POPULARITY
Categories
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Bosna i Hercegovina u posljednji trenutak usvojila Reformsku agendu, osigurana sredstva iz EU Plana rasta. Širom Afganistana od danas je ugašen internet i mobilne usluge. Poslušajte i priču o tome da li u Crnoj Gori postoji sistem koji bi garantovao sigurnost novinara.
Šta vredi gledati, a šta preskočiti? U 65. epizodi Njuz Net podkasta donosimo detaljne recenzije najaktuelnijih serija: Peacemaker, Black Rabbit, finale Squid Game i druga sezona Wednesday. Pričamo i o filmovima, knjigama (Lana Bastašić, Superman: Red Son) i muzici (Jyimenik, Suede). Saznajte i sve o predstojećim događajima!
Poslušalka bi rada vložila rdečo peso. Doma, na vrtu jo je pridelala in zanima jo, kako je s segrevanjem kozarcev: koliko časa, na koliko stopinjah naj jih segreva, preden bo rdečo peso vložila vanje. Sestra Nikolina jih postavi v prazno pečico. Vmes skuha rdečo peso in še vročo nalaga v pogrete kozarce. Vlaga pa lahko tudi na drug način: peso nariba v raztopino razredčenega kisa, doda sol, malo sladkorja in kumine. To premeša, da se malo marinira, potem pa naložim v hladne kozarce in jih pasterizira v loncu. Ko pride do vrenja, jih pusti dobrih deset minut. Nato štedilnik ugasne in pusti, da se ohladi. Ali pa preloži v škatlo in se tam pokrito ohlaja. Pečica, v katero bomo dali prazne kozarce (tudi za npr. marmelado), ogrejemo na 80 do 100 stopinj Celzija. Kozarce nato prijemamo oz. jemljemo iz pečice s pomočjo krpe ali rokavice. Če v kozarce vlagamo vroče stvari, jih moramo vedno prej ogreti, sicer popokajo.
Poslušalka ima na vrtu lepe in debele fige in bi rada pripravila marmelado. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj jih, če želi finejšo marmelado, olupi, odreže pecelj in nareže na kocke. To naj postavi v kozico, zraven naj doda malo tekočine in še kakšno dušeno jabolko. Po okusu naj sladka in doda limonin sok. Nato naj vse skupaj skuha, na koncu zmiska s paličnim mešalnikom in nato še pokuha 10 do 15 minut, vmes pa naj ves čas meša. Naloži naj jo v vroče kozarce.
Poslušalka bi rada pripravila obaro iz mladega svinjskega mesa. Zraven bi postregla žgance. Potrebujemo malo čebule, ki jo pražimo na maščobi. Damo jo v hladno kozico in zraven prilijemo 1 dl vode, da se najprej pokuha in nato še praži. Še preden čebula zarumeni, lahko dodamo mesnino, ki je narezana na grižljaje veliko. Med praženjem solimo. Dobro mora dišati, potem bo obara okusna. Dodamo lahko tudi korenček, peteršiljevo korenino pa zeleno. Zalijemo z juho ali vodo (1 liter). Seveda ne bo šlo brez lovorjevega lista, rožmarina, limonine lupine, za vezavo pa bomo potrebovali pirino moko. Zraven skuhamo žgance ali kakšno testenino ali pa ponudimo kruh. Na ta način lahko delamo tudi iz belega mesa s kostmi ali brez. Neprimerno okusnejša je, če meso pražimo s kostjo vred. Na koncu potresemo še narezan peteršilj. Okus dopolnimo z žlico domačega kisa ali vina.
Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.
Poslušalka bi rada za svojo družino pripravila malce drugačno jajce na oko. Kaj lahko bi še dodala, sprašuje. Ali je primerno, da zraven doda kakšno zelenjavo. Videla je seveda že, kako dodajo kakšno mesnino - ocvirke, šunko in tako naprej. S čim bi lahko bi popestrila to preprosto jajce, ampak vendarle seveda zelo hranljivo in okusno? Sestra Nikolina najprej svetuje, da ga drugače, na novo servira, npr. na popečenem toastu ali pa na vrhu doda rezino sira. Seveda lahko doda tudi zelenjavo, a jo mora predhodno omehčati, popražiti. Lahko pripravit tudi fritato: jajce žvrklja in začini po okusu (sol in poper) ter zlije na ponev ter nežno zapeče. Zraven lahko doda narezano mesnino ali pa pripravljeno zelenjavo ter ovije. Jed bo še okusnejša, če jajce da na rahlo popraženo čebulo.
Poučenia púštnych otcov – Evergetinos - https://www.filokalia.sk/evergetinos/
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Poljska je oborila ruske dronove koji su narušili njen zračni prostor, nazivajući to "činom agresije". Predsjednica Evropske komisije traži sankcije i djelimičnu obustavu trgovine s Izraelom. Poslušajte i priču o tome kako BiH još uvijek nema odgovor na ustaške simbole i murale ratnim zločincima.
Poslušalka sprašuje, kaj bi lahko naredila iz grozdja poleg soka – je pa z zelo velikimi jagodami, da ima tudi debelo lupino in peške. Sestra Nikolina predlaga, da ga očisti in naloži na pladenj, da zamrznit in potem uporablja za pite, zavitke, kompote, čaje. Za marmelado pa damo grozdje kuhat (v posodo prilije malo tekočine), tako da jagode popokajo. Dobljeno spasiramo (ne s paličnim mešalnikom), vrnemo v lonec, po želji in okusu dodamo sladkor in skuhamo ter naložimo v kozarce.
Poslušalec je prosil sestro za recept za testo za žlikrofe. Pripravimo testo, ki je nekako med vlečenim in rezančnim, pravi sestra Nikolina. Potrebujemo ½ kg moke, 1 žličko soli, 1 žlico olja in 2 jajci ter malo tople vode. Zamesimo testo, ki ne sme biti tako mehko, kot je za zavitek (štrudelj), pa tudi ne tako krepko kot za rezance. Dobro ga pregnetemo in oblikujemo v hlebček. Ko ga prerežemo, mora biti enotno (kot obdelan plastelin). Postavimo ga na pomokano desko in pokrijemo s skledo (površine hlebčka nič ne namažemo z oljem). Tako naj počiva ½ ure ali eno uro. Dlje, kot bo počivalo, lepše se bo valjalo. Slednje lahko naredimo na pultu ali pa na pomokani deski. Razvaljamo za eno do dva milimetra debelo, oblika naj bo čimbolj pravokotna. Posebej pripravimo mesni, krompirjev ali skutin nadev. Za mesni nadev lahko uporabimo meso (pečenko, zrezek, meso iz juhe), ki je ostalo od (nedeljskega) kosila. To meso zmeljemo in začinimo: dodamo česen, praženo čebulo ali drobnjak, sol in poper, jajce (ali vsaj rumenjak). Če je nadev bolj suh, lahko prilijemo kakšno žlico juhe. Iz tega oblikujemo kroglice v velikosti majhnega, drobnega oreha. To naredimo preden razvaljamo testo, saj moramo kroglice polagati na še vlažno testo. Med kroglicami naj bo za en prst prostora. Testo s koleščkom odrežemo na kvadratke in te s prsti zagrnemo in spojimo stranice med seboj. Na koncu z vilicami stisnemo stranice. Ob tem iztisnemo zrak in naredimo gubice oziroma grebenčke. Kuhamo jih v vreli, slani vodi. Kuhane s penovko poberemo na pladenj in v lonec položimo naslednje. Žlikrofe zabelimo s prepraženimi drobtinami. So tudi kot priloga k mesnim jedem ali samostojna jed, zabeljena z ocvirki.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Izrael je pokrenuo napad na lidere Hamasa u Kataru. Ruski ministar vanjskih poslova Sergej Lavrov podržao bivšeg predsjednika RS Milorada Dodika i za krizu u BiH optužio Zapad. Poslušajte i zašto je stopirana kupovina zgrade Mile Radišića u Banjaluci nakon intervencije Pravobranilaštva BiH.
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Na Festivalu mlade literature Urška leta 2013 je bila pesnica Tina Volarič zaradi poezije, ki jo je žirija zaznala kot redkost, izbrana za najperspektivnejšo mlado literatko leta. Da premore skorajda naraven talent za mišljenje vsebine, iz katere so stkane njene izdelane pesmi, polne medbesedilnih, medumetniških navezav in hkrati z odprto strukturo. Za nagrado je naslednje leto izšel njen prvenec. Čeprav naslov Krožnice večglasnih tišin pravi drugače, je njena dokaj epsko zasnovana govorica glasna, ko se sprašuje, kje je njeno mesto v tem svetu, kje je resnica, kje je naša človečnost? Ne izogiba se komentarjem o feminizmu, politiki, enakopravnosti, državotvornosti. Pesnica, ki ve, da je svet obstajal dolgo, preden je sama vstopila vanj. Obrača se k naravi, skupnosti in prednikom in ve tudi, kaj so domovina, žrtve in vojna. Vendar v tej zbirki pesmi brez moraliziranja išče druge različice na temo preživetja, pri čemer »si dovoli smešno misel svojega rodu, / da so oblaki morda srečni«. Ko na koncu zbirke ni ničesar več za besedami prvega, drugega in tretjega glasu, postane njena zadnja pesem tišina. In se, skupaj s svojimi ilustracijami krogov, ki nimajo ne začetka ne konca, vrne k svoji pesmi začetka, ki je zanjo »razpolovljena praznina«. Tina Volarič je pesnica, ilustratorka in aktivna opazovalka svojega procesa ustvarjanja. Žanrsko ostaja v območju narave, pri čemer pa nikakor ne gre za podobe zgolj z očesom zajetega življenja v njej, še manj za idealizirano lovljenje svetlobnih razpoloženj, temveč so v verze ujete metafore njenega intimnega notranjega sveta in tišine, ki se lahko bere tudi kot refleksija trenutnega stanja njenega kritičnega odnosa do sodobnega dogajanja. Zato ni presenetljivo, da je v letih med 2019 in 2023 sodelovala pri mednarodnem raziskovalnem projektu pod vodstvom finske filozofije dr. Miire Tuominen, v katerem so se filozofi raziskovalno ukvarjali z naravo in moralnim statusom živali v antiki in srednjem veku. Značilnost pesmi in podob v njeni drugi izdani pesniški zbirki Nekje notri je uho je na prvi pogled popolna zvestoba motivom, ki jih je začela preigravati v svoji bogato ilustrirani dvojezični poetični knjigi umetnice Sosedje in tovariši / Neighbours and companions, ki je – na dvesto straneh! – v samo triindvajsetih izvodih izšla leta 2023. Tako vzpostavljeno drugačno razmerje do sveta, ki človeka na poseben način osvobaja, jo je s pozornim notranjim posluhom umetniško vznemirilo kot ilustratorko in pesnico. Že v šestnajstem stoletju je angleški pesnik John Donne o povezanosti z naravo napisal slavne verze, ki danes, v času katastrof in podnebnih sprememb, zvenijo še bolj živo resnični kot nekoč: »Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; … in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi.« Z bogato ilustrirano unikatno knjigo, ki jo je sofinansirala fundacija Kone iz Finske, je Tini Volarič uspelo – žal sprva le redkim bralcem – pripeljati živali v naša srca. Zbirka pesmi Nekje notri je uho, v kateri je vseh petnajst pesmi iz te pesničine bibliofilske knjige umetnice, obogatenih s petintridesetimi novimi, je zato morala ugledati luč sveta, da bi z zvočno čutnostjo razširila krila med bralce. Ena od velikih skrivnosti, ki je ob vseh presunljivih pesničinih liričnih prispodobah in vživljanjih vanje najbrž nikoli ne bomo razvozlali, je, kako svet dojemajo živali in rastline, kakšna je njihova resničnost. Kaj čutijo mlade košute, ki brskajo za sledmi in semeni, za vabo pomladnih svetlob? O čem razmišljajo ptice, milostne spremljevalke nakodranega vetra, razgrnjene glasnice kipečega petja? O čem tuhta zimska ptičica, ki skače in se oglaša cvrr-civk, naglašen tako, da nima z upehano uro nič skupnega, čeprav se ujemata? O čem sanja pes, ki izpod snega ujame redek zapisani vonj? »Nekega dne / je od neznano kje prispela / kolonija tjulnjev / in se nagnila na / nenaseljen prostor / med palcem in kazalcem / moje leve roke. // Kar dobro se razumemo. / od tedaj pravzaprav živim / polno življenje.« (Življenje je nepredvidljivo) O čem piše, kaj čuti pesnica v starem sadovnjaku s koščkom sadeža, popkom sveta v svojem grlu, ko pogoltne slino in postane jablana? Ko lahko le tiho opazuje, kako mlada srna nemoteno grizlja veje po planetariju, ko šteje drobne utrinke jabolk. Ko njeno besedo napolni voda in jo razlije čez brzice, curke, padce, mokrice, lagune, jezera v morje. V ocean besed, kjer valuje brezčasje: »Nebo pljusne / skozi odprta / usta noči.« Pisateljica Katherine Rundell v knjigi The Golden Mole: and Other Living Treasure (Zlati krt: in drugi živi zakladi) opisuje dvaindvajset znanih in manj znanih ogroženih živali. Želela je, da bi se zaradi opisanih resničnih zgodbic bralci spet navdušili in zaljubili v lepoto sveta, v njihovo krhkost in nenavadnost. Tudi ob branju pesmi Tine Volarič, ki si na svoj intimno razgaljajoč način želi isto, se zavemo, da smo si ljudje in živali bolj podobni, kot si želimo priznati in kot vemo. Privlačnost, ljubezen, zapeljivost, sla, materinstvo, uživanje v pomladnih razigranostih, v dobri hrani – vse to so človeški in živalski instinkti. Skupne so tudi stvari, ki se jim želimo izogniti: trpljenje, izguba, ponižanje, osamljenost, bolečina, bolezen in smrt. Kljub precej široki paleti značajskih lastnosti vse upesnjene like, ki iskrijo presunljivo podobo večini nevidnega sveta, druži kronična ujetost v pesničini notranjosti, ko poistovetena z njimi spretno razkriva zamolčane in temačnejše teme. Te tudi v bledih konturah vsakdana puščajo nezamenljivo sled, pesničina nesporna zmožnost vživljanja pa daje občutek, da so živali in rastline, ki jim je vdahnila življenje v besedah, dejansko otipljiva bitja. Pesmi in podobe Tine Volarič v knjigi Nekje notri je uho nagovarjajo k drugačnim oblikam bivanja, so etična zaveza k spoštovanju vsega bivajočega: »Krompirjevo očesce me gleda / naravnost v oči, / ne odmakne pogleda, / vse bolj vame vidi, vedno globlje gre. / Spusti veko, jo dvigne, / požene kalček.« (Zapeljevanje I) Tako pesmi občutkov, ki si jih delimo z vsem bivajočim na zemlji, kot avtoričine ilustracije izhajajo iz občutja narave kot brezčasnega prostora, v katerem Tina Volarič vzpostavlja svoj red simbolnega odnosa do vsega bivajočega. Podobe gozdnih pokrajin ne predstavljajo sveta, ampak njegov duhovni odzven, fraktalno povezanost, vsenavzočnost, vsepovezanost. avtoričine temno simbolne ilustracije z vejami objemajočih se dreves zato ne potrebujejo ne razlage ne naslovov, saj je pomen ravno v odsotnosti konkretnega pomena. Vse, kar je, je občutek povezanosti med človekom, živalmi, rastlinami in pokrajino. Ne kot razmerje, temveč kot enovitost. V teh pesmih in podobah Tine Volarič se uresniči redka umetniška alkimija, ki povezuje naravo, čas, svetlobo in človeka v en sam trenutek tišine. »V oboke vršanja. V oboke besed. / Nekje tu notri je uho. // Poslušaj.«
Koliko puta ste izgovorili "Samo želim da moje dijete bude sigurno"? U ovoj epizodi govorimo o tome kako roditeljski strah – iako prirodan – često vodi do kontrole, ograničavanja i manipulacije pod krinkom zaštite. Umjesto da im namećemo odluke, djeci trebamo dati prostor da misle, pogriješe i uče – jer samo tako grade samopouzdanje i emocionalnu snagu. Poslušajte i zapitajte se: Odgajamo li iz ljubavi ili iz straha?
Sedmo izdanje Hrvatskog filmskog festivala u organizaciji udruge Croatia House traje od 3. do 8. rujna, a održava se u kinu Palace, u četvrti Leichardt. Veliko zanimanje publike za ovogodišnji program igranih, dokumentarnih i kratkih filmova bilo je vidljivo i na prvoj večeri festivala. Poslušajte reportažu Marijane Jagić.
Pucnjava u kojoj su ubijena dva policajca u gradiću Porepunkah u Viktoriji ponovno je otvorila pitanje tko smije posjedovati oružje u Australiji i kako se ono regulira. Gotovo tri desetljeća nakon masakra u Port Arthuru u Tasmaniji, stručnjaci ističu da je u Australiji sada registrirano 25 % više legalnog oružja nego ikada prije, a zagovornici strože kontrole zabrinuti su da su zakoni s vremenom postali blaži. Poslušajte kako danas izgledaju australski zakoni o oružju.
"Tek iz dubokog poniranja u tajnu materije, ali i bića koji su lijepi kad su poslušni svome stvoritelju, mogu se razumjeti drevni zavjeti i suvremene zamke." Anton Šuljić
Zdravo telovadke in telovadci, raziskovalke in raziskovalci ter štoparke in štoparji. Tokrat (bo)ste priča izumu novega telovadnega podkasta telovadec.si, kjer vas bomo vsak dan (ali teden) motivirali, da se boste gibali vsaj 5 minut tudi vi. Poslušali boste lahko tudi nasvete kot so: ali je ledena kopel zdrava (ali pomaga le proizvajalcem in prodajalcem). Izvedeli boste tudi, da je gluteus maximus največja mišica v telesu in kako preprečiti ponovitev plantarnega fascitisa.Pozor: če boste pred poslušanjem sedli v avto, ne delajte telovadnih vaj med vožnjo!Mi pa smo v epizodi obdelali tudi novi Pelijev heroin, nizkocenovna očala, goli tek in njegove slabosti in pa tudi zadnji del 1. poglavja knjige, kjer spet obiščemo Madagaskar in tokrat celo uzremo aj-aja.
Poslušalka je prosila za recept za piškote, ki bi bili primerni za diabetike. Sestra Nikolina je predlagala, da naredi strojne kekse, namesto sladkorja pa naj uporabi sladilo. Zelo dobro se obnesejo tudi orehovi rogljički, kjer je v osnovnem receptu samo 6 dag sladkorja. Nekaj sladila pa mora biti v testu, da se lepo zapečejo. Oglasila se je tudi poslušalka, ki ima doma diabetika in piškote zato peče iz polnozrnate moke, saj ima bela moka celo višji glikemični indeks kot sladkor. Pri vseh slaščicah jo uporablja, in sicer tako iz domačega mlina. Količino sladkorja iz recepta pa vedno zmanjša.
Epizoda snimljena na inicijativu Centra za promociju civilnog društva, nevladine organizacije iz Sarajeva, koji je prepoznao značaj ovih problema, a kome se ovom prilikom zahvaljujemo na predloženoj temi. U epizodi ćete saznati više o tome kako biti autentičan na poslu i kako prepoznati trenutak za promenu; kako se nositi sa osećam bespomoćnosti tokom radnog veka; šta kada se poslovi menjaju "kao čarape" i kako to utiče na mentalno zdravlje; koliko je iskrenost isplativa, a čućete i o manipulacijama sa kojima se susrećemo (ali i kakve su kao oružje). Takođe, biće obrađeno i kako priznati sebi da je vreme za promenu. U ovoj epizodi otvaramo pitanja koja se tiču svakoga ko radi i živi u vremenu stalnih promena. Kako biti autentičan na poslu i prepoznati trenutak kada je vreme za novi korak? Kako se nositi sa osećajem bespomoćnosti tokom radnog veka? Šta znači kada se poslovi menjaju često i kako ta nestalnost utiče na mentalno zdravlje? Govorimo i o iskrenosti - koliko je isplativa i gde se susreće sa manipulacijom - kao i o hrabrosti da sebi priznamo kada je vreme za promenu. Promene su ponekad neminovne, a ponekad i poželjne. Promena je neizbežna i jedina konstanta. Upravo zato ova epizoda je deo šire priče koja podseća da rast i napredak zahtevaju otvorenost i spremnost da idemo dalje, bez obzira na prepreke. Obraćamo se svima koji žele da napreduju, da zadrže ravnotežu između ličnog i poslovnog života, da uprkos izazovima zadrže pozitivan stav i pronađu sopstveni put - onaj koji im najviše odgovara. Baš kao što voda uvek nađe svoj put, tako i mi - jer promena je u našoj prirodi.
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Veseli smo, kadar z nami delite kakšno možgansko radovednost. Poslušalec Iztok nam je poslal elektronsko pismo, v njem pa zapisal, da je reden poslušalec naše oddaje in da bi iz prve roke rad izvedel kaj o vestibularnem švanomu. Takoj smo zavihali možgane in za odgovore prosili prof. dr. Sabo Battelino, predstojnico katedre za otorinolaringologijo na MF Univerze v Ljubljani. Kaj torej je vestibularni švanom?
Poslušalec je spraševal, kako se pripravi marmelada iz kakija – dobro mu je namreč obrodil. Sestra Nikolina odgovarja, da je priprava zelo preprosta. Kaki očistimo, narežemo in damo v kozico. Dodamo še kakšno kislo jabolko (ki ima čim več pektina), kasneje dodamo še limonin sok in sladkor. Sadje pristavimo, da zavre ter kuhamo približno eno uro, da se zgosti. Da bo marmelada bolj gladka, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom. Vročo nalagamo v vroče kozarce in zapremo. Jabolka, ki jih bodo dodali in tako bo imela marmelada boljšo aromo, lahko tudi posebej zdušimo. Dodamo jim lahko tudi kakšno žlico vina ali sadnega soka.
Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!
Oblast komunikacija je poslednjih decenija izložena velikim promenama usled tehnološkog razvoja, digitalizacije i nastanka novih kanala, pre svega d ruštvenih mreža, ali i promenom paradigme: danas su svi komunikatori, svi kreiraju sadržaj, i danas ne možemo kontrolisati tok svih informacija. Zato je danas više nego ikad važno da se vratimo osnovama, te da poštujemo pravila struke, kako bismo bili sigurni da naša kompanija jasno i nedvosmisleno šalje željenu poruku ciljnim publikama. O komunikacijama poslednjih dvadeset godina, kako pravilno planirati komunikacije jedne velike kompanije, kako tehnologija menja danas ovu oblast uz sve veću primeni veštačke inteligencije. Dragoslav Todić, direktor departmana za interne komunikacije u kompaniji NIS je bio sjajan sagovornik na gore navedene teme, a njegovu poziciju i ekspertizu smo iskoristili i da dodatno obradimo oblast internih komunikacija - danas veoma važnu oblast za kompanije koje žele da njeni zaposleni budu zapravo njeni ambasadori. Poslušajte novu epizodu Digitalk podcasta - vrlo konkretan razgovor! Dragoslav Todić, Direktor departmana za internu komunikaciju @ NIS - https://www.linkedin.com/in/dragoslavtodi%C4%87/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Od IT usmerenja na fakultetu do internih komunikacija - Koliko i kako se menjala oblast komunikacija u poslednjih osamnaest godina? - Srž uspešne komunikacije jedne kompanije - Kako i koliko AI menja svet komunikacija? - Interne komunikacije: koliko su one danas zapravo važne - Od komunikatora komunikatorima Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/45ont64 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "25 tajni uspešne komunikacije" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Dodiku se oduzima diplomatski pasoš, ima 15 dana da ga vrati. Blokada suda u Novom Sadu, uhapšen opozicioni poslanik Pokreta slobodnih građana u Skupštini Vojvodine Radivoje Jovović. Poslušajte i kakve su posljedice nezapamćenih požara u selima oko glavnog grada Crne Gore.
Dobrodošli v novi epizodi podcasta I AM / WE ARE ALIVE 2.0. WAKE UP!Tokrat brez olepševanja.V tej epizodi z Blažem ne razpravljava o potencialu, idejah ali navdihu. Govoriva o tem, kar ostane, ko navdušenje mine – o odgovornosti.Zakaj si nekaj obljubiš, pa tega ne izpelješ? Kolikokrat moraš sam sebi reči “jutri začnem”, preden ugotoviš, da jutri sploh ne obstaja? In – kar je še huje – kakšen vpliv ima tvoje odlašanje na ljudi okoli tebe, na ekipo, ki te gleda in čaka, da držiš besedo?Blaž zna ustvariti idejo, ampak ali jo zna izpeljati? Zakaj znova in znova začne… in potem pade? V tej epizodi greva v srž. Vzorce, izgovore, padce. Brez filtrov. In brez milosti.Če se sam sebi zdiš včasih prepričljiv... a še vedno ostajaš isti – potem bo ta pogovor zadel točno tam, kjer mora.
Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo. Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …
Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker.
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.
Poslušali bomo klasično pripovedko o krivici, ki jo delata mačeha in njena hčerka. Podobna vsebina se velikokrat pojavlja v pravljicah različnih narodov in zanimivo bi bilo izvedeti, kako je do tega prišlo. Kajti včasih niso poznali knjig, elektrike, časopisov, kaj šele telefonov. Kako torej da si v Latviji pripovedujejo podobne pravljice kot v Južni Ameriki? Zaenkrat pa prisluhni romunski pravljiciVir: The Project Gutenberg eBook of Roumanian Fairy Tales, Mite Kremnitz, Henry Holt and Company 1885, New York, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Jedan od najjačih potresa ikad na istoku Rusije pokrenuo cunami i evakuacije širom Pacifika. Vijeće naroda Republike Srpske odbilo veto Kluba Bošnjaka na uvođenje 'pomoćne' policije. Poslušajte i priču o zakonu o crnogorskoj tajnoj službi, koji je predviđao prisluškivanje bez kontrole.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Najgori mogući scenarij gladovanja trenutno se odvija u Gazi upozorili su iz IPC-a, globalne inicijative agencija Ujedinjenih nacija. Poslušajte i kada je Srpska obavještajna služba počela nabavku kontroverznog softvera za nadzor.
Kdo zna povedati pravljico brez konca? Pripoveduje: Robert Waltl. Kitajska pravljica. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Ljeto je počelo! To znači da je krenuo i raspad sistema. Kako ljudi rade dok imaju djecu koja su na feriju? Zašto moramo prestati snimati podcast ljeti (iako mi ne bi!)? Tko sjedi na maloj stoličici, a tko vježba u ronilačkom ideju?Pripremile smo za vas mali q&a prije ljetne pauze. Da popijemo zadnju kavu s vama dok peglate robu za godišnji. Poslije nemojte peglati, i pegli treba godišnji!Ovaj put se bavimo time što žene stvarno misle dok im se daju savjeti da "budu svoje"? Pomažu li nam instant savjeti i kako se boriti protiv njih? Hoćemo li ikada prestati pričati o izgledu? Moraju li djeca učiti i ljeti? Pomaže li im uz to tehnika ili ne? Je li ljeti na moru najljepše? Što lokalci misle o masovnom turizmu? Tko još zna čitati karte? Zašto spominjemo Nick Cave-a? I što vam pripremamo u kolovozu na Hvaru?Da, sve to odjednom. I da, low-key najavljujemo jedan mini pop-up live podcast!Gdje kad i kako? Poslušaj podcast!A u medjuvremenu vam želimo divno ljeto, lovite hlad, nemojte izgorit i čujemo se kad ponovno zazvoni školsko zvono.
Potem ko je dolgotrajna oskrba več deset let vedno obležala v predalih, se zdaj z njeno uvedbo zastavljajo številna vprašanja o njenem uresničevanju. Kaj bo prinesel največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini države, kdaj bodo dostopne katere pravice, kdo bo do njih upravičen, kako bodo rešili vprašanje pomanjkanja in nagrajevanja kadra? Kaj najbolj skrbi ljudi?Gost v studiu je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Poslušajte še: Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je v Radljah ob Dravi preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu. Poslušaj reportažo tukaj.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Izrael intenzivira napade nakon što je Iran pogodio izraelsku bolnicu. Donosimo priču o tome kako su urednici United medija, u okviru koje posluju i N1 i Nova širom regiona, zabrinuti zbog mogućeg političkog uticaja. Poslušajte i priču kako danas žive ženE silovane tokom rata u Bosni i Hercegovini.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Izraelska vojska tvrdi da je ubila načelnika štaba iranskih oružanih snaga nakon "iznenadne prilike" dok je izraelsko-iranski sukob ušao u peti dan. Brojne su i podijeljene reakcije u izraelsko-iranskom sukobu. Poslušajte kakva je sudbina imovine crnogorskih privrednika osumnjičenih za šverc cigara.
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Održano prvo ročište u slučaju masakra u Meji i drugim selima u okolini Đakovice, koji se dogodio aprila 1999. Raste broj optužnica protiv kosovskih Albanaca u Srbiji. Poslušajte kako je na Balkanu sve više naoružanih dronova, a niko ih ne nadgleda.
To kakva je Kara legenda bi vam trebala govoriti činjenica da u epizodi samo jednom napravimo šalu na račun imena Kara.Zašto smatramo da je Kara legenda? Poslušajte u novoj epizodi.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: https://www.patreon.com/mjestozlocinaPratite nas na Instagramu: https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcastPridružite nam se na Discordu: https://discord.gg/2NU9cprjMd
Pokud se vám přednáška líbila a shledáváte ji hodnotnou, prosím, pošlete dobrovolný příspěvek v krypto či korunách! Pravidelná podpora a LN: https://opristavu.urza.cz/ BTC: bc1qqs0sutxykl5h97xa0fcu4qaptvkvq5ecm52qn9 LTC: ltc1qpcnumcpvx2a77p0shkxwawc555nepy25l0n090 Číslo účtu: 2201359764/2010; variabilní symbol: 5 -------- Konference CryptoByte se konala v Liberci přesně v den, kdy jsem jím projížděl z Domu Svobodného přístavu, takže jsem se rád stavil na předndášku; pořadatelé mě požádali, abych spojil povídání o kryptopenězích s tím, jak anarchokapitalismus ovlivňuje můj každodenní život. Mluvil jsem tedy o tom, jak a proč ze mě každodenní anarchokapitalismus udělal anarchoagoristu, co to pro mě vlastně znamená a jak se to projevuje; nezapomněl jsem samozřejmě ani na souvislost s kryptopenězi, byť je vnímám „jen“ jako jeden z nástrojů k dosažení svobody, ač bezesporu velice důležitý. – Urza (www.urza.cz); autor knihy Anarchokapitalismus; tvůrce Svobodného přístavu; spoluzakladatel a hlava Institutu Ludwiga von Misese; člen předsednictva Svobody učení; učitel ve svobodné škole Ježek bez klece
Zagreb tijekom zadnjih nekoliko godina prolazi kroz digitalnu transformaciju - što nije lak posao u uvjetima informatičke nepismenosti zaposlenika, ali i građana. Sa Draženom Lučaninom, pročelnikom Službe za informacijski sustav i tehničke poslove u Zagrebu smo razgovarali o temama informatičkih projekata i promjena u gradu, od kvartovskog odlučivanja o lokalnom proračunu (participativno budžetiranje), preko transparentnosti općeg gradskog proračuna, do konačnog prelaska na centralni obračun plaća, povećanog "paperless" poslovanja, te 3D modela grada. Poslušajte pogotovo ako niste u toku s time što se sve danas može u Zagrebu digitalno! Citat dana: Well done is better than well saidBenjamin Franklin Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda
Regionalni program: Aktuelno u 18 - Radio Slobodna Evropa / Radio Liberty
Poslušajte: kako bi mogle izgledati nove američke sankcije protiv Rusije, kako će se spor koji vuče korijene iz bivše Jugoslavije odraziti na BiH, šta su razlozi za jednu mitropoliju i dva mitropolita Srpske pravoslavne crkve u Crnoj Gori.
Kao i sam Bobby, idemo završit ovu priču bombastično. Poslušajte kako su vlasti ulovile Roberta Dursta nakon nekoliko njegovih poteza koje možemo opisati samo kao ''jako glupi''.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: https://www.patreon.com/mjestozlocinaPratite nas na Instagramu: https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcastPridružite nam se na Discordu: https://discord.gg/2NU9cprjMd
So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski: Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje
Chovatel slepic a králíků i jeden z architektů konečného řešení židovské otázky. Poslušný byrokrat, který „jen“ vykonával cizí rozkazy, ale má přitom na svědomí šest milionů životů. Pozorný manžel a milující otec rodiny a současně jedna z nejodpornějších postav světové historie. Válečný zločinec Adolf Eichmann. Jeho život předtím, než ho v Izraeli v roce 1961 odsoudili k smrti, popisuje kniha německé filozofky a historičky Bettiny Stangnethové Eichmann před Jeruzalémem.
Po trojmesačných prázdninách pre koaličnú krízu, opäť rokuje parlament. Už takmer rok sa však čaká na nového šéfa parlamentu a koalícia voľbu opäť presunula.Je už teda koaličná 79-tka naozaj istá? Zvolí teda koalícia Richarda Rašiho a ďalších nominantov na dohodnuté fleky? Čo všetko teraz musia poslanci dobehnúť? Prečo musí dostať generálny prokurátor doživotnú rentu a dohodne sa parlament na zmrazovaní platov poslancov? Prejde koalíciou návrh SNS proti mimovládkam? Ako situáciu ovplyvní nákaza Slintačky a krívačky, bude to teraz na rozdiel od zdravotníctva už premiérska téma?Braňo Závodský sa rozprával s poslancami Národnej rady Romanom Michelkom za SNS a predsedom poslaneckého klubu hnutia Progresívne Slovensko Martinom Dubécim.