Podcasts about poslu

Poljska je oborila ruske dronove koji su narušili njen zračni prostor, nazivajući to "činom agresije". Predsjednica Evropske komisije traži sankcije i djelimičnu obustavu trgovine s Izraelom. Poslušajte i priču o tome kako BiH još uvijek nema odgovor na ustaške simbole i murale ratnim zločincima.

Poslušalec je prosil sestro za recept za testo za žlikrofe. Pripravimo testo, ki je nekako med vlečenim in rezančnim, pravi sestra Nikolina. Potrebujemo ½ kg moke, 1 žličko soli, 1 žlico olja in 2 jajci ter malo tople vode. Zamesimo testo, ki ne sme biti tako mehko, kot je za zavitek (štrudelj), pa tudi ne tako krepko kot za rezance. Dobro ga pregnetemo in oblikujemo v hlebček. Ko ga prerežemo, mora biti enotno (kot obdelan plastelin). Postavimo ga na pomokano desko in pokrijemo s skledo (površine hlebčka nič ne namažemo z oljem). Tako naj počiva ½ ure ali eno uro. Dlje, kot bo počivalo, lepše se bo valjalo. Slednje lahko naredimo na pultu ali pa na pomokani deski. Razvaljamo za eno do dva milimetra debelo, oblika naj bo čimbolj pravokotna. Posebej pripravimo mesni, krompirjev ali skutin nadev. Za mesni nadev lahko uporabimo meso (pečenko, zrezek, meso iz juhe), ki je ostalo od (nedeljskega) kosila. To meso zmeljemo in začinimo: dodamo česen, praženo čebulo ali drobnjak, sol in poper, jajce (ali vsaj rumenjak). Če je nadev bolj suh, lahko prilijemo kakšno žlico juhe. Iz tega oblikujemo kroglice v velikosti majhnega, drobnega oreha. To naredimo preden razvaljamo testo, saj moramo kroglice polagati na še vlažno testo. Med kroglicami naj bo za en prst prostora. Testo s koleščkom odrežemo na kvadratke in te s prsti zagrnemo in spojimo stranice med seboj. Na koncu z vilicami stisnemo stranice. Ob tem iztisnemo zrak in naredimo gubice oziroma grebenčke. Kuhamo jih v vreli, slani vodi. Kuhane s penovko poberemo na pladenj in v lonec položimo naslednje. Žlikrofe zabelimo s prepraženimi drobtinami. So tudi kot priloga k mesnim jedem ali samostojna jed, zabeljena z ocvirki.

Izrael je pokrenuo napad na lidere Hamasa u Kataru. Ruski ministar vanjskih poslova Sergej Lavrov podržao bivšeg predsjednika RS Milorada Dodika i za krizu u BiH optužio Zapad. Poslušajte i zašto je stopirana kupovina zgrade Mile Radišića u Banjaluci nakon intervencije Pravobranilaštva BiH.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Na Festivalu mlade literature Urška leta 2013 je bila pesnica Tina Volarič zaradi poezije, ki jo je žirija zaznala kot redkost, izbrana za najperspektivnejšo mlado literatko leta. Da premore skorajda naraven talent za mišljenje vsebine, iz katere so stkane njene izdelane pesmi, polne medbesedilnih, medumetniških navezav in hkrati z odprto strukturo. Za nagrado je naslednje leto izšel njen prvenec. Čeprav naslov Krožnice večglasnih tišin pravi drugače, je njena dokaj epsko zasnovana govorica glasna, ko se sprašuje, kje je njeno mesto v tem svetu, kje je resnica, kje je naša človečnost? Ne izogiba se komentarjem o feminizmu, politiki, enakopravnosti, državotvornosti. Pesnica, ki ve, da je svet obstajal dolgo, preden je sama vstopila vanj. Obrača se k naravi, skupnosti in prednikom in ve tudi, kaj so domovina, žrtve in vojna. Vendar v tej zbirki pesmi brez moraliziranja išče druge različice na temo preživetja, pri čemer »si dovoli smešno misel svojega rodu, / da so oblaki morda srečni«. Ko na koncu zbirke ni ničesar več za besedami prvega, drugega in tretjega glasu, postane njena zadnja pesem tišina. In se, skupaj s svojimi ilustracijami krogov, ki nimajo ne začetka ne konca, vrne k svoji pesmi začetka, ki je zanjo »razpolovljena praznina«. Tina Volarič je pesnica, ilustratorka in aktivna opazovalka svojega procesa ustvarjanja. Žanrsko ostaja v območju narave, pri čemer pa nikakor ne gre za podobe zgolj z očesom zajetega življenja v njej, še manj za idealizirano lovljenje svetlobnih razpoloženj, temveč so v verze ujete metafore njenega intimnega notranjega sveta in tišine, ki se lahko bere tudi kot refleksija trenutnega stanja njenega kritičnega odnosa do sodobnega dogajanja. Zato ni presenetljivo, da je v letih med 2019 in 2023 sodelovala pri mednarodnem raziskovalnem projektu pod vodstvom finske filozofije dr. Miire Tuominen, v katerem so se filozofi raziskovalno ukvarjali z naravo in moralnim statusom živali v antiki in srednjem veku. Značilnost pesmi in podob v njeni drugi izdani pesniški zbirki Nekje notri je uho je na prvi pogled popolna zvestoba motivom, ki jih je začela preigravati v svoji bogato ilustrirani dvojezični poetični knjigi umetnice Sosedje in tovariši / Neighbours and companions, ki je – na dvesto straneh! – v samo triindvajsetih izvodih izšla leta 2023. Tako vzpostavljeno drugačno razmerje do sveta, ki človeka na poseben način osvobaja, jo je s pozornim notranjim posluhom umetniško vznemirilo kot ilustratorko in pesnico. Že v šestnajstem stoletju je angleški pesnik John Donne o povezanosti z naravo napisal slavne verze, ki danes, v času katastrof in podnebnih sprememb, zvenijo še bolj živo resnični kot nekoč: »Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; … in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi.« Z bogato ilustrirano unikatno knjigo, ki jo je sofinansirala fundacija Kone iz Finske, je Tini Volarič uspelo – žal sprva le redkim bralcem – pripeljati živali v naša srca. Zbirka pesmi Nekje notri je uho, v kateri je vseh petnajst pesmi iz te pesničine bibliofilske knjige umetnice, obogatenih s petintridesetimi novimi, je zato morala ugledati luč sveta, da bi z zvočno čutnostjo razširila krila med bralce. Ena od velikih skrivnosti, ki je ob vseh presunljivih pesničinih liričnih prispodobah in vživljanjih vanje najbrž nikoli ne bomo razvozlali, je, kako svet dojemajo živali in rastline, kakšna je njihova resničnost. Kaj čutijo mlade košute, ki brskajo za sledmi in semeni, za vabo pomladnih svetlob? O čem razmišljajo ptice, milostne spremljevalke nakodranega vetra, razgrnjene glasnice kipečega petja? O čem tuhta zimska ptičica, ki skače in se oglaša cvrr-civk, naglašen tako, da nima z upehano uro nič skupnega, čeprav se ujemata? O čem sanja pes, ki izpod snega ujame redek zapisani vonj? »Nekega dne / je od neznano kje prispela / kolonija tjulnjev / in se nagnila na / nenaseljen prostor / med palcem in kazalcem / moje leve roke. // Kar dobro se razumemo. / od tedaj pravzaprav živim / polno življenje.« (Življenje je nepredvidljivo) O čem piše, kaj čuti pesnica v starem sadovnjaku s koščkom sadeža, popkom sveta v svojem grlu, ko pogoltne slino in postane jablana? Ko lahko le tiho opazuje, kako mlada srna nemoteno grizlja veje po planetariju, ko šteje drobne utrinke jabolk. Ko njeno besedo napolni voda in jo razlije čez brzice, curke, padce, mokrice, lagune, jezera v morje. V ocean besed, kjer valuje brezčasje: »Nebo pljusne / skozi odprta / usta noči.« Pisateljica Katherine Rundell v knjigi The Golden Mole: and Other Living Treasure (Zlati krt: in drugi živi zakladi) opisuje dvaindvajset znanih in manj znanih ogroženih živali. Želela je, da bi se zaradi opisanih resničnih zgodbic bralci spet navdušili in zaljubili v lepoto sveta, v njihovo krhkost in nenavadnost. Tudi ob branju pesmi Tine Volarič, ki si na svoj intimno razgaljajoč način želi isto, se zavemo, da smo si ljudje in živali bolj podobni, kot si želimo priznati in kot vemo. Privlačnost, ljubezen, zapeljivost, sla, materinstvo, uživanje v pomladnih razigranostih, v dobri hrani – vse to so človeški in živalski instinkti. Skupne so tudi stvari, ki se jim želimo izogniti: trpljenje, izguba, ponižanje, osamljenost, bolečina, bolezen in smrt. Kljub precej široki paleti značajskih lastnosti vse upesnjene like, ki iskrijo presunljivo podobo večini nevidnega sveta, druži kronična ujetost v pesničini notranjosti, ko poistovetena z njimi spretno razkriva zamolčane in temačnejše teme. Te tudi v bledih konturah vsakdana puščajo nezamenljivo sled, pesničina nesporna zmožnost vživljanja pa daje občutek, da so živali in rastline, ki jim je vdahnila življenje v besedah, dejansko otipljiva bitja. Pesmi in podobe Tine Volarič v knjigi Nekje notri je uho nagovarjajo k drugačnim oblikam bivanja, so etična zaveza k spoštovanju vsega bivajočega: »Krompirjevo očesce me gleda / naravnost v oči, / ne odmakne pogleda, / vse bolj vame vidi, vedno globlje gre. / Spusti veko, jo dvigne, / požene kalček.« (Zapeljevanje I) Tako pesmi občutkov, ki si jih delimo z vsem bivajočim na zemlji, kot avtoričine ilustracije izhajajo iz občutja narave kot brezčasnega prostora, v katerem Tina Volarič vzpostavlja svoj red simbolnega odnosa do vsega bivajočega. Podobe gozdnih pokrajin ne predstavljajo sveta, ampak njegov duhovni odzven, fraktalno povezanost, vsenavzočnost, vsepovezanost. avtoričine temno simbolne ilustracije z vejami objemajočih se dreves zato ne potrebujejo ne razlage ne naslovov, saj je pomen ravno v odsotnosti konkretnega pomena. Vse, kar je, je občutek povezanosti med človekom, živalmi, rastlinami in pokrajino. Ne kot razmerje, temveč kot enovitost. V teh pesmih in podobah Tine Volarič se uresniči redka umetniška alkimija, ki povezuje naravo, čas, svetlobo in človeka v en sam trenutek tišine. »V oboke vršanja. V oboke besed. / Nekje tu notri je uho. // Poslušaj.«

Koliko puta ste izgovorili "Samo želim da moje dijete bude sigurno"? U ovoj epizodi govorimo o tome kako roditeljski strah – iako prirodan – često vodi do kontrole, ograničavanja i manipulacije pod krinkom zaštite. Umjesto da im namećemo odluke, djeci trebamo dati prostor da misle, pogriješe i uče – jer samo tako grade samopouzdanje i emocionalnu snagu. Poslušajte i zapitajte se: Odgajamo li iz ljubavi ili iz straha?

Sedmo izdanje Hrvatskog filmskog festivala u organizaciji udruge Croatia House traje od 3. do 8. rujna, a održava se u kinu Palace, u četvrti Leichardt. Veliko zanimanje publike za ovogodišnji program igranih, dokumentarnih i kratkih filmova bilo je vidljivo i na prvoj večeri festivala. Poslušajte reportažu Marijane Jagić.

Pucnjava u kojoj su ubijena dva policajca u gradiću Porepunkah u Viktoriji ponovno je otvorila pitanje tko smije posjedovati oružje u Australiji i kako se ono regulira. Gotovo tri desetljeća nakon masakra u Port Arthuru u Tasmaniji, stručnjaci ističu da je u Australiji sada registrirano 25 % više legalnog oružja nego ikada prije, a zagovornici strože kontrole zabrinuti su da su zakoni s vremenom postali blaži. Poslušajte kako danas izgledaju australski zakoni o oružju.

"Tek iz dubokog poniranja u tajnu materije, ali i bića koji su lijepi kad su poslušni svome stvoritelju, mogu se razumjeti drevni zavjeti i suvremene zamke." Anton Šuljić

Zdravo telovadke in telovadci, raziskovalke in raziskovalci ter štoparke in štoparji. Tokrat (bo)ste priča izumu novega telovadnega podkasta telovadec.si, kjer vas bomo vsak dan (ali teden) motivirali, da se boste gibali vsaj 5 minut tudi vi. Poslušali boste lahko tudi nasvete kot so: ali je ledena kopel zdrava (ali pomaga le proizvajalcem in prodajalcem). Izvedeli boste tudi, da je gluteus maximus največja mišica v telesu in kako preprečiti ponovitev plantarnega fascitisa.Pozor: če boste pred poslušanjem sedli v avto, ne delajte telovadnih vaj med vožnjo!Mi pa smo v epizodi obdelali tudi novi Pelijev heroin, nizkocenovna očala, goli tek in njegove slabosti in pa tudi zadnji del 1. poglavja knjige, kjer spet obiščemo Madagaskar in tokrat celo uzremo aj-aja.

Poslušalka je prosila za recept za piškote, ki bi bili primerni za diabetike. Sestra Nikolina je predlagala, da naredi strojne kekse, namesto sladkorja pa naj uporabi sladilo. Zelo dobro se obnesejo tudi orehovi rogljički, kjer je v osnovnem receptu samo 6 dag sladkorja. Nekaj sladila pa mora biti v testu, da se lepo zapečejo. Oglasila se je tudi poslušalka, ki ima doma diabetika in piškote zato peče iz polnozrnate moke, saj ima bela moka celo višji glikemični indeks kot sladkor. Pri vseh slaščicah jo uporablja, in sicer tako iz domačega mlina. Količino sladkorja iz recepta pa vedno zmanjša.

Epizoda snimljena na inicijativu Centra za promociju civilnog društva, nevladine organizacije iz Sarajeva, koji je prepoznao značaj ovih problema, a kome se ovom prilikom zahvaljujemo na predloženoj temi. U epizodi ćete saznati više o tome kako biti autentičan na poslu i kako prepoznati trenutak za promenu; kako se nositi sa osećam bespomoćnosti tokom radnog veka; šta kada se poslovi menjaju "kao čarape" i kako to utiče na mentalno zdravlje; koliko je iskrenost isplativa, a čućete i o manipulacijama sa kojima se susrećemo (ali i kakve su kao oružje). Takođe, biće obrađeno i kako priznati sebi da je vreme za promenu. U ovoj epizodi otvaramo pitanja koja se tiču svakoga ko radi i živi u vremenu stalnih promena. Kako biti autentičan na poslu i prepoznati trenutak kada je vreme za novi korak? Kako se nositi sa osećajem bespomoćnosti tokom radnog veka? Šta znači kada se poslovi menjaju često i kako ta nestalnost utiče na mentalno zdravlje? Govorimo i o iskrenosti - koliko je isplativa i gde se susreće sa manipulacijom - kao i o hrabrosti da sebi priznamo kada je vreme za promenu. Promene su ponekad neminovne, a ponekad i poželjne. Promena je neizbežna i jedina konstanta. Upravo zato ova epizoda je deo šire priče koja podseća da rast i napredak zahtevaju otvorenost i spremnost da idemo dalje, bez obzira na prepreke. Obraćamo se svima koji žele da napreduju, da zadrže ravnotežu između ličnog i poslovnog života, da uprkos izazovima zadrže pozitivan stav i pronađu sopstveni put - onaj koji im najviše odgovara. Baš kao što voda uvek nađe svoj put, tako i mi - jer promena je u našoj prirodi.

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Veseli smo, kadar z nami delite kakšno možgansko radovednost. Poslušalec Iztok nam je poslal elektronsko pismo, v njem pa zapisal, da je reden poslušalec naše oddaje in da bi iz prve roke rad izvedel kaj o vestibularnem švanomu. Takoj smo zavihali možgane in za odgovore prosili prof. dr. Sabo Battelino, predstojnico katedre za otorinolaringologijo na MF Univerze v Ljubljani. Kaj torej je vestibularni švanom?

Poslušalec je spraševal, kako se pripravi marmelada iz kakija – dobro mu je namreč obrodil. Sestra Nikolina odgovarja, da je priprava zelo preprosta. Kaki očistimo, narežemo in damo v kozico. Dodamo še kakšno kislo jabolko (ki ima čim več pektina), kasneje dodamo še limonin sok in sladkor. Sadje pristavimo, da zavre ter kuhamo približno eno uro, da se zgosti. Da bo marmelada bolj gladka, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom. Vročo nalagamo v vroče kozarce in zapremo. Jabolka, ki jih bodo dodali in tako bo imela marmelada boljšo aromo, lahko tudi posebej zdušimo. Dodamo jim lahko tudi kakšno žlico vina ali sadnega soka.

Poslušate lahko pogovor z Anamarijo Stibilj Šajn ob začetku 31. likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki v tem času poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino!

Oblast komunikacija je poslednjih decenija izložena velikim promenama usled tehnološkog razvoja, digitalizacije i nastanka novih kanala, pre svega d ruštvenih mreža, ali i promenom paradigme: danas su svi komunikatori, svi kreiraju sadržaj, i danas ne možemo kontrolisati tok svih informacija. Zato je danas više nego ikad važno da se vratimo osnovama, te da poštujemo pravila struke, kako bismo bili sigurni da naša kompanija jasno i nedvosmisleno šalje željenu poruku ciljnim publikama. O komunikacijama poslednjih dvadeset godina, kako pravilno planirati komunikacije jedne velike kompanije, kako tehnologija menja danas ovu oblast uz sve veću primeni veštačke inteligencije. Dragoslav Todić, direktor departmana za interne komunikacije u kompaniji NIS je bio sjajan sagovornik na gore navedene teme, a njegovu poziciju i ekspertizu smo iskoristili i da dodatno obradimo oblast internih komunikacija - danas veoma važnu oblast za kompanije koje žele da njeni zaposleni budu zapravo njeni ambasadori. Poslušajte novu epizodu Digitalk podcasta - vrlo konkretan razgovor! Dragoslav Todić, Direktor departmana za internu komunikaciju @ NIS - https://www.linkedin.com/in/dragoslavtodi%C4%87/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Od IT usmerenja na fakultetu do internih komunikacija - Koliko i kako se menjala oblast komunikacija u poslednjih osamnaest godina? - Srž uspešne komunikacije jedne kompanije - Kako i koliko AI menja svet komunikacija? - Interne komunikacije: koliko su one danas zapravo važne - Od komunikatora komunikatorima Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/45ont64 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "25 tajni uspešne komunikacije" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Dodiku se oduzima diplomatski pasoš, ima 15 dana da ga vrati. Blokada suda u Novom Sadu, uhapšen opozicioni poslanik Pokreta slobodnih građana u Skupštini Vojvodine Radivoje Jovović. Poslušajte i kakve su posljedice nezapamćenih požara u selima oko glavnog grada Crne Gore.

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo. Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Dobrodošli v novi epizodi podcasta I AM / WE ARE ALIVE 2.0. WAKE UP!Tokrat brez olepševanja.V tej epizodi z Blažem ne razpravljava o potencialu, idejah ali navdihu. Govoriva o tem, kar ostane, ko navdušenje mine – o odgovornosti.Zakaj si nekaj obljubiš, pa tega ne izpelješ? Kolikokrat moraš sam sebi reči “jutri začnem”, preden ugotoviš, da jutri sploh ne obstaja? In – kar je še huje – kakšen vpliv ima tvoje odlašanje na ljudi okoli tebe, na ekipo, ki te gleda in čaka, da držiš besedo?Blaž zna ustvariti idejo, ampak ali jo zna izpeljati? Zakaj znova in znova začne… in potem pade? V tej epizodi greva v srž. Vzorce, izgovore, padce. Brez filtrov. In brez milosti.Če se sam sebi zdiš včasih prepričljiv... a še vedno ostajaš isti – potem bo ta pogovor zadel točno tam, kjer mora.

Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker.

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.

Poslušali bomo klasično pripovedko o krivici, ki jo delata mačeha in njena hčerka. Podobna vsebina se velikokrat pojavlja v pravljicah različnih narodov in zanimivo bi bilo izvedeti, kako je do tega prišlo. Kajti včasih niso poznali knjig, elektrike, časopisov, kaj šele telefonov. Kako torej da si v Latviji pripovedujejo podobne pravljice kot v Južni Ameriki? Zaenkrat pa prisluhni romunski pravljiciVir: The Project Gutenberg eBook of Roumanian Fairy Tales, Mite Kremnitz, Henry Holt and Company 1885, New York, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

V novi epizodi Kulturosfere nadaljujemo s pogovorom o vlogi umetnosti pri grajenju osebne in skupnostne odpornosti. Poslušali bomo drugi del dogodka, ki je nastal v okviru programa Kultura za duševno zdravje. Osrednja gostja je Savneet Talwar, umetnica, raziskovalka in terapevtka iz Chicaga, ki svojo tekstilno prakso uporablja kot orodje aktivizma, odpora in kolektivnega opolnomočenja.Talwar v predavanju razmišlja o tem, kako ustvarjanje v skupnosti omogoča prostor za marginalizirane glasove, gradi solidarnost in odpira možnosti za družbeno spremembo. V drugem delu epizode sledi še skupinski pogovor z vsemi tremi sodelujočimi predavateljicami – Jasmino Pacek, Pamelo Whitaker in Savneet Talwar – ki skupaj z voditeljico Nežo Borkovič (VAL 202) raziskujejo preplet umetnosti, duševnega zdravja in skupnostne skrbi.Epizoda je v angleškem jeziku.

Jedan od najjačih potresa ikad na istoku Rusije pokrenuo cunami i evakuacije širom Pacifika. Vijeće naroda Republike Srpske odbilo veto Kluba Bošnjaka na uvođenje 'pomoćne' policije. Poslušajte i priču o  zakonu o crnogorskoj tajnoj službi, koji je predviđao prisluškivanje bez kontrole.

Najgori mogući scenarij gladovanja trenutno se odvija u Gazi upozorili su iz IPC-a, globalne inicijative agencija Ujedinjenih nacija. Poslušajte i kada je Srpska obavještajna služba počela nabavku kontroverznog softvera za nadzor.

Jeseni bo državni zbor odločal o lastniški zadrugi delavcev, vladnem zakonu, ki so ga ministri sprejeli pretekli teden. Predlog predvideva poseben status lastniške zadruge in posebno obliko davčnih spodbud za prodajalca kapitalske naložbe, matično podjetje in člane lastniške zadruge. Stroka, ki meni, da ima tovrstna zakonodaja veliko potenciala, opozarja na marsikatero odprto vprašanje, saj da predlog zakona v nekaterih ključnih točkah ni dovolj premišljen Kaj pravita ekonomista in pravnik? Poslušajte ...

Kdo zna povedati pravljico brez konca? Pripoveduje: Robert Waltl. Kitajska pravljica. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.Ugledna britanska pisateljica Hilary Mantel se je v zadnjem obdobju svojega življenja intenzivno posvečala pisanju o Thomasu Cromwellu, sicer nizko na družbeni lestvici rojenem, a nenavadno zmožnem ministru razvpitega angleškega kralja Henrika VIII., tistega, ki je imel kar šest žena. Cromwellovo zgodbo je navsezadnje razgrnila v treh romanih. To so Wolf Hall, Pripeljite obtožence ter Zrcalo in luč in zahvaljujoč prevajalskim naporom Dušanke Zabukovec lahko zdaj vse tri prebiramo tudi v slovenščini. A kaj je britansko avtorico sploh pritegnilo h Cromwellu? Kaj takega je, drugače rečeno, ta mož storil, da si je navsezadnje prislužil pravo pravcato romaneskno trilogijo? – Ko beremo pričujoče romane, se zdi, da Hilary Mantel misli, da je prav Cromwell človek, ki je povlekel nekaj odločilnih potez, ki so Anglijo in, širše, Evropo pomagale iz srednjega veka povleči v novo, moderno dobo, v kateri – vsaj kar se tiče funkcioniranja države oziroma delovanja oblasti – križ in modra kri štejeta manj od cekina in individualnega talenta. Če to drži, tedaj lahko mirno rečemo, da je bil Cromwell velikan zgodovine ... A zakaj potem vsi poznamo Henrika in njegove žene, Cromwell pa ostaja bolj ali manj neznan? – Odgovor se nemara skriva v tem, kako se je njegova zgodba končala. In kako se je končala? – No, prav o tem govori roman Zrcalo in luč, ki je pred nedavnim izšel pri Cankarjevi založbi, mi pa smo zgodbo, ki jo spremljamo med platnicami te knjigami, v tokratnem Sobotnem branju pretresali v pogovoru z Dušanko Zabukovec. Foto: Goran Dekleva

Poslušalko je zanimalo, kaj naj shranjuje rdečo peso, ki je ne bo isti dan uporabila. Sestra Nikolina pravi, da moramo biti pazljivi, če želimo, da bo pesa ohranila rdečo barvo, ko jo bomo kuhali. Zato odrežemo steblo vsaj 2 cm na plodom in korenina mora ostati celo pustimo. Tako si naložimo v eno gajbo ali v škatlo, pokrijemo lahko z vlažno krpo in časopisnim papirjem in v kleti hranimo kakšen teden dni. S kuhanjem ne čakajmo predolgo, da pesa ne uvene in se osuši.

Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.

Ljeto je počelo! To znači da je krenuo i raspad sistema. Kako ljudi rade dok imaju djecu koja su na feriju? Zašto moramo prestati snimati podcast ljeti (iako mi ne bi!)? Tko sjedi na maloj stoličici, a tko vježba u ronilačkom ideju?Pripremile smo za vas mali q&a prije ljetne pauze. Da popijemo zadnju kavu s vama dok peglate robu za godišnji. Poslije nemojte peglati, i pegli treba godišnji!Ovaj put se bavimo time što žene stvarno misle dok im se daju savjeti da "budu svoje"? Pomažu li nam instant savjeti i kako se boriti protiv njih? Hoćemo li ikada prestati pričati o izgledu? Moraju li djeca učiti i ljeti? Pomaže li im uz to tehnika ili ne? Je li ljeti na moru najljepše? Što lokalci misle o masovnom turizmu? Tko još zna čitati karte? Zašto spominjemo Nick Cave-a? I što vam pripremamo u kolovozu na Hvaru?Da, sve to odjednom. I da, low-key najavljujemo jedan mini pop-up live podcast!Gdje kad i kako? Poslušaj podcast!A u medjuvremenu vam želimo divno ljeto, lovite hlad, nemojte izgorit i čujemo se kad ponovno zazvoni školsko zvono.

Potem ko je dolgotrajna oskrba več deset let vedno obležala v predalih, se zdaj z njeno uvedbo zastavljajo številna vprašanja o njenem uresničevanju. Kaj bo prinesel največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini države, kdaj bodo dostopne katere pravice, kdo bo do njih upravičen, kako bodo rešili vprašanje pomanjkanja in nagrajevanja kadra? Kaj najbolj skrbi ljudi?Gost v studiu je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Poslušajte še:  Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je v Radljah ob Dravi preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu. Poslušaj reportažo tukaj.

Izrael intenzivira napade nakon što je Iran pogodio izraelsku bolnicu. Donosimo priču o tome kako su urednici United medija, u okviru koje posluju i N1 i Nova širom regiona, zabrinuti zbog mogućeg političkog uticaja. Poslušajte i priču kako danas žive ženE silovane tokom rata u Bosni i Hercegovini.

Izraelska vojska tvrdi da je ubila načelnika štaba iranskih oružanih snaga nakon "iznenadne prilike" dok je izraelsko-iranski sukob ušao u peti dan. Brojne su i podijeljene reakcije u izraelsko-iranskom sukobu. Poslušajte kakva je sudbina imovine crnogorskih privrednika osumnjičenih za šverc cigara.

Održano prvo ročište u slučaju masakra u Meji i drugim selima u okolini Đakovice, koji se dogodio aprila 1999. Raste broj optužnica protiv kosovskih Albanaca u Srbiji. Poslušajte kako je na Balkanu sve više naoružanih dronova, a niko ih ne nadgleda.

Pokud se vám přednáška líbila a shledáváte ji hodnotnou, prosím, pošlete dobrovolný příspěvek v krypto či korunách! Pravidelná podpora a LN: https://opristavu.urza.cz/ BTC: bc1qqs0sutxykl5h97xa0fcu4qaptvkvq5ecm52qn9 LTC: ltc1qpcnumcpvx2a77p0shkxwawc555nepy25l0n090 Číslo účtu: 2201359764/2010; variabilní symbol: 5 -------- Konference CryptoByte se konala v Liberci přesně v den, kdy jsem jím projížděl z Domu Svobodného přístavu, takže jsem se rád stavil na předndášku; pořadatelé mě požádali, abych spojil povídání o kryptopenězích s tím, jak anarchokapitalismus ovlivňuje můj každodenní život. Mluvil jsem tedy o tom, jak a proč ze mě každodenní anarchokapitalismus udělal anarchoagoristu, co to pro mě vlastně znamená a jak se to projevuje; nezapomněl jsem samozřejmě ani na souvislost s kryptopenězi, byť je vnímám „jen“ jako jeden z nástrojů k dosažení svobody, ač bezesporu velice důležitý. – Urza (www.urza.cz); autor knihy Anarchokapitalismus; tvůrce Svobodného přístavu; spoluzakladatel a hlava Institutu Ludwiga von Misese; člen předsednictva Svobody učení; učitel ve svobodné škole Ježek bez klece

To kakva je Kara legenda bi vam trebala govoriti činjenica da u epizodi samo jednom napravimo šalu na račun imena Kara.Zašto smatramo da je Kara legenda? Poslušajte u novoj epizodi.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Zagreb tijekom zadnjih nekoliko godina prolazi kroz digitalnu transformaciju - što nije lak posao u uvjetima informatičke nepismenosti zaposlenika, ali i građana. Sa Draženom Lučaninom, pročelnikom Službe za informacijski sustav i tehničke poslove u Zagrebu smo razgovarali o temama informatičkih projekata i promjena u gradu, od kvartovskog odlučivanja o lokalnom proračunu (participativno budžetiranje), preko transparentnosti općeg gradskog proračuna, do konačnog prelaska na centralni obračun plaća, povećanog "paperless" poslovanja, te 3D modela grada. Poslušajte pogotovo ako niste u toku s time što se sve danas može u Zagrebu digitalno! Citat dana: Well done is better than well saidBenjamin Franklin Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

Poslušajte: kako bi mogle izgledati nove američke sankcije protiv Rusije, kako će se spor koji vuče korijene iz bivše Jugoslavije odraziti na BiH, šta su razlozi za jednu mitropoliju i dva mitropolita Srpske pravoslavne crkve u Crnoj Gori.

Kao i sam Bobby, idemo završit ovu priču bombastično. Poslušajte kako su vlasti ulovile Roberta Dursta nakon nekoliko njegovih poteza koje možemo opisati samo kao ''jako glupi''.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski:  Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje

Chovatel slepic a králíků i jeden z architektů konečného řešení židovské otázky. Poslušný byrokrat, který „jen“ vykonával cizí rozkazy, ale má přitom na svědomí šest milionů životů. Pozorný manžel a milující otec rodiny a současně jedna z nejodpornějších postav světové historie. Válečný zločinec Adolf Eichmann. Jeho život předtím, než ho v Izraeli v roce 1961 odsoudili k smrti, popisuje kniha německé filozofky a historičky Bettiny Stangnethové Eichmann před Jeruzalémem.

Predsjednik Srbije iz Moskve poručio da očekuje "mnogo teške reakcije" EU zbog posjete Rusiji, gdje će se sresti sa Putinom. Opozicija zatražila smjenu predsjednika Skupštine Crne Gore. Poslušajte i kako je Podgorica u ekološkom i finansijskom riziku zbog odlaganja izgradnje kolektora.

Řádové sestry nebo řeholnice. V Česku jich působí v desítkách společenství 916. Nutně nemusejí bydlet v klášterech, pracují, řídí auto, lyžují, používají sociální sítě i aplikace na modlení. V rámci pětidílného seriálu Radiožurnálu Život s Bohem se rozhodla otevřeně promluvit sestra Josefka, Bonaventura a Virginie. Patří ke Školským sestrám svatého Františka.

Uspeh u 21. veku dolazi ukoliko pažljivo pratite kako se tehnologija razvija i koji su to trendovi koji omogućavaju da vaš biznis skalira i dostigne drudge kontinente i hiljade zaposlenih. Nelt grupa je upravo jedna takva kompanija koja je na vreme shvatila značaj tehnologije i u proces digitalizacije i digitalne transformacije ušla vrlo rano shvatajući mogućnosti za rast i razvoj. Danas se na taj proces digitalizacije nadovezuje napredna upotreba podataka i analitike koja ovoj kompaniji omogućava da bude regionalni lider u primeni potpunih rešenja u distribuciji i logističkim uslugama. O celom ovom uzbudljivom putu transformacije razgovarali smo sa Nenadom Rakočevićem, direktorom operativne izvrsnosti u kompaniji Nelt. Poslušajte vrlo zanimljiv razgovor o razvojnom putu jedne od najvećih kompanija u regionu na polju logistike, distribucije i lanaca snabdevanja. Nenad Rakočević, Direktor Operativne Izvrsnosti @ Nelt - https://www.linkedin.com/in/nenadrakocevic/ Nelt nalozi na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/NeltGroup/ LN: https://www.linkedin.com/company/neltgroup/ IG: https://www.instagram.com/lifeatnelt/ YT: https://www.youtube.com/@neltgroup O čemu smo pričali sa Nenadom: - Uvod i predstavljanje - Nelt grupa - Strateški prioriteti - Nenadov profesionalni razvoj - Uticaj pandemije na digitalizaciju privrede - Nove tehnologije, digitalizacija i automatizacija procesa - Zašto je zapravo važna digitalizacija - Investicije u kontekstu tehnologije - Investicije u analitiku i obradu podataka Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digi...

Po trojmesačných prázdninách pre koaličnú krízu, opäť rokuje parlament. Už takmer rok sa však čaká na nového šéfa parlamentu a koalícia voľbu opäť presunula.Je už teda koaličná 79-tka naozaj istá? Zvolí teda koalícia Richarda Rašiho a ďalších nominantov na dohodnuté fleky? Čo všetko teraz musia poslanci dobehnúť? Prečo musí dostať generálny prokurátor doživotnú rentu a dohodne sa parlament na zmrazovaní platov poslancov? Prejde koalíciou návrh SNS proti mimovládkam? Ako situáciu ovplyvní nákaza Slintačky a krívačky, bude to teraz na rozdiel od zdravotníctva už premiérska téma?Braňo Závodský sa rozprával s poslancami Národnej rady Romanom Michelkom za SNS a predsedom poslaneckého klubu hnutia Progresívne Slovensko Martinom Dubécim.

Mejl za prijavu na februarsku ponudu: ⁠jovana@jovanamiljanovic.com⁠Cena je 97e.Pristup materijalima imate do kraja marta.Jovanin Substack njuzleter (umesto biznis njuzletera) ⁠⁠⁠https://jovanamiljanovic.substack.com⁠⁠ ⁠Prijava za Biznis bazu⁠⁠https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

POVABILO – LIKOVNI NATEČAJ ZVERINICE Prvi program Radia Slovenija vabi vrtce, šole in posameznike k sodelovanju v likovnem natečaju ZVERINICE Prisluhnite epizodam na našem Podkastu in z malo domišljije narišite svojo zverinico. Risbice nam pošljite na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali po pošti na naslov Radio Slovenija, Program za mlade, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Od majhnih do velikanskih, od morskih do kopenskih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako si gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter, kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji in podkastu Zverinice. Poslušajte posamezne zgodbe in prepustite otroke njihovi ustvarjalnosti in domišljiji ter jih spodbudite, naj narišejo svojega dolgonogega noja, mogočnega orangutana, velikega slona ali nadležnega komarja. Likovni natečaj poteka do petka, 25. aprila 2025. Najboljše skupine in posameznike bomo nagradili. Namen serije Zverinice je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu. Serija, ki nastaja v koprodukciji s francoskim radiem, tako odstira živalske pustolovščine, z njimi pa bodo najmlajši tudi z odgovori na vprašanja, zastavljena v oddaji, spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Ob pomoči serije Zverinice se bodo otroci podali na raziskovanje sveta, ki ga vsak dan srečujejo, vendar ga v resnici ne poznajo dovolj, z likovnim natečajem pa želimo spodbuditi tudi njihovo ustvarjalnost in domišljijo. S sodelovanjem na natečaju dovolite, da so poslani izdelki objavljeni na družabnih omrežjih ali spletnih straneh RTV Slovenija. Najbolj živalske zgodbe za otroke!

Vanja iz EV Clinic je samozatajan i kaže da više želi promicati brand EV Clinic nego sebe, pa poštujemo njegove želje. No, radi se o vrhunskom stručnjaku za razne vrste automobila s nekim oblikom električnog pogona, s većinski međunarodnom klijentelom, te vrijedi čuti što ima za reći o njima. Razgovarali smo o tome zašto su ova vozila i dalje ponekad na lošem glasu, o stvarnim problemima koje vidi u stvakodnevnom radu, te što može preporučiti od proizvođača i vrsta automobila. Poslušajte ako vas interesira kupnja baterijskih ili hibridnih električnih vozila! Citat dana: You can never plan the future by the pastEdmund Burke Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda