Podcasts about poslu

Policija najavila da će spriječiti antiimigrantski skup u Beogradu, uhapšen vođa ekstremne desnice Damjan Knežević. Koje su to zemlje u kojima će Crna Gora otvoriti ambasade. Poslušajte zašto je američki predsjednik Donald Trump najavio trenutni prekid svih trgovinskih pregovora s Kanadom.

SAD i EU pojačali sankcije ruskim naftnim kompanijama, Trump otkazao samit s Putinom. Izborna komisija BiH glasala protiv poništavanja kandidature SNSD-a za izbore u Republici Srpskoj. Poslušajte I zašto se bilježi pad odrške NATO u Crnoj Gori.

U emisiji poslušajte šta pukovnik i NATO stručnjak kaže o ulozi SAD-a i NATO-a u ovoj regiji u narednom periodu. Ko je nova premijerka Japana Sanae Takaichi? Poslušajte i kako će odluka EU o zabrani uvoza ruskog gasa uticati na Srbiju.

Ako se ikad pitaš zašto za tebe ne funkcioniraju “provjerene” poslovne rutine, ili zašto te preplavi osjećaj krivnje kad tvoj tempo ne izgleda kao tuđi - ova epizoda će ti otvoriti potpuno novi pogled na to kako tvoj mozak zapravo radi.Današnja gošća, Lea Ivančić Žic Peša, psihoterapeutkinja, logopedinja i coach za neurodivergentne odrasle, pomaže svojim klijentima da pronađu način života i rada koji ih ne iscrpljuje nego obnavlja. Autorica je knjige “Stani, diši, pusti, pleši - Kako preživjeti neurorazličitost”, koja iskreno i toplo istražuje što znači živjeti autentično kad tvoj mozak ima svoj ritam.U ovom razgovoru Lea i ja pričamo o tome:kako prepoznati da “nije do tebe”, nego do tvog neurodivergentnog mozga,zašto pritisak ponekad može biti ljekovit i pomoći mozgu da se fokusira,kako razlikovati otpor od intuicije (i što znači kad tvoje tijelo jednostavno kaže “ne”)i zašto ne moraš “skakati u vatru”, čak i kad ti to kaže mentor - jer pravi rast dolazi u mikro dozama.ZAPRATI LEU:Web: https://leaivanciczic.com/Instagram: https://www.instagram.com/adhd.psihoterapija.leaYouTube kanal: https://youtube.com/@leaivanciczicNewsletter: https://subscribepage.io/adhdterapeutleaivanciczicSLIČNE EPIZODE:#153: Moć autentičnosti - Kako ostvariti uspjeh u skladu sa sobom? / Lora Davidović#163: Posao u skladu sa životom - navike, membership i tihe faze rastaOSTANI U TOKU:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki00:00:00 - Intro00:05:47 - Kad si primijetila da si drugačija od drugih?00:10:17 - Što znači neurorazličitost00:12:56 - Odnos neurodivergentnosti i ADHD-a, autizma i sl.00:16:22 - Kako prepoznati da neki procesi ne funkcioniraju za nas00:19:42 - Kakvi su bili tvoji počeci na društvenim mrežama00:26:39 - Ima li neki dio biznisa u kojem tvoj mozak ima svoj ritam00:30:29 - Koliko si bila uključena u vizualni dizajn svoje knjige00:33:52 - Kako se u praksi autentično pojavljivati u svom poslu00:40:37 - Kako neurorazličite osobe funkcioniraju u fleksibilnom rasporedu00:48:28 - Kako je izgledao proces pisanja knjige00:55:51 - Postoje li stvari koje više ne glumiš01:03:04 - Outro

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Vladajuća partija VMRO-DPMNE proglasila pobjedu nakon prvog kruga lokalnih izbora u Sjevernoj Makedoniji. Ukrajinski predsjednik 'spreman' da se sastane s predsjednicima Amerike i Rusije u Budimpešti. Poslušajte i priču zašto je Srbija posljednjih godina postala magnet za državljane Kirgistana.

Več sto gospodarstvenikov se je danes na Brdu pri Kranju zbralo na jubilejnem dvajsetem vrhu gospodarstva. Razpravljali so o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Ob tem je bilo slišati zagotovila, da vlada posluša gospodarstvenike in se trudi najti rešitve. Gospodarska zbornica opozarja, da se razvojni model, ki je prinesel blaginjo, izteka. Kot pravi predsednik zbornice Tibor Šimonka, so zato pripravili program razvoja konkurenčnosti Slovenije do leta 2035. Zbrane je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da je temelj vsake razvite in sodobne države dobro delujoče, inovativno in ustvarjalno gospodarstvo, saj to zagotavlja delovna mesta, plače in blaginjo. Dodala je, da se tega premalo zavedamo, ter pozvala k vzpostavitvi konkurenčnega in predvidljivega poslovnega okolja.

Na Brdu pri Kranju se je končal dvajseti vrh gospodarstva, na katerem so razpravljali o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Prisotne je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob priložnosti odlikovanje Republike Slovenije zlati red za zasluge podelila predsedniku uprave farmacevtske družbe Krka Jožetu Colariču. Druge teme: - Voditelji MED9 v Portorožu pozvali k večji konkurenčnosti Unije in mirovnemu sporazumu za Gazo. - Zagrebčani na protestu zaradi nasilja mladoletnikov zahtevali več policistov in znižanje starostne meje za kazensko odgovornost. - Politični boj za nadzor Javnega holdinga Maribor: županu očitajo manever prek sveta delavcev.

Chcete-li podpořit Svobodný přístav, můžete tak učinit v krypto i korunách! Pravidelná podpora a LN: https://opristavu.urza.cz/ BTC: bc1qwy8l3w0v826amd69h4awpt9hee6srxn4gk2cpg LTC: ltc1q2w2zezyj4anh3v428msf9kqvzelt76n62ys93h Číslo účtu: 2201359764/2010; variabilní symbol: 6 -------- Nejkratší epizoda Studia Svobodného přístavu je vlastně jen upoutávkou na jiné video, které bych Vám rád ukázal, ale bohužel by bylo v rozporu se smluvními podmínkami YouTube (i Odysee) jej sem uploadnout, jelikož v něm porušuji zákony. Zároveň také vysvětluji, proč to dělám, mluvím nejen o (ne)poslušnosti, ale také o zločinech bez oběti, právu silnějšího (státu) a rozebírám spoustu dalších souvisejících témat; jedná se o milník v mé tvorbě – ta se teď bude vyvíjet i tímto směrem. Odkazy: https://www.urza.cz/nep https://stoky.urza.cz/texty/ne-poslusnosti-proc-urza-verejne-porusuje-zakony-pred-kamerou-3333 – Urza (www.urza.cz); autor knihy Anarchokapitalismus; tvůrce Svobodného přístavu; spoluzakladatel a hlava Institutu Ludwiga von Misese; člen předsednictva Svobody učení; učitel ve svobodné škole Ježek bez klece

Poslušnosť lásky

Sestra Nikolina za zajtrk priporoča domačo skuto, h kateri lahko ponudimo še rezine mesa od kosila prejšnji dan (malo reberc). Zraven lahko ponudimo kislo zelje s česnom in mešanico oljčnega in bučnega olja. Druga ideja je skuin namaz, zraven pa marmelada ali med. Za zajtrk so zelo primerna tudi jajčka taka in drugačna: umešana, ocvrta, pečena na oko, kuhana ... Lahko je jogurt s kosmiči ali smuti iz zmiksanega sadja z dodatkom kosmičev in jogurta. Poslušalka pa na vodi skuha ovseni kosmiči, ohladi in nato doda zmečkano banano ali kuhano ajdovo kašo ali kuhano proseno kašo in suhe slive v vsakem primeru, torej pri prvem drugem ali tretjem receptu pa doda še med in cimet.

Letošnji dogodek se je zopet vrtel okoli tega, kar nam ponuja medij zvoka, v ospredju pa je bila debata o aktualnih problemih in izzivih v radijskem novinarstvu ter iskanje vedno novih načinov predstavitev radijskih zgodb ter medijskih vsebin na splošno. Vendar pa je skorajda nemogoče predstaviti globino dogajanja v le nekaj stavkih. Nekaj utrinkov in poudarkov z dogodka je poskusila zajeti Lucija Vidergar. Bere: Darja Groznik.

Ranná kázeň: Ag(2, 10-23) „Dvadsiateho štvrtého dňa deviateho mesiaca, v druhom roku Dária, zaznelo slovo Hospodinovo prorokovi Aggeovi: Takto hovorí Hospodin mocností: Vyžiadaj si od kňazov poučenie o tomto: Keby niekto v rožku svojho rúcha niesol posvätné mäso, a rožkom svojho rúcha by sa dotkol chleba, niečoho vareného, vína, oleja a akéhokoľvek pokrmu, či to Príspevok Život je o poslušnosti zobrazený najskôr Evanjelický a.v. cirkevný zbor v Žiline.

Poslušalec je vprašal, kako dolgo lahko v hladilniku hrani odprto konzervo hrane, npr. odprto konzervo jote. Sestra Nikolina mu je predlagala, da hrano preloži v steklen kozarec ali pa v porcelanasto posodo, dobro pokrije in postavi v hladilnik ter porabi v dveh dneh, seveda pa je odvisno od vrste živila.

Referendum o presudi protiv Dodika ne krši vitalni interes Bošnjaka, odlučio Ustavni sud RS. Narodno pozorište u Beogradu štrajkuje zbog zabrane iznošenja "političkog stava". Poslušajte i priču o godinu dana nakon što su poplave i klizišta zbrisale Donju Jablanicu i odnijele 19 života.

Izrael zaustavio flotilu s pomoći za Gazu, student iz Srbije na jednom od presretnutih brodova. Pritvor državljanima Srbije osumnjičenim za incidente u Francuskoj i Nemačkoj. Poslušajte i priču "Senka kovčega" u kojoj se traže odgovori o Albancima stradalim u vojsci Jugoslavije 80-ih godina.

Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.

Tišinom obilježeno 11 mjeseci od pada nadstrešnice u Novom Sadu. Američka vlada u blokadi uslijed stranačkih sporenja u Vašingtonu. Poslušajte i priču o tome je li pravda zadovoljena nakon godinu dana od poplava i klizišta koje su zbrisale Donju Jablanicu i odnijele 19 života.

Bosna i Hercegovina u posljednji trenutak usvojila Reformsku agendu, osigurana sredstva iz EU Plana rasta. Širom Afganistana od danas je ugašen internet i mobilne usluge. Poslušajte i priču o tome da li u Crnoj Gori postoji sistem koji bi garantovao sigurnost novinara.

Šta vredi gledati, a šta preskočiti? U 65. epizodi Njuz Net podkasta donosimo detaljne recenzije najaktuelnijih serija: Peacemaker, Black Rabbit, finale Squid Game i druga sezona Wednesday. Pričamo i o filmovima, knjigama (Lana Bastašić, Superman: Red Son) i muzici (Jyimenik, Suede). Saznajte i sve o predstojećim događajima!

Pokud se vám přednáška líbila a shledáváte ji hodnotnou, prosím, pošlete dobrovolný příspěvek v krypto či korunách! Pravidelná podpora a LN: https://opristavu.urza.cz/ BTC: bc1qqs0sutxykl5h97xa0fcu4qaptvkvq5ecm52qn9 LTC: ltc1qpcnumcpvx2a77p0shkxwawc555nepy25l0n090 Číslo účtu: 2201359764/2010; variabilní symbol: 5 -- O (ne)poslušnosti mluvím poslední rok často; zmiňuji ji v mnoha vystoupeních na různá témata, protože mě to k ní vede z různých stran a přijde mi opravdu zásadní – až tak, že bych jí rád věnoval samostatnou přednášku. A jelikož se jedná o zářiovou přednášku, samozřejmě v ní nebude chybět téma vzdělávání a systém státního školství; ty jsou totiž s (ne)poslušností úzce spojeny. Rád bych se zabýval (ne)poslušností v různých kontextech, a to ve volnotržním i státním prostředí (včetně legislativních či vlastnickoprávních hranic); chci se věnovat i „typům“ (ne)poslušnosti – včetně jejich důsledků. Kdy (ne)poslušnost škodí? A komu? Jak souvisí se strachem, a tedy vnitřní svobodou? Jak s tou vnější? Nejen tyto otázky budeme na přednášce otevírat… Prezentace: https://prednasky.urza.cz/grail/ – Urza (www.urza.cz); autor knihy Anarchokapitalismus; tvůrce Svobodného přístavu; spoluzakladatel a hlava Institutu Ludwiga von Misese; člen předsednictva Svobody učení; učitel ve svobodné škole Ježek bez klece

Poslušalka bi rada vložila rdečo peso. Doma, na vrtu jo je pridelala in zanima jo, kako je s segrevanjem kozarcev: koliko časa, na koliko stopinjah naj jih segreva, preden bo rdečo peso vložila vanje. Sestra Nikolina jih postavi v prazno pečico. Vmes skuha rdečo peso in še vročo nalaga v pogrete kozarce. Vlaga pa lahko tudi na drug način: peso nariba v raztopino razredčenega kisa, doda sol, malo sladkorja in kumine. To premeša, da se malo marinira, potem pa naložim v hladne kozarce in jih pasterizira v loncu. Ko pride do vrenja, jih pusti dobrih deset minut. Nato štedilnik ugasne in pusti, da se ohladi. Ali pa preloži v škatlo in se tam pokrito ohlaja. Pečica, v katero bomo dali prazne kozarce (tudi za npr. marmelado), ogrejemo na 80 do 100 stopinj Celzija. Kozarce nato prijemamo oz. jemljemo iz pečice s pomočjo krpe ali rokavice. Če v kozarce vlagamo vroče stvari, jih moramo vedno prej ogreti, sicer popokajo.

Poslušalka ima na vrtu lepe in debele fige in bi rada pripravila marmelado. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj jih, če želi finejšo marmelado, olupi, odreže pecelj in nareže na kocke. To naj postavi v kozico, zraven naj doda malo tekočine in še kakšno dušeno jabolko. Po okusu naj sladka in doda limonin sok. Nato naj vse skupaj skuha, na koncu zmiska s paličnim mešalnikom in nato še pokuha 10 do 15 minut, vmes pa naj ves čas meša. Naloži naj jo v vroče kozarce.

Poslušalka bi rada pripravila obaro iz mladega svinjskega mesa. Zraven bi postregla žgance. Potrebujemo malo čebule, ki jo pražimo na maščobi. Damo jo v hladno kozico in zraven prilijemo 1 dl vode, da se najprej pokuha in nato še praži. Še preden čebula zarumeni, lahko dodamo mesnino, ki je narezana na grižljaje veliko. Med praženjem solimo. Dobro mora dišati, potem bo obara okusna. Dodamo lahko tudi korenček, peteršiljevo korenino pa zeleno. Zalijemo z juho ali vodo (1 liter). Seveda ne bo šlo brez lovorjevega lista, rožmarina, limonine lupine, za vezavo pa bomo potrebovali pirino moko. Zraven skuhamo žgance ali kakšno testenino ali pa ponudimo kruh. Na ta način lahko delamo tudi iz belega mesa s kostmi ali brez. Neprimerno okusnejša je, če meso pražimo s kostjo vred. Na koncu potresemo še narezan peteršilj. Okus dopolnimo z žlico domačega kisa ali vina.

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.

Poslušalka bi rada za svojo družino pripravila malce drugačno jajce na oko. Kaj lahko bi še dodala, sprašuje. Ali je primerno, da zraven doda kakšno zelenjavo. Videla je seveda že, kako dodajo kakšno mesnino - ocvirke, šunko in tako naprej. S čim bi lahko bi popestrila to preprosto jajce, ampak vendarle seveda zelo hranljivo in okusno? Sestra Nikolina najprej svetuje, da ga drugače, na novo servira, npr. na popečenem toastu ali pa na vrhu doda rezino sira. Seveda lahko doda tudi zelenjavo, a jo mora predhodno omehčati, popražiti. Lahko pripravit tudi fritato: jajce žvrklja in začini po okusu (sol in poper) ter zlije na ponev ter nežno zapeče. Zraven lahko doda narezano mesnino ali pa pripravljeno zelenjavo ter ovije. Jed bo še okusnejša, če jajce da na rahlo popraženo čebulo.

Poučenia púštnych otcov – Evergetinos - https://www.filokalia.sk/evergetinos/  

Poljska je oborila ruske dronove koji su narušili njen zračni prostor, nazivajući to "činom agresije". Predsjednica Evropske komisije traži sankcije i djelimičnu obustavu trgovine s Izraelom. Poslušajte i priču o tome kako BiH još uvijek nema odgovor na ustaške simbole i murale ratnim zločincima.

Poslušalka sprašuje, kaj bi lahko naredila iz grozdja poleg soka – je pa z zelo velikimi jagodami, da ima tudi debelo lupino in peške. Sestra Nikolina predlaga, da ga očisti in naloži na pladenj, da zamrznit in potem uporablja za pite, zavitke, kompote, čaje. Za marmelado pa damo grozdje kuhat (v posodo prilije malo tekočine), tako da jagode popokajo. Dobljeno spasiramo (ne s paličnim mešalnikom), vrnemo v lonec, po želji in okusu dodamo sladkor in skuhamo ter naložimo v kozarce.

Poslušalec je prosil sestro za recept za testo za žlikrofe. Pripravimo testo, ki je nekako med vlečenim in rezančnim, pravi sestra Nikolina. Potrebujemo ½ kg moke, 1 žličko soli, 1 žlico olja in 2 jajci ter malo tople vode. Zamesimo testo, ki ne sme biti tako mehko, kot je za zavitek (štrudelj), pa tudi ne tako krepko kot za rezance. Dobro ga pregnetemo in oblikujemo v hlebček. Ko ga prerežemo, mora biti enotno (kot obdelan plastelin). Postavimo ga na pomokano desko in pokrijemo s skledo (površine hlebčka nič ne namažemo z oljem). Tako naj počiva ½ ure ali eno uro. Dlje, kot bo počivalo, lepše se bo valjalo. Slednje lahko naredimo na pultu ali pa na pomokani deski. Razvaljamo za eno do dva milimetra debelo, oblika naj bo čimbolj pravokotna. Posebej pripravimo mesni, krompirjev ali skutin nadev. Za mesni nadev lahko uporabimo meso (pečenko, zrezek, meso iz juhe), ki je ostalo od (nedeljskega) kosila. To meso zmeljemo in začinimo: dodamo česen, praženo čebulo ali drobnjak, sol in poper, jajce (ali vsaj rumenjak). Če je nadev bolj suh, lahko prilijemo kakšno žlico juhe. Iz tega oblikujemo kroglice v velikosti majhnega, drobnega oreha. To naredimo preden razvaljamo testo, saj moramo kroglice polagati na še vlažno testo. Med kroglicami naj bo za en prst prostora. Testo s koleščkom odrežemo na kvadratke in te s prsti zagrnemo in spojimo stranice med seboj. Na koncu z vilicami stisnemo stranice. Ob tem iztisnemo zrak in naredimo gubice oziroma grebenčke. Kuhamo jih v vreli, slani vodi. Kuhane s penovko poberemo na pladenj in v lonec položimo naslednje. Žlikrofe zabelimo s prepraženimi drobtinami. So tudi kot priloga k mesnim jedem ali samostojna jed, zabeljena z ocvirki.

Izrael je pokrenuo napad na lidere Hamasa u Kataru. Ruski ministar vanjskih poslova Sergej Lavrov podržao bivšeg predsjednika RS Milorada Dodika i za krizu u BiH optužio Zapad. Poslušajte i zašto je stopirana kupovina zgrade Mile Radišića u Banjaluci nakon intervencije Pravobranilaštva BiH.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Na Festivalu mlade literature Urška leta 2013 je bila pesnica Tina Volarič zaradi poezije, ki jo je žirija zaznala kot redkost, izbrana za najperspektivnejšo mlado literatko leta. Da premore skorajda naraven talent za mišljenje vsebine, iz katere so stkane njene izdelane pesmi, polne medbesedilnih, medumetniških navezav in hkrati z odprto strukturo. Za nagrado je naslednje leto izšel njen prvenec. Čeprav naslov Krožnice večglasnih tišin pravi drugače, je njena dokaj epsko zasnovana govorica glasna, ko se sprašuje, kje je njeno mesto v tem svetu, kje je resnica, kje je naša človečnost? Ne izogiba se komentarjem o feminizmu, politiki, enakopravnosti, državotvornosti. Pesnica, ki ve, da je svet obstajal dolgo, preden je sama vstopila vanj. Obrača se k naravi, skupnosti in prednikom in ve tudi, kaj so domovina, žrtve in vojna. Vendar v tej zbirki pesmi brez moraliziranja išče druge različice na temo preživetja, pri čemer »si dovoli smešno misel svojega rodu, / da so oblaki morda srečni«. Ko na koncu zbirke ni ničesar več za besedami prvega, drugega in tretjega glasu, postane njena zadnja pesem tišina. In se, skupaj s svojimi ilustracijami krogov, ki nimajo ne začetka ne konca, vrne k svoji pesmi začetka, ki je zanjo »razpolovljena praznina«. Tina Volarič je pesnica, ilustratorka in aktivna opazovalka svojega procesa ustvarjanja. Žanrsko ostaja v območju narave, pri čemer pa nikakor ne gre za podobe zgolj z očesom zajetega življenja v njej, še manj za idealizirano lovljenje svetlobnih razpoloženj, temveč so v verze ujete metafore njenega intimnega notranjega sveta in tišine, ki se lahko bere tudi kot refleksija trenutnega stanja njenega kritičnega odnosa do sodobnega dogajanja. Zato ni presenetljivo, da je v letih med 2019 in 2023 sodelovala pri mednarodnem raziskovalnem projektu pod vodstvom finske filozofije dr. Miire Tuominen, v katerem so se filozofi raziskovalno ukvarjali z naravo in moralnim statusom živali v antiki in srednjem veku. Značilnost pesmi in podob v njeni drugi izdani pesniški zbirki Nekje notri je uho je na prvi pogled popolna zvestoba motivom, ki jih je začela preigravati v svoji bogato ilustrirani dvojezični poetični knjigi umetnice Sosedje in tovariši / Neighbours and companions, ki je – na dvesto straneh! – v samo triindvajsetih izvodih izšla leta 2023. Tako vzpostavljeno drugačno razmerje do sveta, ki človeka na poseben način osvobaja, jo je s pozornim notranjim posluhom umetniško vznemirilo kot ilustratorko in pesnico. Že v šestnajstem stoletju je angleški pesnik John Donne o povezanosti z naravo napisal slavne verze, ki danes, v času katastrof in podnebnih sprememb, zvenijo še bolj živo resnični kot nekoč: »Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; … in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi.« Z bogato ilustrirano unikatno knjigo, ki jo je sofinansirala fundacija Kone iz Finske, je Tini Volarič uspelo – žal sprva le redkim bralcem – pripeljati živali v naša srca. Zbirka pesmi Nekje notri je uho, v kateri je vseh petnajst pesmi iz te pesničine bibliofilske knjige umetnice, obogatenih s petintridesetimi novimi, je zato morala ugledati luč sveta, da bi z zvočno čutnostjo razširila krila med bralce. Ena od velikih skrivnosti, ki je ob vseh presunljivih pesničinih liričnih prispodobah in vživljanjih vanje najbrž nikoli ne bomo razvozlali, je, kako svet dojemajo živali in rastline, kakšna je njihova resničnost. Kaj čutijo mlade košute, ki brskajo za sledmi in semeni, za vabo pomladnih svetlob? O čem razmišljajo ptice, milostne spremljevalke nakodranega vetra, razgrnjene glasnice kipečega petja? O čem tuhta zimska ptičica, ki skače in se oglaša cvrr-civk, naglašen tako, da nima z upehano uro nič skupnega, čeprav se ujemata? O čem sanja pes, ki izpod snega ujame redek zapisani vonj? »Nekega dne / je od neznano kje prispela / kolonija tjulnjev / in se nagnila na / nenaseljen prostor / med palcem in kazalcem / moje leve roke. // Kar dobro se razumemo. / od tedaj pravzaprav živim / polno življenje.« (Življenje je nepredvidljivo) O čem piše, kaj čuti pesnica v starem sadovnjaku s koščkom sadeža, popkom sveta v svojem grlu, ko pogoltne slino in postane jablana? Ko lahko le tiho opazuje, kako mlada srna nemoteno grizlja veje po planetariju, ko šteje drobne utrinke jabolk. Ko njeno besedo napolni voda in jo razlije čez brzice, curke, padce, mokrice, lagune, jezera v morje. V ocean besed, kjer valuje brezčasje: »Nebo pljusne / skozi odprta / usta noči.« Pisateljica Katherine Rundell v knjigi The Golden Mole: and Other Living Treasure (Zlati krt: in drugi živi zakladi) opisuje dvaindvajset znanih in manj znanih ogroženih živali. Želela je, da bi se zaradi opisanih resničnih zgodbic bralci spet navdušili in zaljubili v lepoto sveta, v njihovo krhkost in nenavadnost. Tudi ob branju pesmi Tine Volarič, ki si na svoj intimno razgaljajoč način želi isto, se zavemo, da smo si ljudje in živali bolj podobni, kot si želimo priznati in kot vemo. Privlačnost, ljubezen, zapeljivost, sla, materinstvo, uživanje v pomladnih razigranostih, v dobri hrani – vse to so človeški in živalski instinkti. Skupne so tudi stvari, ki se jim želimo izogniti: trpljenje, izguba, ponižanje, osamljenost, bolečina, bolezen in smrt. Kljub precej široki paleti značajskih lastnosti vse upesnjene like, ki iskrijo presunljivo podobo večini nevidnega sveta, druži kronična ujetost v pesničini notranjosti, ko poistovetena z njimi spretno razkriva zamolčane in temačnejše teme. Te tudi v bledih konturah vsakdana puščajo nezamenljivo sled, pesničina nesporna zmožnost vživljanja pa daje občutek, da so živali in rastline, ki jim je vdahnila življenje v besedah, dejansko otipljiva bitja. Pesmi in podobe Tine Volarič v knjigi Nekje notri je uho nagovarjajo k drugačnim oblikam bivanja, so etična zaveza k spoštovanju vsega bivajočega: »Krompirjevo očesce me gleda / naravnost v oči, / ne odmakne pogleda, / vse bolj vame vidi, vedno globlje gre. / Spusti veko, jo dvigne, / požene kalček.« (Zapeljevanje I) Tako pesmi občutkov, ki si jih delimo z vsem bivajočim na zemlji, kot avtoričine ilustracije izhajajo iz občutja narave kot brezčasnega prostora, v katerem Tina Volarič vzpostavlja svoj red simbolnega odnosa do vsega bivajočega. Podobe gozdnih pokrajin ne predstavljajo sveta, ampak njegov duhovni odzven, fraktalno povezanost, vsenavzočnost, vsepovezanost. avtoričine temno simbolne ilustracije z vejami objemajočih se dreves zato ne potrebujejo ne razlage ne naslovov, saj je pomen ravno v odsotnosti konkretnega pomena. Vse, kar je, je občutek povezanosti med človekom, živalmi, rastlinami in pokrajino. Ne kot razmerje, temveč kot enovitost. V teh pesmih in podobah Tine Volarič se uresniči redka umetniška alkimija, ki povezuje naravo, čas, svetlobo in človeka v en sam trenutek tišine. »V oboke vršanja. V oboke besed. / Nekje tu notri je uho. // Poslušaj.«

Koliko puta ste izgovorili "Samo želim da moje dijete bude sigurno"? U ovoj epizodi govorimo o tome kako roditeljski strah – iako prirodan – često vodi do kontrole, ograničavanja i manipulacije pod krinkom zaštite. Umjesto da im namećemo odluke, djeci trebamo dati prostor da misle, pogriješe i uče – jer samo tako grade samopouzdanje i emocionalnu snagu. Poslušajte i zapitajte se: Odgajamo li iz ljubavi ili iz straha?

Sedmo izdanje Hrvatskog filmskog festivala u organizaciji udruge Croatia House traje od 3. do 8. rujna, a održava se u kinu Palace, u četvrti Leichardt. Veliko zanimanje publike za ovogodišnji program igranih, dokumentarnih i kratkih filmova bilo je vidljivo i na prvoj večeri festivala. Poslušajte reportažu Marijane Jagić.

Pucnjava u kojoj su ubijena dva policajca u gradiću Porepunkah u Viktoriji ponovno je otvorila pitanje tko smije posjedovati oružje u Australiji i kako se ono regulira. Gotovo tri desetljeća nakon masakra u Port Arthuru u Tasmaniji, stručnjaci ističu da je u Australiji sada registrirano 25 % više legalnog oružja nego ikada prije, a zagovornici strože kontrole zabrinuti su da su zakoni s vremenom postali blaži. Poslušajte kako danas izgledaju australski zakoni o oružju.

"Tek iz dubokog poniranja u tajnu materije, ali i bića koji su lijepi kad su poslušni svome stvoritelju, mogu se razumjeti drevni zavjeti i suvremene zamke." Anton Šuljić

Zdravo telovadke in telovadci, raziskovalke in raziskovalci ter štoparke in štoparji. Tokrat (bo)ste priča izumu novega telovadnega podkasta telovadec.si, kjer vas bomo vsak dan (ali teden) motivirali, da se boste gibali vsaj 5 minut tudi vi. Poslušali boste lahko tudi nasvete kot so: ali je ledena kopel zdrava (ali pomaga le proizvajalcem in prodajalcem). Izvedeli boste tudi, da je gluteus maximus največja mišica v telesu in kako preprečiti ponovitev plantarnega fascitisa.Pozor: če boste pred poslušanjem sedli v avto, ne delajte telovadnih vaj med vožnjo!Mi pa smo v epizodi obdelali tudi novi Pelijev heroin, nizkocenovna očala, goli tek in njegove slabosti in pa tudi zadnji del 1. poglavja knjige, kjer spet obiščemo Madagaskar in tokrat celo uzremo aj-aja.

Epizoda snimljena na inicijativu Centra za promociju civilnog društva, nevladine organizacije iz Sarajeva, koji je prepoznao značaj ovih problema, a kome se ovom prilikom zahvaljujemo na predloženoj temi. U epizodi ćete saznati više o tome kako biti autentičan na poslu i kako prepoznati trenutak za promenu; kako se nositi sa osećam bespomoćnosti tokom radnog veka; šta kada se poslovi menjaju "kao čarape" i kako to utiče na mentalno zdravlje; koliko je iskrenost isplativa, a čućete i o manipulacijama sa kojima se susrećemo (ali i kakve su kao oružje). Takođe, biće obrađeno i kako priznati sebi da je vreme za promenu. U ovoj epizodi otvaramo pitanja koja se tiču svakoga ko radi i živi u vremenu stalnih promena. Kako biti autentičan na poslu i prepoznati trenutak kada je vreme za novi korak? Kako se nositi sa osećajem bespomoćnosti tokom radnog veka? Šta znači kada se poslovi menjaju često i kako ta nestalnost utiče na mentalno zdravlje? Govorimo i o iskrenosti - koliko je isplativa i gde se susreće sa manipulacijom - kao i o hrabrosti da sebi priznamo kada je vreme za promenu. Promene su ponekad neminovne, a ponekad i poželjne. Promena je neizbežna i jedina konstanta. Upravo zato ova epizoda je deo šire priče koja podseća da rast i napredak zahtevaju otvorenost i spremnost da idemo dalje, bez obzira na prepreke. Obraćamo se svima koji žele da napreduju, da zadrže ravnotežu između ličnog i poslovnog života, da uprkos izazovima zadrže pozitivan stav i pronađu sopstveni put - onaj koji im najviše odgovara. Baš kao što voda uvek nađe svoj put, tako i mi - jer promena je u našoj prirodi.

Oblast komunikacija je poslednjih decenija izložena velikim promenama usled tehnološkog razvoja, digitalizacije i nastanka novih kanala, pre svega d ruštvenih mreža, ali i promenom paradigme: danas su svi komunikatori, svi kreiraju sadržaj, i danas ne možemo kontrolisati tok svih informacija. Zato je danas više nego ikad važno da se vratimo osnovama, te da poštujemo pravila struke, kako bismo bili sigurni da naša kompanija jasno i nedvosmisleno šalje željenu poruku ciljnim publikama. O komunikacijama poslednjih dvadeset godina, kako pravilno planirati komunikacije jedne velike kompanije, kako tehnologija menja danas ovu oblast uz sve veću primeni veštačke inteligencije. Dragoslav Todić, direktor departmana za interne komunikacije u kompaniji NIS je bio sjajan sagovornik na gore navedene teme, a njegovu poziciju i ekspertizu smo iskoristili i da dodatno obradimo oblast internih komunikacija - danas veoma važnu oblast za kompanije koje žele da njeni zaposleni budu zapravo njeni ambasadori. Poslušajte novu epizodu Digitalk podcasta - vrlo konkretan razgovor! Dragoslav Todić, Direktor departmana za internu komunikaciju @ NIS - https://www.linkedin.com/in/dragoslavtodi%C4%87/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Od IT usmerenja na fakultetu do internih komunikacija - Koliko i kako se menjala oblast komunikacija u poslednjih osamnaest godina? - Srž uspešne komunikacije jedne kompanije - Kako i koliko AI menja svet komunikacija? - Interne komunikacije: koliko su one danas zapravo važne - Od komunikatora komunikatorima Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/45ont64 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "25 tajni uspešne komunikacije" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Dodiku se oduzima diplomatski pasoš, ima 15 dana da ga vrati. Blokada suda u Novom Sadu, uhapšen opozicioni poslanik Pokreta slobodnih građana u Skupštini Vojvodine Radivoje Jovović. Poslušajte i kakve su posljedice nezapamćenih požara u selima oko glavnog grada Crne Gore.

Jedan od najjačih potresa ikad na istoku Rusije pokrenuo cunami i evakuacije širom Pacifika. Vijeće naroda Republike Srpske odbilo veto Kluba Bošnjaka na uvođenje 'pomoćne' policije. Poslušajte i priču o  zakonu o crnogorskoj tajnoj službi, koji je predviđao prisluškivanje bez kontrole.

Najgori mogući scenarij gladovanja trenutno se odvija u Gazi upozorili su iz IPC-a, globalne inicijative agencija Ujedinjenih nacija. Poslušajte i kada je Srpska obavještajna služba počela nabavku kontroverznog softvera za nadzor.

Kdo zna povedati pravljico brez konca? Pripoveduje: Robert Waltl. Kitajska pravljica. Prevedla: Marjana Kobe. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Ljeto je počelo! To znači da je krenuo i raspad sistema. Kako ljudi rade dok imaju djecu koja su na feriju? Zašto moramo prestati snimati podcast ljeti (iako mi ne bi!)? Tko sjedi na maloj stoličici, a tko vježba u ronilačkom ideju?Pripremile smo za vas mali q&a prije ljetne pauze. Da popijemo zadnju kavu s vama dok peglate robu za godišnji. Poslije nemojte peglati, i pegli treba godišnji!Ovaj put se bavimo time što žene stvarno misle dok im se daju savjeti da "budu svoje"? Pomažu li nam instant savjeti i kako se boriti protiv njih? Hoćemo li ikada prestati pričati o izgledu? Moraju li djeca učiti i ljeti? Pomaže li im uz to tehnika ili ne? Je li ljeti na moru najljepše? Što lokalci misle o masovnom turizmu? Tko još zna čitati karte? Zašto spominjemo Nick Cave-a? I što vam pripremamo u kolovozu na Hvaru?Da, sve to odjednom. I da, low-key najavljujemo jedan mini pop-up live podcast!Gdje kad i kako? Poslušaj podcast!A u medjuvremenu vam želimo divno ljeto, lovite hlad, nemojte izgorit i čujemo se kad ponovno zazvoni školsko zvono.

Potem ko je dolgotrajna oskrba več deset let vedno obležala v predalih, se zdaj z njeno uvedbo zastavljajo številna vprašanja o njenem uresničevanju. Kaj bo prinesel največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini države, kdaj bodo dostopne katere pravice, kdo bo do njih upravičen, kako bodo rešili vprašanje pomanjkanja in nagrajevanja kadra? Kaj najbolj skrbi ljudi?Gost v studiu je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Poslušajte še:  Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je v Radljah ob Dravi preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu. Poslušaj reportažo tukaj.

Zagreb tijekom zadnjih nekoliko godina prolazi kroz digitalnu transformaciju - što nije lak posao u uvjetima informatičke nepismenosti zaposlenika, ali i građana. Sa Draženom Lučaninom, pročelnikom Službe za informacijski sustav i tehničke poslove u Zagrebu smo razgovarali o temama informatičkih projekata i promjena u gradu, od kvartovskog odlučivanja o lokalnom proračunu (participativno budžetiranje), preko transparentnosti općeg gradskog proračuna, do konačnog prelaska na centralni obračun plaća, povećanog "paperless" poslovanja, te 3D modela grada. Poslušajte pogotovo ako niste u toku s time što se sve danas može u Zagrebu digitalno! Citat dana: Well done is better than well saidBenjamin Franklin Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?Gostje: dr. Sašo Grozdanov, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Uroš Kuzman, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Jan Peteh, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem Dragu Benku. Poslušaj še: Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute? Zapiski:  Spotify playlistaKotiček za dodatno raziskovanje

Chovatel slepic a králíků i jeden z architektů konečného řešení židovské otázky. Poslušný byrokrat, který „jen“ vykonával cizí rozkazy, ale má přitom na svědomí šest milionů životů. Pozorný manžel a milující otec rodiny a současně jedna z nejodpornějších postav světové historie. Válečný zločinec Adolf Eichmann. Jeho život předtím, než ho v Izraeli v roce 1961 odsoudili k smrti, popisuje kniha německé filozofky a historičky Bettiny Stangnethové Eichmann před Jeruzalémem.