki je lansko sezono osvojil evropsko ligo prvakov.

Predsednik vlade Robert Golob je na posvetu gostil predstavnike energetike in okoljevarstva, ki so predstavili svoje poglede na oskrbo z električno energijo do konca prihodnjega desetletja. Leta 2040 bo oskrba z električno energijo pretežno razogljičena, mogočih poti do tja je več, bo pa treba o zelenem prehodu ozaveščati tudi javnost. Pred nami je namreč transformacija energetike, ki bo zahtevala širši družbeni konsenz.

Na območju Bohinja že dve leti poteka mednarodni projekt Beyond Snow, ki ga je Evropska komisija zasnovala v želji po preseganju klimatskih sprememb na alpskih turističnih območjih. Mnoga srednje velika in mala smučišča na nižjih in srednjih nadmorskih višinah v Alpah se namreč že ubadajo z eksistenčnimi vprašanji, napovedi pa kažejo, da se bo stanje le še slabšalo. Za kraje z zimsko turistično ponudbo to seveda predstavlja veliko grožnjo, ki ne bo vplivala le na ekonomski položaj podjetij, ampak tudi na socioekonomsko sliko celotnih skupnosti. V okviru projekta Beyond Snow projektni partnerji zdaj iščejo rešitve za trajnostni prehod malih in srednje velikih smučarskih centrov v centre s ponudbo, ki bo zanimiva vse leto.

Socialno pravičen prehod Šaleške doline iz premoga je premier Robert Golob po današnjem srečanju s predstavniki lokalne skupnosti in rudarjev označil za prednostno nalogo. Po njegovih besedah pripravljajo dva zakona, od katerih bodo tako imenovenega prehodnega jutri predstavili koalicijskim partnerjem ter potem zaposlenim in vodstvu velenjskega premogovnika. Sindikalist Simon Lamot je opozoril, da so ključne vsebine osnutka o zapiranju rudnika neusklajene. Druge teme: - Računsko sodišče opozarja na najhujše pritiske v 30-ih letih delovanja. Potrjeni proračunski dokumenti namreč temu nadzorniku porabe državnega denarja odvzemajo skoraj štiri milijone evrov. Predsednica sodišča Jana Ahčin je izrazila upanje, da ne gre za maščevanje zaradi ugotovitev glede nakupa sodne stavbe na Litijski. - Sklep, s katerim je posebna natečajna komisija ugotovila primernost Senada Jusića za generalnega direktorja policije, je nezakonit. Upravno sodišče je namreč pritrdilo tožbi neizbranega kandidata in nekdanjega prvega policista Boštjana Lindava. - Vsaka tretja ženska v Evropski uniji je bila žrtev nasilja doma, na delovnem mestu ali v javnosti; pri nas je ta delež skoraj 23-odstoten. Kot še v najnovejši raziskavi ugotavlja evropski statistični urad, pa le vsaka osma to nasilje prijavi. Žrtve opozarjajo, da morajo po prijavi vložiti veliko več truda v prilagoditev življenja kot povzročitelji, je povedala predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin.

Drugi poudarki iz oddaje: -Iz Maribora prihajajo opozorila, da bo potrebnih več ukrepov za boljšo zaposljivost invalidov -Infrardeči števci merijo število in smer gibanja pohodnikov na Zelenem krasu -V Črnomlju so dopoldne odprli prenovljeno leseno brv čez reko Lahinjo

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Igor Velše. Sociolog in filozof Dejan Aubreht je knjigo z naslovom Volja in značaj razdelil na štiri obsežna poglavja: Nelagodje in dobra volja, Moralni zakon, svoboda in značaj, Značaj kot volja in predstava in Razpoke. Svoje novo filozofsko delo ima avtor za razpravo. V prvem, drugem in tretjem poglavju se loteva prikaza in obravnave Kantove etike in Schopenhauerjeve filozofije, v četrtem pa v aforistični obliki in ničejanskem slogu razgrinja svojo lastno filozofijo. Vračanje h Kantu in Schopenhauerju se s hermenevtičnega vidika kaže kot poglobljeno branje, citiranje, povzemanje, analiza, interpretiranje in vrednotenje njunih prispevkov. Pri poglabljanju v Kantovo etiko Aubreht upošteva pisanje Alenke Zupančič in Zdravka Kobeta, večkrat pa se sklicuje tudi na Nietzscheja, Freuda in Lacana. Drugo z drugim primerja posamezna Kantova stališča, predvideva učinkovanje njegove etike, išče posebnosti in razlike ter v problematiko vnaša tudi več vidikov psihologizma in personalnih določil. »V kantovski paradigmi imajo tako vsa človeška prizadevanja in človekove še tako dobre lastnosti in vrline zgolj relativno vrednost, samo dobra volja je absolutna vrednost sama na sebi, vendar volja je dobra, če je določena umno, zato jo moramo najprej navezati na pojem dolžnosti, ki se, kot je znano, cepi na dve veji: ko delujemo v skladu z dolžnostjo, še ne delujemo nujno etično.« Ravnati bi bilo treba tako, da bi maksima postala splošni zakon. Kant poudarja, da je o moralnem dejanju mogoče govoriti šele tedaj, ko se temu dejanju ne pridružijo čutna nagnjenja, skriti motivi in sebični interesi. Metafizika nravi ne sme biti pomešana ne z antropologijo, ne s teologijo in ne s fiziko, prav tako ne z empiričnimi nagnjenji, seveda pa je predstava moralnega zakona tista, ki z umom samim vpliva na človekovo srce. O kategoričnem imperativu Kant pravi: »Deluj tako, da bo človeštvo tako v tvoji osebi kakor v osebi vsakogar drugega vselej uporabljal hkrati kot smoter, nikoli zgolj kot sredstvo.« Dejan Aubreht meni, da je Kantova etika opustila vse objekte afekcije in vpeljala umno zakonodajo. Prehod od naravne zasnove k nravnosti je začetnik nemške klasične filozofije razumel kot prehod od surovosti h kulturi. Človek naj si drzne uporabljati svoj razum in zbere pogum, da misli in ve. Kant predvideva rešitev v moralnem subjektu in moralnem zakonu. Moralni zakon s svobodo in značajem sestavlja trojico. Vse skupaj nikakor ni preprosto, saj volja lahko postane celo nekakšna praznina, sublimnost pa povzroči občutje vzvišenega. Avtor je kritičen: »Še enkrat: Alfa in omega vsake etike je Dejanje, v nasprotnem primeru bomo pristali v laboratoriju lepodušništva, kamor spada tudi občutje sublimnega, v kar se je nemara ujela tudi kantovska teorija moralnosti …« Pisec pojasnjuje še nekatere druge Kantove pojme in sintagme – od kavzalnosti do transcendentalne ideje o spontanosti svobodnega vzroka. Opozarja na razliko med človekom kot inteligibilnim bitjem in senzibilnim bitjem. Prepričan je, da mora značaj obravnavati na ravni kavzalnosti, se pravi kot določitev volje. Po Aubrehtovem mnenju bi bil značaj lahko celo nekakšno prizorišče človekovega boja s samim seboj, predvsem pa pomeni znak ali razlikovalno znamenje ter nekaj, kar je v nas tako rekoč vsekano in vgravirano. »Če torej za nekoga rečemo, da je neznačajen, merimo na njegovo (moralno) šibkost in nezanesljivost, medtem ko je značajnež zavezan svojim načelom, ki ženejo njegova dejanja.« Schopenhauer je bil občudovalec Kanta, kljub temu pa mu je očital, da je bila njegova etika preveč formalna in abstraktna. Aubreht opozarja na osnovno vodilo Schopenhauerjeve filozofije, češ da je njena edina naloga opisovanje stanja stvari, kakršne so, ne pa tega, kakšne naj bi bile. Svet je predstava, ki ji vlada načelo razloga, za svet kot predstavo velja en sam zakon – zakon kavzalnosti. Volja je stvar na sebi, zunaj časa ter svobodna in vsemogočna. Pojavlja se v vsaki slepo delujoči naravni sili, med voljo in pojavi se porajajo ideje. In značaj? »Značaj vsakega posameznega človeka lahko, če je povsem individualen in ni v celoti zajet v značaju vrste, obravnavamo kot posebno idejo, ki ustreza posebnemu aktu objektivne volje.« Avtor zagovarja tezo, da je teorija značaja v celoti odsev Schopenhauerjevega lastnega značaja. Kot človek naj bi bil »prepirljiv, nadut, surov, nečimrn, nesramen, mizantrop, mizogin, prežemali sta ga melanholija in preganjavica do te mere, da je imel v svojem stanovanju vselej pripravljeno nabito pištolo in meč …« Aubreht se pomuja tudi pri drugih Schopenhauerjevih spoznanjih, s katerimi se je začetnik filozofije življenja ohranil v zgodovini filozofske misli – od pojmovanja sočutja in pomena umetnosti pa vse do hotenja, trpljenja, pravičnosti in samomora. V aforističnem prikazu svoje lastne filozofije Dejan Aubreht pravi, da smo ujeti v jezik, tako rekoč v histerijo smisla. Piše vsebinsko vznemirljivo, ponuja paradokse, nasprotja, protislovja in izključevanje; nekatere pojme pooseblja. Rad ima miselne obrate, filozofske uganke, presenečenja in dialoško oblikovana spoznanja. Poln je modrosti, tu in tam pa tudi duhovit in ironičen. Kar nekaj iskrivih in domiselnih trditev podaja v umetniški podobi. Vznemirja ga razglašanje, da je bog mrtev, in predvideva možnost človekovega obstoja brez njega ali morda z njegovo izgubo. Pravi, da najtežje razumemo stvari, ki jih ne moremo razumeti ravno zato, ker mislimo, da jih že razumemo. Pošali se, da človeka prepoznamo šele po načinu njegovega renčanja. Vsi smo svoja lastna tarča, ne da bi vedeli, na kaj pravzaprav ciljamo. Prešine ga: »Ne znam biti. Ne znam biti jaz sam, ker je toliko drugih, da sem zmeraj drugi.« Hkrati pa nas opozori: »Nikar ne zaupajte tistim, ki se proglašajo za intelektualce, učenjake in izobražence, kajti tako zelo verjamejo v um, da nazadnje samo še verjamejo.« Knjiga Dejana Aubrehta Volja in značaj prinaša srečavanje z miselnima velikanoma Kantom in Schopenhauerjem ter avtorjev izvirni prispevek k filozofiji življenja.

Prehod iz poletja v burno jesen ARSO na X-u, Facebooku, Instagramu in Threadsih. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje

Prehod iz poletja v burno jesen ARSO na X-u, Facebooku, Instagramu in Threadsih. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje

Ko dogodki intenzivno prehajajo iz nadrealnega v resnično in ko se vse v trenutku lahko spremeni v eksplozivno napravo, se navadne požrte besede zdijo le kot pljunek v morje izločkov sadističnih manijakov. Najmočnejši pralni prašek že čaka v pralnem stroju, centrifuga pa je nastavljena na najvišje obrate. Stroj zaganja Gorazd Rečnik.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo zadnjo različico osnutka posodobitve nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga bo vlada predvidoma sprejela jeseni. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti z zavezami evropskega zelenega dogovora in bi ga morali v Bruselj poslati že do konca junija. Glavni novosti sta dve, in sicer prestavitev namenskosti podnebne dajatve ter - enako kot v predlaganem podnebnem zakonu - odlog odprave spodbud za fosilna goriva. Preostale novice: Divjanje vojn v Gazi in Ukrajini: nov krog pogajanj v Kairu, v Kijev kot posrednik indijski premier. Kamala Harris uradno predsedniška kandidatka ameriških demokratov. Obljublja nižjo obdavčitev srednjega razreda. Kvalifikacije za konferenčno ligo: med slovenskimi klubi v najboljšem položaju Olimpija.

Z našim bruseljskim dopisnikom preverjamo napovedi predsednice Evropske komisije, ki je že pred časom sporočila, da bo pogovore s komisarskimi kandidati začela sredi avgusta. In medtem ko so v Bruslju turistično ponudbo kočij s konjskimi vpregami zamenjali za ponudbo električnih, še vedno dviga precej prahu tudi začasna carina, ki jo je EU uvedla za uvoz električnih vozil iz Kitajske.

Pogovarjamo se s Sonjo Prosenc, scenaristko in režiserko filma Odrešitev za začetnike. Družinska drama, polna črnega humorja, je bila ta teden predpremierno prikazana v letnem kinu na Ljubljanskem gradu, poleg tega bo film odprl tekmovalni program letošnjega Sarajevkega filmskega festivala. Ocenjujemo srhljivko Zbiralec duš, v kateri je v eni od svojih najboljših vlog nastopil tudi Nicolas Cage. Poleg tega razmišljamo o nekaj vrhuncih pravkar minulega festivala Cinehill v Gorskem kotarju.

Kako odbit je tale Štajerec vam bo jasno, ko bo začel razlagati, kateri del telese je imel najbolj odrgnjen na Koroški planinski poti, kje je odtekel svoj edini cestni maraton in kako izbira svoje ultra dirke in izzive. V tem super pogovoru boste izvedeli, kako je teči na Reuninonu in na Japonskem, kdaj se bo lotil SPP, zakaj prisega na samooskrbo in kako balansira službo, družino, tek in življenje. Na svojem seznamu ima posebno ameriško dirko, je ljubitelj tehničnih tras in na dopustu...ja, uganili ste, teče! Vzemite hladno pivo v roke in navijte tole epizodo.

Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da ta prehod moramo opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja?

Pred evropskimi volitvami smo gostili predsednico parlamentarnega odbora za kmetijstvo dr. Vido Čadonič Špelič in nekdanjega ministra za infrastrukturo ter poslanca državnega zbora Jerneja Vrtovca. Spregovorila sta o izzivih slovenskega kmetijstva ter zelenega prehoda.

Muž, ktorý nevzdychá, nie je sexy. Prehodím sa cez vaňu a pes mi olizuje tvár. Taký servis som už nikde nedostal. Občas pohonkávam… nad tebou. Čo si Columbo? Čo chceš objavovať? NEXT: aký je dokonalý darček pre ženu?  https://open.spotify.com/episode/1JEfJOCw6OWAnY3SPXhrvh?si=bf3fe2bfe1e64dac  Tento týždeň vám podcasty ZAPO prináša SPP, s elektrinou a plynom jednoducho a výhodne pod jednou strechou  https://moje.spp.sk/  Vražedné Psyché v BRNE! Po prvýkrát v ČESKEJ REPUBLIKE! 14. apríla o 18:30 / KD Rubín, Brno. A hneď o 2 dni, 16. apríla Trenčín, Piano Club. V Trenčíne sa vám predstaví aj podcast Zveromachri, hrať bude kapela Silky Džon a pán doktor Droba otvorí večer hrou na klavíri. Vstupenky na  www.zapotour.sk  Podcasty by ZAPO môžeš počúvať už aj na Youtube a nezabudni nám dať odber  https://www.youtube.com/@ZAPOTV   Produkcia @tri_nezname_official by ZAPO @zapoofficial 

Andrej Tomelj raziskuje provokativno perspektivo o zelenem prehodu, ki ga primerja z alkimijo in perpetuum mobile preteklosti. Avtor izpostavlja skeptičen pogled na trenutne politike zelenega prehoda in brezogljične družbe, poudarja nevarnosti, ki jih te politike predstavljajo za Evropo, in opozarja na paradoksalno zanašanje na nezanesljive obnovljive vire. Pridružite se g. Tomelju, ki je pod drobnogled vzel to kompleksno in deljeno temo, ter odkrijte, kako se zgodovinske lekcije in sodobni izzivi prepletajo v naših prizadevanjih za boljši jutri. Poslušajte, da razširite svoje obzorje. Komentar si lahko tudi preberete na Časnik.si.

O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.

Upokojitev je pomembna življenjska prelomnica. Ne samo zaradi tega, ker je pokojnina nižja od plače, ampak tudi zato, ker je naenkrat prostega časa več kot v času službe. Kako preživeti upokojitveni prehod čim manj boleče in kako se pripraviti na upokojitev? Ali si je zaradi upokojitve treba postaviti nove cilje v življenju? Gost v studiu Prvega bo antropolog in socialni delavec dr. Jože Ramovš.

Prehod v novo leto je tudi pravi trenutek, da se ozremo nazaj na vse, kar se je zgodilo v minulem. Mnogo dogodkov se je zgodilo in tudi v oddajah Gymnasium, ki smo jih ustvarili v letu 2023, smo predstavili marsikaterega izmed njih. Pripravili smo pregled oddaj, ki so najbolj zaznamovale lanskoletno sezono.

- Končana modernizacija čistilnega dela vodarne v Ilirski Bistrici - Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper praznuje 50 let Bibliobusa

Pravi, da ne more teči počasi; če gre ven, gre tako hitro kot je možno. Nič čudnega torej, da je pred desetimi leti na tekaško sceno priletel kot meteor in hitro začel tudi zmagovati. A najprej je drastično shujšal, potem pa si ustvaril svoj tekaški protokol - debatirava o njegovih brutalnih treningih, o zgodbah iz dirk, o zmagah in porazih ter nesojenem državnem rekordu v teku na 6 ur. Razloži mi, kaj je benigni fascikulacijski sindrom, kaj mu pomeni tek in kje ga bomo vendarle še videli tekmovati. Vse najboljše, Danijel!

Sreča v njegovi kolesarski nesreči je bil na novo odkrit tek, ki ga je izstrelil med tekaške zvezde. Je del generacije tekačev, ki bi Slovenijo lahko spet postavili med najboljše države v gorskem teku. Intelektualec, skorajšnji doktor je izjemno poglobljen mislec, ki teaku dodaja nove sociološke dimenzije, tako na individualnem kot družbenem področju. Razloži mi, kako se je znašel v teku, kako doživlja svoje zmage in poraze, zakaj tekmuje za italijanski klub in kako vedno disciplina premaga motivacijo. Izjemen pogovor, ki vam bom tek, hribe in tekmovalnost pokazal v popolnoma novi luči.

Izraelske sile so že drugič v 24-ih urah obstreljevale begunsko taborišče Džabalija v Gazi, znova je bilo ubitih več deset ljudi. Število smrtnih žrtev v enklavi strmo narašča, dostop do zdravstvene oskrbe je močno otežen. Iz Gaze je v Egipt danes sicer prišla prva skupina tujih državljanov in ranjencev, skupno nekaj sto ljudi. Prehod za nadzarovane evakuacije bodo odprli tudi jutri. V oddaji tudi o teh temah: - Dan spomina na mrtve tradicionalno v znamenju obiska grobov. - Ob prenovi javnega sektorja je vprašanje, kaj si družba sploh želi. - V Kopru na ogled razstava Valvasorjevih podob istrskih mest.

Vloga za denar iz evropskega solidarnostnega sklada za pomoč po avgustovski ujmi je teden dni pred iztekom roka v Bruslju. Medtem je o oceni stroškov odprave posledic danes razpravljala parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. Opozicija meni, da je ocenjenih skoraj 10 milijard evrov prenapihnjenih. Poslanec NSi Jernej Vrtovec je dejal, na drugih strani zato zategujemo pasove, davčno obremenjujemo gospodarstvo in ljudi, da pridemo do dohodkov. Druge teme: - Pred jutrišnjo uvedbo nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko je pristojni minister Boštjan Poklukar danes določil prehode, ki jih bo dovoljeno prehajati. Policisti zato, da bi se izognili gneči, poudarjajo, da imejte ob prehodu meje pripravljene osebne dokumente. Kot še dodajajo, bo kontrola na mejnih prehodih potekala ciljno usmerjeno. - Ljubljanski policisti so zaradi suma terorizma odvzeli prostost 20-letnemu slovenskemu državljanu. Prijeli so ga potem, ko so jih o grožnji obvestili organizatorji včerajšnjega shoda v podporo Palestincem, ki so pred shodom prejeli grožnjo terorističnega napada. - Egipt si na mejnemu prehodu Rafa prizadeva za odstranitev vseh ovir, da bi omogočil prihod človekoljubne pomoči v Gazo. Prehod, kjer je približno 165 tovornjakov z vodo, gorivom, zdravili in hrano, je obiskal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Ti tovornjaki niso le tovornjaki, ampak so vir življenja, je poudaril Guterres.

Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.

Izraelske sile nadaljujejo obstreljevanje Gaze, kjer je bilo doslej ubitih več kot 2 tisoč 700 ljudi, več kot tisoč trupel je ujetih pod ruševinami. Prebivalci na jugu enklave in humanitarne organizacije na egiptovski strani čakajo na morebitno odprtje mejnega prehoda Rafa, a sta to zanikala tako Hamas kot Izrael. Kot je dejal govorec vojske Daniel Hagari, prehodi ostajajo zaprti, sprejeta ni bila nobena drugačna odločitev. Premirja ni, izraelska vojska nadaljuje operacije. Drugi poudarki oddaje: - Po parlamentarnih volitvah na Poljskem bi vlado lahko sestavljala zdajšnja opozicija. - Nova zdravstvena ministrica prevzela posle, premier odgovarja na poslanska vprašanja - Svetovni dan oživljanja: ob srčnem zastoju je dobrodošlo vsako ukrepanje.

Postaja prepoznavno ime novega vala slovenske ženske atletike in tekov na dolge proge. Liza Šajn, ki med prehodom v člansko konkurenco suvereno zmaguje na vseh državnih prvenstvih ima visoko postavljene cilje. Vleče jo na dolge razdalje in najin pogovor se je razpletal o njenem poznem vstopu v atletiko, ameriški izkušnji, soočanju s poškodbo, treninških porotokolih in neverjetnih dosežkih zadnje sezone. Brez sponzorjev se ozira v prihodnost, na največja tekmovanja in onkraj državnih rekordov!

Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.

Prehod iz študentskega obdobja na trg dela pomeni zaključevanje določenega življenjskega obdobja in vstop v novo obdobje. Prehod je lahko stresen, spremlja ga stiska z občutki zmedenosti in pomanjkanja nadzora nad novimi okoliščinami. Kakšne so strategije za premagovanje strahov pred negotovo prihodnostjo, kako si lahko pomaga vsak sam? Gostja v studiu Prvega je psihologinja Nina Piberčnik, magistrica psihologije, z opravljenim strokovnim izpitom iz zdravstvene dejavnosti. Končuje Praktikum II iz vedenjsko-kognitivne psihoterapije ter je ustanoviteljica in strokovni vodja Inštituta Avisensa.

Lahko mu daste veslo, ga posadite na kolo ali na smuči, v rolerje ali na plezalno vrv, pa se bo odlično znašel. Tudi v Salomonkah na ultratrailih je neverjeten. Umirjen sogovornik, ki bi nore zgodbe lahko stresal iz rokava. Tilen mi v drobovje predstavi adventure race, se spominja svojih halucinacij, razkrije recept, ki ga varuje pred poškodbami in me navduši na K24 izziv, kjer drži rekord. Kako se počuti na teden dni dolgih avanturah, kako trenira za stomiljke, kaj o vsem pravi njegova žena in kaj ima na bucket listi - ultra pogovor z ultra legendo!

Prvak Twingo pokala v sezonah 2021 in 2022 je v letošnji sezoni prestopil stopničko višje v Clio pokal. Nik Štefančič je tik pred prvo dirko za mikrofon tahitrega podcasta strnil vtise o svojem rojstnodnevnem darilu, kakšne so razlike med Twingotom in Cliotom ter kaj pričakuje od sezone 2023. Zapiski in povezave o stvareh, ki so … Continue reading 056 – Nik Štefančič in prehod iz Twingo v Clio pokal The post 056 – Nik Štefančič in prehod iz Twingo v Clio pokal appeared first on Ta hitri.

Mojstrsko izpisani vestern, ki razkriva senčne plati junaškega osvajanja divjega zahoda in drugih ameriških mitov Najbrž smo na Slovenskem vse do leta 2015 mislili, da je edini John Williams, ki ga je resnično treba poznati, znani skladatelj filmske glasbe. Potem pa je pod okriljem legendarnega Kondorja – v izvrstnem prevodu Brede Biščak – izšel melanholično intonirani roman Stoner in številni bralke in bralci smo tedaj presenečeno ugotovili, da očitno obstaja še nek drug John Williams, ki je vreden vse naše pozornosti. Ta Williams se je rodil leta 1922 v Teksasu, umrl je 72 let pozneje v Arkansasu, svoja osrednja dela – poleg že omenjenega Stonerja sta to še zgodovinski roman Avgust ter vestern Klavčev Prehod – pa je napisal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Johna Williamsa – pisatelja smo pri nas torej odkrili šele kakega pol stoletja po tem, ko so luč sveta ugledali njegovi ključni romani. A ta zaostanek enkrat za spremembo ni bil povezan s pregovornim slovenskim zamudništvom pri seznanjanju s prebojno, novo, močno umetnostjo. Ne; kakor namreč pojasnjuje Breda Biščak, ki nas je leta 2018 nato oskrbela s prevodom Avgusta, prav zdaj pa je za Mladinsko knjigo prevedla še Klavčev Prehod, so Williamsa v samih Združenih državah spregledovali tako dolgo, da je v osrčje tamkajšnjega literarnega kanona stopil šele posthumno. To pa slej ko prej pomeni, da se Williamsove literature še vedno drži čar nečesa novega, neodkritega, presenetljivega. S čim natanko nas preseneča v Klavčevem Prehodu, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Bredo Biščak. foto: Goran Dekleva

Mariborska univerza bo izvedla 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0 in za to prejela 24 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Kakšen je namen projektov, katera področja bodo v ospredju in kakšen je njihov pomen za študente, univerzo in družbo?

Prehod k trajnostnemu načinu bivanja in opuščanje fosilnih virov, ki sta nedvomno ključni prioriteti današnjega časa, zahtevata številne in globoke spremembe. Naša odvisnost od fosilnih virov se namreč ne konča pri vsebini rezervoarja našega avtomobila ali pri elektriki iz premoga. Fosilne vire bo potrebno opustiti tudi na področju surovin in zamenjati denimo danes vseprisotno plastiko z naravnimi in obnovljivimi surovinami. To pa seveda spet terja nova znanja in tehnologije. Za dosežke na področju kemijskega inženirstva za trajnostno rast gospodarstva ter prehod v nizkoogljično družbo z upoštevanjem krožnosti je dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta prejel Zoisovo priznanje. Gre za ponovitev pogovora, ki je nastal konec leta 2021, ko je dr. Likozar prejel Preglovo nagrado.

V lanski sezoni smo lahko na hitrostnih preizkušnjah državnega prvenstva v rallyju z navdušenjem pozdravili novo posadko v najmočnejšem razredu, ki se je borila za najvišja mesta v skupni uvrstitvi. Marko Grossi je skupaj s svojo sovoznico in ekipo na zadnji dirki v Idriji osvojil tudi prvo zmago v generalni razvrstitvi na rallju, v novi … Continue reading 052 – Marko Grossi in prehod na štirikolesno gnan dirkalnik The post 052 – Marko Grossi in prehod na štirikolesno gnan dirkalnik appeared first on Ta hitri.

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.Zeleni energetski prehod»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.Frekvenca prehoda»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«Procesi sprememb»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Mag. Stane Merše: Naša raba enerije bo v naslednjih petih letih gotovo drugačna.Znanje in osveščenost sta ključni element, ki ju moramo okrepiti, za uspešnejši zeleni prehod. To je morda ena od največjih ovir, da nimamo ustreznega znanja, tudi ne na ustreznih mestih, kjer se odloča o rešitvah. Skratka, znanje. In pa seveda podpora tudi tehnološkemu razvoju naših podjetij, da bi le ta zagotavljala rešitve in ne bi le uvažali določenih tehnoloških rešitev, ampak bi bili dejansko tisti, ki te rešitve razvijamo in ponujamo. To je skupni, najuspešnejši vidik za dober zeleni prehod v Sloveniji.Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost, ki deluje v sklopu Inštituta Jožef Stefan.Zeleni energetski prehod in splošna energetska učinkovitost nista več izbira ampak nuja. Skrajni čas je, da sleherni med nami premisli o svoji odvisnosti od energetov, kako z njimi ravna, jih smotrno in preudarno uporablja, pozna tudi druge možnosti izbire, spremlja inovacije na tem področju in razmišlja o spremenjenih, boljših navadah v dobrobit zmanjšane potrošnje in s tem boljšega vpliva na okolje in življenje vseh?Uspešnih projektov za učinkovitejše rabe energije je veliko, v Sloveniji smo lahko ponosni. Zagotovo pa je treba delati še naprej.Zeleni energetski prehod»Gre za globalni proces kot odgovor na zelo aktualno podnebno krizo, pa seveda tudi na zmanjšanje obremenitve okolja in onesnaževanja, ki ga današnja družba prispeva svetu. Gre za širok proces uvajanja novih zelenih tehnologij, ki manj obremenjujejo naše okolje, novih trajnostnih praks, tako v industriji kot tudi pri naših vedenjskih vzorcih, skratka gre za eno bolj okolju prijazno sonaravno ravnanje, ki ga današnje nove tehnologije že omogočajo, in je zato dejansko nujno potreben odgovor, če hočemo ohraniti okolje tudi našim potomcem. Tudi okolje v Evropi je temu izrazito naklonjeno, dogaja se velik razvojni preboj, dela se na vseh področjih, stvari se obračajo na bolje.«Sem optimist, slovenski človek je bil vedno gospodaren, se je znal gospodarno vesti tudi do okolja, nenazadnje tudi do anravnih virov in svojih financ. Smo v okolju, kjer so viri omejeni in postajajo vse dražji, to nas dodatno stimulira, da bomo v naslednjih petih letih ta energetski prehod pospešili.Konkretne spodbude za učinkovitejšo rabo»Največ energije posamezniki porabimo za ogrevanje. Če smo tu skrbnejši, da ne pretiravamo s temperaturami v prostorih, če skrbimo za ogrevalne naprave, lahko prihranimo kar precej energije. Drugi, takoj naslednji največji porabnik naše energije je promet. S prevozi porabimo ogromno energije, če opravimo krajše poti peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom, bomo gotovo precej znižali stroške za energijo. Visoke cene energije nas silijo, spodbujajo, da smo na tem področju učinkovitejši. Marsikaj se danes bistveno bolj splača kot se je še nekaj let nazaj. Še posebej pa, ko izvajamo dolgoročnejše investicije, prenove stavb, takrat je pa res smiselno, da poskrbimo, da so naše stavbe učinkovite, da prehajamo na obnovljive vire enerije, in da si za prihodnost zagotovimo trajnostne načine ogrevanja in hlajenja, ki bodo dejansko tudi bistveno cenejši od današnjih.«Ključni element za uspešen prehod je poznavanje koliko energije sploh porabimo, zakaj in kako. Se pravi, da imamo jasen vpogled v naše energetsko stanje, tako bistveno lažje načrtujemo spremembe in tehnološke rešitve. In, danes je na tem področju veliko novih podpornih tehnologij, ki nam to bistveno olajšajo.Frekvenca prehoda»So razlike med posameznimi tehnologijami in sektorji. Če pogledamo gospodinjski sektor, smo bili soočeni s hitrim tehnološkim prehodom pri razsvetljavi, imamo danes na razpolago zelo učinkovito led razsvetljavo. Pri ogrevanju že tradicionalno uporabljamo les na bio maso, to bi lahko še v večji meri, seveda na okolju prijazen in učinkovit način, prihajajo toplotne črpalke, ki so vedno bolj učinkovite in vedno bolj tudi tihe, dostopne in cenovno ugodne so sončne elektrarne, tako da je kar nekaj tehnologij, ki so že dostopne na trgu. Če pogledamo pri prometu, ta trenutek pričakujemo večjo ponudbo električnih vozil, ki bi nam omogočala tehnološki prehod. V drugih sektorjih pa so določene tehnologije, kjer je prehod še v razvojni fazi, posebej ko iščemo alternative recimo zemeljskemu plinu v tehnoloških procesih, je pa tu že danes ogromen potencial za povečevanje učinkovitosti v vseh sektorjih, se pravi skozi bolj kakovostno upravljanje energije in podobno. Priložnosti so in je smiselno danes narediti, kar je danes dostopno in seveda da načrtujemo za naprej.«Procesi sprememb»Še vedno smo seveda najbolj občutljivi prav na finančne učinke, ko se cene energentov dvignejo ali ko energenti niso dostopni, takrat res začnemo intenzivno razmišljati o novih rešitvah, ki so enostavno tudi bolj gospodarne. Po drugi strani pa vidimo, da tudi s sistematičnim vlaganjem v znanje, tu delamo na različnih izobraževalnih procesih in je zanimanja vse več za nova znanja, ki so nujno potrebna, prihajamo tudi do konkretnih rešitev. V zadnjem času smo uspešno vzpostavili kar nekaj projektov na področju izkoriščanja odvečne toplote v industriji in s povezovanjem te toplote s sistemi daljinskega ogrevanja, razvijamo nove pristope za razvoj energetskih skupnosti, da bi se industrija bolj povezala z lokalnim okoljem, da bi tudi prebivalci lahko vlagali v skupne projekte, kot so recimo skupnostne sončne elektrarne, in na ta način lahko zagotovimo kakovostno povezovanje energetskih sektorjev, ki dejansko prinašajo konkretne učinke. Intenzivno pa že nekaj let delamo tudi na novih poslovnih modelih za učinkovito prenovo stavb.«

Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt.

Ob sklepu podnebne konference v Egiptu smo se v tokratni oddaji Doživetja narave vprašali: kje smo, kaj nas čaka in kako se na to pripraviti. Govorili smo o spremembi podnebja, obremenitvi okolja, zelenem prehodu, energetski krizi in tudi o tem, koliko je od posameznika odvisno, ali se bomo čez desetletje ali dve še lahko sprehajali v čistem naravnem okolju. O posledicah ravnanja z našim skupnim domom so razmišljali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc in ekonomist Izidor Ostan Ožbalt.

Projekt Prehod mladih – stičišče sistemov in zakonodaj se ukvarja s problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Gre za pilotni projekt na nivoju nacionalnega projektnega partnerstva, katerega koordinator je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, v njem pa sodeluje 13 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Od leta 2018 so v projekt uspešno vključili več kot 2000 mladih s posebnimi potrebami. Petra Medved se je o tej problematiki pogovarjala s koordinatorico projekta magistrico Majo Zovko Stele. Visoka stopnja brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami. Projekt Prehod mladih – stičišče sistemov in zakonodaj se ukvarja s problematiko visoke stopnje brezposelnosti med mladimi s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Gre za pilotni projekt na nivoju nacionalnega projektnega partnerstva, katerega koordinator je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Sloveniji, v njem pa sodeluje 13 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Od leta 2018 so v projekt uspešno vključili več kot 2000 mladih s posebnimi potrebami. Petra Medved se je o tej problematiki pogovarjala s koordinatorico projekta magistrico Majo Zovko Stele.

01 - Sebastien Leger, Tim Green - Iso [00:00:00]02 - Monolink, Zigan Aldi - Fidale (I Feel) (Extended Vocal Version) [00:09:00]03 - Rhye, Âme - Black Rain (Âme Remix) [00:13:35]04 - Sébastien Léger - Pamparis (Original Mix) [00:17:45]05 - Frankey & Sandrino - Optical [00:24:40]06 - Innellea - Loss Of Hope [00:30:05]07 - Fideles - No Human Interaction (Original Mix) [00:36:15]08 - Adam Ten - Rollercoaster TLV  [00:41:15]09 - WhoMadeWho - Silence & Secrets (Adriatique Remix) [00:45:10]10 - Colyn - Jatayu (Extended Version) [00:50:35]11 - Tinlicker, Jamie Irrepressible - You Take My Hand (Extended Mix) [00:55:25]12 - RÜFÜS DU SOL - I Don't Wanna Leave (Innellea Remix) [01:01:05]13 - Colyn - Oxygen Levels Low [01:06:50]14 - Massano - System (Original Mix) [01:11:55]15 - Argy - Tataki [01:15:55]16 - Anyma & Innellea - Angel 1 (Original Mix) [01:20:10]17 - Josh Gigante - Attention Seeker [01:25:15]18 - Innellea - Confronted Reality [01:29:30]19 - Armin Van Buuren, AVIRA, Be No Rain - Hollow (Colyn Extended Remix) [01:35:00]20 - Monolink - Under Dark (Innellea Remix) [01:40:00]21 - Tinlicker - Healing Forest (Extended Mix) [01:45:20]22 - Space Motion - Adelante (Original Mix) [01:49:05]23 - Black Circle - Inner Tension (Original Mix) [01:54:25]24 - Colyn - Lightyears [01:58:25]25 - Spada, Klara Sestiniova - Music Is the Way (Original Mix) [02:03:55]26 - arodes, Moojo - Reborn [02:08:20]27 - Adam Ten, Mita Gami - Always Fresh [02:13:45]28 - Franky Wah - Another Day [02:18:10]

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na IJS mag. Stane Merše in vodja Laboratorija za oskrbo z električno energijo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Rafael Mihalič sta soočila poglede na stanje v energetiki v Evropi in na doseganje ciljev zelenega prehoda.

Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.

Posvet predsednice SD Tanje Fajon s strokovnjaki in deležniki na področju okoljske politike z naslovom »Potnike in tovornjake na hitre vlake – pospešen prehod v zeleno mobilnost«. V Sloveniji je promet največji onesnaževalec z izpusti toplogrednih plinov. Pomemben dejavnik zmanjšanja emisij je prenova našega prometa. Država mora spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenja in elektrifikacije prometa, s cest pa za začetek umakniti težke tovornjake in jih preusmeriti na železnice. To lahko dosežemo le, če bomo razvili potnikom prijazne alternative vožnji z avtomobilom s sodobno in hitro železnico, novimi primestnimi povezavami in postopnim zapiranjem mestnih središč za promet.

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/dnevi-med-letom-a

V Svetovalnici smo pogledali, kakšne so zahteve za prehajanje meja, kako je s potrdili o cepljenju, prebolelosti in podobnem. V našem studiu je bil Borut Jakopin z Ministrstva za notranje zadeve, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/dnevi-med-letom-a

Delovni migranti, ki so doslej sodili med izjeme, bodo morali po novem prehajati mejo z dokazilom o negativnem testu na covid, ki pa ne sme biti starejše od sedmih dni. Enako bo od polnoči veljalo za tiste, ki mejo prehajajo zaradi pomoči, oskrbe ali vključenosti v izobraževanje ter dvolastnike in najemnike zemljišč. Druge teme: Na ljubljanskih Žalah žalna slovesnost v spomin preminulim v času epidemije Z dvojnimi deželnimi volitvami se v Nemčiji začenja super volilno leto Poraz slovenskih rokometašev proti Nemcem, kolesarja Roglič in Pogačar spet uspešna

Prehod meje vnovič rdeče obalno-kraške regije bo od polnoči naprej prepovedan. Med izjemami pa so tokrat tudi tisti, ki so Covid-19 že preboleli, so se proti njemu cepili in tisti z negativnim izvidom testa. Šole ostajajo odprte, zapirajo pa se nekatere trgovine, znova bo prepovedano zbiranje ljudi. Drugi poudarki: Bruto domači proizvod lani upadel za 5,5 odstotka. Premier Janša v pismu Evropsko komisijo vabi na pregled demokratičnih vrednot pri nas. Rusija ostro obodila ameriški napad na šiitske milice v Siriji. Civilna iniciativa ptujske obvoznice - država zamika gradnjo.

Obalno kraška regija od jutri dalje spet zaprta za obiskovalce. Prehod med občinami znotraj nje ne bo omejen.Premier Janez Janša predsednico Evropske komisije pozval, naj pristojne evropske institucije same raziščejo resnično stanje demokracije pri nas.Jedrski fizik, dr. Leon Cizelj, o modelih napovedovanju epidemije in zasedenosti bolnišnic.Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni bo dve leti in pol dolgo kazen odsedel v do zdaj neznani kazenski koloniji.Vreme: Jutri sprva oblačno, čez dan se bo od severa delno razjasnilo.

Janez Lebar, svetovalec specialist na KGZ Murska Sobota svetuje, glede prehoda na letni obrok in pašo.

Življenje v sodobnih družbah ni preprosto. Nabor znanj in spretnosti, ki ga zahteva kompetentno udejstvovanje na najrazličnejših področjih, od poklicnega življenja do prostočasnih dejavnosti, se zdi brez kraja. Tudi digitalizacija in spletne platforme močno spreminjajo tako samo komuniciranje kot tudi odnose med ljudmi. Po drugi strani so priložnosti za zaposlitev, ki bi ponudila ekonomske temelje samostojnemu življenju, skrajno negotove. Nič presenetljivo tako ni, da poteka osamosvajanje mladih danes mnogo počasneje kot nekoč in da te spremembe – vsaj v določeni meri – vplivajo tudi na psihološko oblikovanje mladih v postmodernih družbah. Kakšne so te spremembe, raziskuje monografija Prehod v odraslost: sodobni trendi in raziskave, o kateri smo se v tokratnih Glasovi svetov pogovarjali s psihologinjama prof. dr. Melito Puklek Levpušček in dr. Mojco Poredoš. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

V soboto se je z literarnim večerom v Cankarjevem domu v Ljubljani sklenil mednarodni literarni festival Fabula – Literature sveta. Na njem je kanadsko-britanska pisateljica Rachel Cusk predstavila roman Obris, ki je v angleščini prvič izšel leta 2014 in s katerim je dosegla mednarodno pisateljsko slavo. Roman, ki ga je prevedel Jernej Županič, je bil tudi glavna tema pogovora za oddajo Razgledi in razmisleki. Rachel Cusk je začela objavljati v 90. letih prejšnjega stoletja in danes velja za eno od pomembnejših in večkrat nagrajenih sodobnih pisateljic v angleškem jeziku. Romanu Obris sta sledila še dva z naslovom Transit oziroma Prehod in Kudos, kar bi lahko poslovenili kot Slava ali Čast. Čeprav je omenjena leta 2018 končana trilogija Rachel Cusk postmoderno delo, pa kljub fragmentarnosti pripovedi ohranja določeno rdečo nit in cilj, je povedala Rachel Cusk v pogovoru za Radio Slovenija. Pripovedne niti in zgodbe, ki se razprostirajo pred bralcem, skupaj drži lik Faye. Čeprav je njeno ime v romanu Obris omenjeno le enkrat in kot lik ostaja v ozadju, je zaradi inteligence ter zmožnosti poslušanja in opazovanja zanimiva literarna oseba. Več o njej boste izvedeli v pogovoru z Rachel Cusk! Foto: Matej Pušnik.

V projektu Prehod mladih osebe s posebnimi potrebami na področje dela pripravljajo že med šolanjem, jim dajejo oporo pri iskanju zaposlitve in dokler se ne ustalijo na delovnem mestu.

14sta epizoda podcasta je zunaj! Tokrat malo drugače: gost sem jaz, spraševala pa me je sestra Kristina. :D Po maturi sem odšel v München. Brez zagotovljene štupendije, le s prihranki v žepu. Ampak se je izšlo! Študiram na TUMu v Münchnu, kar je po moje ena najboljših destinacij za študij tehniških strok v Evropi. V podcastu: - Zakaj je TUM tako zanimiv za vse, ki ste v tehniških vodah? - Kako drago mesto je München in kako si ga financirati? - Nemščina in kako sem se soočil s študijem v tujem jeziku? - Kako dobiti prakso pri BMWju? - Ali je študentsko delo od študiju mogoče in koliko lahko zaslužiš? - O strukturi programa, profesorjih in izmenjavah. - Prehod na MSc na TUMu. Kakšne možnosti imam? - Težavnost v primerjavi z Ljubljano. - Entrepreneurship program CDTM. Timeline 00:52: Budget za življenje v Münchnu 01:24: Kje si našel to sobico? 02:05: Kdaj se lahko prijaviš za dom? 02:22: Žrebanje za sobo v študentskem domu 02:35: Kako si financiraš študij? 04:03: Prvi job 05:32: Koliko lahko delaš ob faksu? + sistem študija 06:22: Potek študija - obvezna predavanja, izbirni predmeti 09:45: Izmenjave na TUM 11:00: Štipendije za izmenjave 12:16: Kakšni so drugi študenti? (plus druge štipendije) 13:29: Kako fakulteta poskrbi za študente? 14:41: Kakšni so profesorji, njihova pomoč, struktura predavanj 16:11: Kako naprej - praksa in diplomska naloga 17:53: Naprej na MSc program - možnosti 19:03: Interdisciplinarni MSc programi 20:24: Prehod iz BSc na MSc na elektro na TUMu 21:09: Zakaj München? 21:58: Bi ostal v Münchnu še naprej? O delu in mestu 23:16: Kako je bilo ob odhodu z nemščino? 25:47: Težavnost v primerjavi z Ljubljano 26:08: Prednost Münchna - delo ob študiju 26:48: Kako dobiti prakso pri BMWju 28:45: Urna postavka za študente v Münchnu 29:35: Start Up dogajanje - CDTM

Rev motora. Rýchlosť. Adrenalín. Takmer každý muž miluje športovné autá (áno, aj medzi ženami sa nájdu milovníčky :)) Čo však majú spoločné športové autá s podnikaním? To sa dozvieš vo videu. Cestou do kancelárie som počúval podcast, kde James P. Friel vysvetľoval, ako to so zavádzaním noviniek a systémov do firmy v skutočnosti je. A nielen v prípade marketingu. A vysvetlil to parádne na športových autách. Ako? Mrkni na video a zistíš viac.