Podcasts about italija

Doseženi sporazum, ki naj bi končal vojno med ZDA in Iranom, po mnenju dr. Kočana nezavezujoč memorandum.Ukrajina in Moldavija po dveh letih čakanja odpirata prvi sklop pogajalskih poglavij na poti v Evropsko unijo.Večina opozicije ostro proti odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. SDS: Tudi Nemčija, Francija, Avstrija in Italija ne omogočajo takšne pravice.Afera glede Knovsa umetno ustvarjena, poudarja Vrtovec, po Tonininovem mnenju pa gre za to, kako leva stran uporablja vzvode države za pregon političnega nasprotnika.Vrstijo se obsodbe napadov, ki so povzročili požar na katedrali v Kijevu.Vreme: Jutri bo delno jasno in topleje.Ob Lipi sprave na Žalah drevi slovesnost v spomin na vse žrtve komunističnega nasilja.Od danes odprta prenovljena plaža v Portorožu, odslej z varnejšim dostopom za otroke in starejše.ŠPORT: Slovenski odbojkarji proti Japoncem prvič klonili v Ligi narodov. Odbojkarice še naprej brez oddanega niza.

Vyriausioji tarnybinės etikos komisija - į vizitus Italijoje ir Vatikane su šeimos nariais keliavusi premjerė šiurkščiai pažeidė įstatymą. Vasario 8-10 dienomis į Milano ir Kortinos olimpines žaidynes premjerė vyko su vyru, o kovo pradžioje su visa šeima aplankė popiežių Vatikane.Briuselyje susitikę socialdemokratų, demokratų ir valstiečių lyderiai ėmėsi formuoti naują valdančiąją koaliciją.Nuo liepos keičiasi nedarbo socialinio draudimo išmokos. Daugiau uždirbę ir sumokėję įmokų gaus didesnes išmokas, mažiau, mažesnes. Atsiras papildomų galimybių bedarbiams, kuriems liko nedaug laiko iki pensinio amžiaus.Žiniasklaida praneša, kad Ukrainos dronai vėl smogė tiltui, jungiančiam Rusijos okupuotą Krymo pusiasalį su Chersono sritimi.Ved. A.Skamarakaitė

Dars je včeraj zvečer na avtocestnem delovišču pri Postojni začel izvajati dela tudi ponoči. Poudarjajo, da nočno delo ni nič novega, ga pa zdaj stopnjujejo. Izvajalec Kolektor CPG pojasnjuje, da gre za načrtovano časovnico, ker je nočno delo v pogodbi predvideno, aneksov ne bo. Strokovnjaki medtem opozarjajo, da ima nočno delo številne posebne zahteve in lahko nekoliko pospeši obnovo, ne more pa rešiti vsega, ter da vse skupaj lahko reši le manj istočasno odprtih gradbišč. V oddaji tudi o tem: - Kot zadnji od novih ministrov uradno prevzema posle minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. - Italija izraelskega ministra za nacionalno varnost obtožuje nezakonitega pridržanja in mučenja članov humanitarne flotilje za Gazo. - V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije odpirajo razstavo protokolarnih in osebnih daril, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije.

Fluent Fiction - Serbian: Navigating Dreams and Budgets: A Journey into Italian Splendor Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2026-06-09-22-34-02-sr Story Transcript:Sr: Кроз велике прозоре су се виделе ужурбане пешачке улице, док је аромат свежом скуване кафе испуњавао ваздух у кафићу на углу Београда.En: Through the large windows, the bustling pedestrian streets could be seen, while the aroma of freshly brewed coffee filled the air in a café on the corner of Beograd.Sr: Простор је био топао и пријатан, а лаган разговор се ширио међу столовима.En: The space was warm and pleasant, and light conversation spread among the tables.Sr: За једним од тих столова, седели су Милош и Јована.En: At one of those tables sat Miloš and Jovana.Sr: Милош је уживао у путовањима.En: Miloš enjoyed traveling.Sr: Волео је историју и културу, а Италија му је била сан.En: He loved history and culture, and Italija was his dream.Sr: Ћаскао је о славним музејима и древним руинама.En: He chatted about famous museums and ancient ruins.Sr: Јована је, са друге стране, била практична.En: Jovana, on the other hand, was practical.Sr: Није се противила авантури, али је била забринута око организације и новца.En: She didn't oppose adventure, but she was worried about organization and money.Sr: "Морамо видети чувену Капелу Sixtine", рекао је Милош, узбуђено листајући књигу о италијанској уметности.En: "We must see the famous Kapela Sixtine," said Miloš, excitedly leafing through a book on Italian art.Sr: “Наравно, али шта ћемо с осталим трошковима?En: "Of course, but what about the other expenses?"Sr: ” упитала је Јована благо.En: Jovana asked gently.Sr: Њено лице је одражавало бригу.En: Her face reflected concern.Sr: Касно пролеће је обујмило град, и планови су били важна тема.En: Late spring embraced the city, and plans were an important topic.Sr: Њихови гласови су постали помало напети.En: Their voices became somewhat tense.Sr: Контрастирали су: Милош је стремио уметности, а Јована удобности.En: They contrasted: Miloš aimed for art, while Jovana aimed for comfort.Sr: Скромни буџет није све покривао.En: The modest budget didn't cover everything.Sr: Након тренутка тишине, Јована је предложила: “Могли бисмо прескочити шетњу уз водича у Риму.En: After a moment of silence, Jovana suggested, "We could skip the guided tours in Rim.Sr: Мапе и интернет могу нам доста помоћи.En: Maps and the internet can help us a lot."Sr: ”Милош је био у дилеми.En: Miloš was in a dilemma.Sr: Које је значење Италије без водича?En: What is the meaning of Italija without a guide?Sr: Али ипак, морао је размотрити трошкове.En: But still, he had to consider the costs.Sr: “У реду”, признао је, победивши жељу.En: "Alright," he admitted, overriding his desire.Sr: “Самостална истраживања значе више од простог гледања.En: "Self-guided explorations mean more than just sightseeing."Sr: ”Како се јутро претварало у подне, договор је склопљен.En: As morning turned to noon, an agreement was reached.Sr: Одлучили су да истражују градове самостално.En: They decided to explore the cities on their own.Sr: Италијанска културна блага ће чекати, али сада са планом који укључује и свачије жеље.En: Italian cultural treasures would wait, now with a plan including everyone's wishes.Sr: Милош је схватио важност планирања, а Јована је научила да буде отворенија за непредвиђене авантуре.En: Miloš realized the importance of planning, and Jovana learned to be more open to unforeseen adventures.Sr: Универзум кафића, са својим меко испреплетаним разговорима и мирисом кафе, остао је мирно сведок њиховог договора.En: The universe of the café, with its softly intertwined conversations and the smell of coffee, remained a quiet witness to their agreement.Sr: Завршили су разговор осмесима и погледом на италијанску карту, сада обасјану светлом, и готово опипљивом надом на успешно путовање.En: They ended the conversation with smiles and a look at the Italian map, now illuminated by light, and almost palpable hope for a successful journey. Vocabulary Words:bustling: ужурбанеpedestrian: пешачкеaroma: ароматpleasant: пријатанconcern: бригуembraced: обујмилоtense: напетиcontrasted: контрастиралиmodest: скромниbudget: буџетdilemma: дилемаforeseen: предвиђенеilluminated: обасјануpalpable: опипљивомbrew: скуватиleafing through: листајућиreflect: одражавалоtempered: помалоguided: водичаintertwined: испреплетанимcontemplate: размотритиnoteworthy: славнимforeseen: непредвиђенеadventure: авантуреoverriding: победившиexplanation: значењеguidance: водичаindependent: самосталнаwitness: сведокprosperous: успешно

Italija te dni praznuje 80-letnico republike – v spomin na referendum, na katerem so se volivci in prvič tudi volivke namesto nadaljevanja monarhije odločili za novo pot. Prihodnje leto bodo obeležili 200 let od smrti italijanskega plemiča in fizika Alessandra Volte, po katerem je poimenovan volt, enota za merjenje električne napetosti in električnega potenciala. Kakšno napetost, merjeno v voltih, pa boste kot gostje občutili zaradi novega italijanskega turističnega pravila, po katerem gostinci ne strežejo več vode iz pipe, nam je jasno in glasno razložila dopisnica Mojca Širok.

Še ena tekma je pred slovenskimi hokejisti na svetovnem prvenstvu v Švici. Italija je ena od tistih reprezentanc, s katerimi se je slovenska največkrat pomerila, po večini pa je bila od nje uspešnejša. V oddaji podrobneje še o nadaljevanju svetovnega prvenstva motokrosistov, ki so se pomerili na VN Francije. Šesto dirko sezone so na ozki progi v Lacapelle Marivalu zaznamovali številni padci, predčasno sta jo končala tudi oba slovenska predstavnika.

Še ena tekma je pred slovenskimi hokejisti na svetovnem prvenstvu v Švici. Italija je ena od tistih reprezentanc, s katerimi se je slovenska največkrat pomerila, po večini pa je bila od nje uspešnejša. V oddaji podrobneje še o nadaljevanju svetovnega prvenstva motokrosistov, ki so se pomerili na VN Francije. Šesto dirko sezone so na ozki progi v Lacapelle Marivalu zaznamovali številni padci, predčasno sta jo končala tudi oba slovenska predstavnika.

Prancūzija pyksta ant Italijos, kad ši bando persivilioti jos milijonierius. Kai kurie prognozuoja, kad Italija gali tapti Europos Dubajumi. Kodėl?Dauguma Jonavos rajone sutiktų gyventojų mano, kad nereikėtų švelninti sankcijų Baltarusijai. Svarstymų atlaisvinti Minskui taikomus ribojimus šiais metais padaugėjo, kai išryškėjo Jungtinių Valstijų verslo interesai. Neplanuotai sutikti gyventojai savo mintimis dalijasi LRT radijui tęsiant keliones per Lietuvos savivaldybes bei kviečiant susipažinti su atsitiktiniais praeiviais. Šį šeštadienį Edvinas Kučinskas lankosi Jonavos rajone.Higienos institutas suskaičiavo, kad per pastaruosius penkerius metus lietuviai gyveno ilgiau, dažniau prevenciškai tikrinosi sveikatą, vaikų dantys sveikesni, tačiau esame tingūs ir per mažai judame. Visuomenės sveikatos biurai skatina gyventojus gyventi sveikiau, moko jaunimą sveikai maitintis ir judėti, tačiau geroms iniciatyvoms trūksta ne tik pinigų bet ir darbuotojų.Šis savaitgalis išsiskiria įvairių renginių gausa. Jau šiandien visoje Lietuvoje skambės Gatvės muzikos diena, į vasarą kelti bures kviečia Klaipėda, o visą savaitgalį susipažinti su išskirtine sostinės architektūra kviečia festivalis Open House Vilnius.Jau šį vakarą paaiškės, kas nugalės Austrijos sostinėje vienoje vykstančiame Eurovizijos dainų konkurse.Ved. Paulius Selezniovas

Vasara - ne tik kelionų, bet ir lauko terasų laikotarpis. Po ilgų pasivaikščiojimų mieste, norisi kažkur prisėsti ir užkąsti. Ar apsilankymai restoranuose gali kelti tik geras emocijas? Pokalbis su restoranų apžvalgininke Alija Lobanovaite.Paskaičiuosime eurovizines išlaidas, kurios šiemet pūtėsi dėl politinių audrų. Komentuoja Eurodiena.lt redaktorius Rytis Gerlikas.Ir atskleisime kodėl Italija tampa europos milijonierių užuovėja?Ved. Mindaugas Aušra ir Jurgita Čeponytė

Piše Robi Šabec, bere Jure Franko. Z izrazom svinčena leta (italijansko anni di piombo) je v zgodovini Italije označeno nemirno politično obdobje od konca šestdesetih do prve polovice osemdesetih let 20. stoletja, ko so predvsem fašistične teroristične skupine izvajale številne ugrabitve in bombne atentate. Na političnem prizorišču je bil cilj vseskozi jasen: državo je bilo treba obvarovati, kot zadnjo braniteljico pred deželami 'bogoskrunskega komunizma'. Očuvati jo je bilo treba pred levico in to na vsak način – tudi z uporabo že v drugi svetovni vojni preverjenega fašističnega nasilja. Če je to veljalo za Italijo, je še toliko bolj očitno držalo za mesta neposredno ob meji. Kot je navedeno v samem naslovu romana Trst, 1974, je osrednje dogajanje romana postavljeno v srčiko italijanskih svinčenih let, v leto ko je bilo, kot navaja avtor Massimiliano Stefani, na Apeninskem polotoku na političnem prizorišču izjemno napeto. Pomlad se je začela s sojenjem šestim skrajnim desničarjem za pokol v Peteanu dve leti prej. Štirinajst dni pred tem se je v Catanzaru začelo sojenje za pokol na Trgu Fontana v Milanu leta 1969, ki so ga izvedli člani fašistične organizacije Ordine Nuovo. Prav s tem krvavim dogodkom naj bi se začela italijanska svinčena leta, ki so močno zaznamovala tudi dogajanje v Trstu. Deževnega večera 27. aprila je pri Svetem Ivanu v Trstu na slovenski šoli odjeknila eksplozija – bombo so podtaknili fašistični skrajneži. In prav ta prizor (ob orisih predhodno navedenih atentatov) je pisatelj uporabil kot uvod v roman Trst, 1974 oziroma v razdelek Pomlad. Delo je namreč razdeljeno na tri večje razdelke: Pomlad, Poletje in Jesen, ki jih spremljajo dodana uvodna poglavja, s katerimi avtor osredotočeno predstavi dogajanja v Trstu, ob tem pa izpiše še širšo družbenopolitično situacijo v Italiji. Tovrstni dinamiki ostaja zvest vse do konca. Tudi Poletje se začne burno: uvodno poglavje Italicus govori o enem najhujših bombnih atentatov, ki so kdajkoli pretresli Italijo. 4. avgusta ponoči je na vlaku, ki je iz Rima peljal v München, eksplodirala bomba. Umrlo je 12 ljudi, 48 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Čeprav je odgovornost za atentat prevzela že znana fašistična skupina Ordine Nero, krivcev za tragedijo niso nikoli izsledili. Zadnji razdelek romana (sklene ga le še končni epilog z naslovom Božič) se začne z jesenjo in s prihodom režiserja, pesnika, pisatelja in gledališkega ustvarjalca Piera Paola Pasolinija na konferenco v tržaški študentski dom. Prihod slavnega režiserja je pomemben vsaj iz dveh vidikov. Bil je izpričan levičar in zagrizen borec proti fašizmu, leto zatem pa umorjen verjetno prav zaradi ekstremne kritike fašizma v znamenitem filmskem delu Salò ali 120 dni Sodome. Če k temu dodamo še enega izmed protagonistov romana, istospolno usmerjenega mladeniča Lorenza, pa je prihod slavnega pesnika v »mesto v zalivu« še toliko bolj utemeljen. Dodatno dinamiko dogajanja v romanu je Massimiliano Stefani vnesel še s sprva zapriseženim tržaškim fašistom Ruggerom, ki se zaljubi v Majo, Slovenko po rodu, ta pa v svojem ljubezenskem hrepenenju koleba med njim in študentom, komunističnim aktivistom Maurom. Tu je še Majin brat Saša, ki v zgodbo vključi lokalnega norca Angela in z njim potrebno psihiatrično sceno, družno s psihiatrom Francom Basaglio, s katerim je pisatelj zaokrožil dodobra naphane tržaške razmere sredi sedemdesetih let. V tako nastavljeni atmosferi avtor poznavalsko drsi med ideološkimi nasprotji, nacionalistično-fašističnimi ekscesi in čustvenimi mladostniškimi iskanji identitete. Poudarjajo jih precizni opisi tržaško-italijanskega vsakdana, saj vključujejo vse od bencinskih bonov do tedaj priljubljenih televizijskih oddaj. Pisatelj nas zanesljivo vodi po mestnem središču in okolici, od doline Glinščice prek Barkovelj k Sv Ivanu, v Ljudski vrt, pa vse do znamenite promenade na Ulici 20. september, kjer je bil njega dni tudi sedež fašistične drhali. Predstavlja nam romaneskno potovanje po večnarodnostnem in očarljivem, pogosto tudi strašljivem Trstu, prežetem z nemiri in družbenopolitičnimi napetostmi sedemdesetih let. Delo, ki je kar se da mogoče vpeto v konkreten čas in prostor, se pravi Trst, 1974 kot Italija v malem.

Miroslav Mića Berić – prošao sve selekcije Partizana i postao legenda kluba, a sada je gost Jao Mile podcast-a. Večeras od 21h slušajte vrhunske anegdote iz njegove karijere, ali i otkrijte koliko puta je odbio da pređe u redove crveno-belih – uprkos ozbiljnim ponudama i velikom novcu!00:00:00 Uvod 00:03:50 Večiti u EL00:08:40 Šta očekuješ u četvrtak?00:35:08 Kako vidiš Partizan u poslednjih 4-5 godina?00:55:10 Slika Srbije/Beograda kroz derbi01:05:40 Odrastanje01:16:30 94/95'01:22:30 Mobilni telefon kao nagrada01:30:25 Maštanja i uzori01:35:10 Prvi put sa uzorima01:45:30 Par anegdoti02:00:00 YUBA Liga 02:07:00 Konekcija igrača i kluba02:13:40 Lovćen Cetinje02:20:00 97 - Prelazak u TauKeramiku02:30:20 Razgovor sa Gregom Popovičem02:38:40 Baskonija02:49:30 Ćapi, Grčka i Italija 03:01:20 Poređenje sa današnjim igračima03:07:00 Prvi poziv za reprezentaciju03:10:50 95'03:24:30 Najteži protivnik03:26:50 Najveći talenat 03:29:20 Plan za posle03:37:20 Šta ti je košarka donela03:40:00 5torka saigračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Miroslav Mića BerićDatum: 1. April  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #miroslavberic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Inflacija se je na letni ravni marca znižala na 2 odstotka in pol. Na mesečni ravni pa so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 odstotka, predvsem zaradi podražitev stanovanj, vode in energentov. Ti se bodo še dražili zaradi vojne z Iranom, ki prinaša podražitve vseh dobrin. Predstavniki vlade, gospodarstva in energetike na sestanku zato iščejo rešitve, ukrepe naj bi predstavili popoldne. Drugi poudarki oddaje: - Po preštetih glasovnicah po pošti iz tujine volilni izid nespremenjen, Svoboda še povečala prednost pred SDS. - Minister Maljevac napovedal spremembo pavšalov za dolgotrajno oskrbo. - Italija ameriškim letalom ne dovoli uporabe vojaške baze na Siciliji, Španija zaprla svoj zračni prostor.

Konfliktas Irane problemų sukėlė ir geografiškai arčiausiai Artimųjų Rytų esančiai Europos Sąjungos šaliai - Kiprui. Saloje Iranas atakavo britų karinę bazę, o po šio incidento Graikija, Italija ir Ispanija nusiuntė į Kiprą papildomų pajėgumų. Šalyje apsilankė ir Prancūzijos prezidentas Emanuelis Makronas, pažadėjęs solidarumą ir pareiškęs, kad tas, kas puola Kiprą, puola Europą.Airijos oro bendrovė „Ryanair“ nuo balandžio naikina po vieną kryptį iš Vilniaus, Kauno ir Palangos oro uostų. Nebelieka skrydžių iš Palangos į Dubliną, iš Kauno į Belfastą bei iš Vilniaus į Stokholmą. Tačiau oro uostai teigia, kad airiai didina kitų krypčių dažnį, tiek iš Vilniaus oro uosto, tiek iš Kauno, tiek iš Palangos. Iš Vilniaus nebeliko ir skrydžio į Londono City. Kas daro įtaką skrydžių mažėjimui?Seime siūloma keisti Baudžiamąjį kodeksą - papildyti jį nauju straipsniu „Sabotažas“. Sabotažu būtų laikomas strateginę ar nacionaliniam saugumui svarbią reikšmę turinčių objektų, jų ryšio ar informacinių sistemų sunaikinimas, sugadinimas ar veiklos sutrikdymas, taip pat labai didelės turtinės žalos padarymas siekiant pakenkti Lietuvos interesams. Už tai būtų numatoma laisvės atėmimo bausmė nuo 4 iki 14 metų. O Teisingumo ministerija siūlo numatyti baudžiamąją atsakomybę ir laisvės atėmimo bausmes už diversiją, dalyvavimą ginkluotame konflikte kitoje valstybėje ir užsienio žvalgybų ar saugumo institucijų veikloje.Telefoniniai sukčiai toliau tuština gyventojų pinigines ir sąskaitas. Senjorė iš Plungės jiems atidavė beveik šimtą tūkstančių eurų grynais - savo ir vyro pinigus, nors banke buvo perspėta, kad pinigų sukčiams neatiduotų.Policijos pareigūnai išaiškina dalį tokių nusikaltimų, bet sukčiai ieško ir randa vis naujų būdų išvilioti gyventojų pinigus.Prastėjant šalies demografinei situacijai, Švietimo, mokslo ir sporto ministerija su savivaldybėmis, švietimo ekspertais ir mokslininkais svarsto keturias alternatyvas, kurių galėtų būti imtasi reguliuojant mokyklų tinklą. Tarp siūlymų – mokyklų veiklos optimizavimas, jungtinių mokyklų kūrimas, lankstesnis mokinių skaičiaus klasėje apibrėžimas bei finansavimo modelio pokyčiai.Ved. Liuda Kudinova

Savaitinėje 15min laidoje „Skrieja kamuolys“ apžvelgiamos Lietuvos ir užsienio futbolo aktualijos. Šią savaitę kalbama apie Lietuvos futbolo čempionato peripetijas, stringantį, bet taškus renkantį čempionatą „Kauno Žalgirį“, teisėjų dovanėles pakuojantį Vilniaus „Žalgirį“, Andriaus Lipskio ranką bei puikiai nuvalytą aikštę Gargžduose. Taipogi tradicijai daug dėmesio skiriama visoms stipriausioms Europos lygoms bei Čempionų lygos atkrintamosioms. 00:00 Intro 00:10 Kaziukas 06:30 Taškus renkantis, bet neįtikinantis „Kauno Žalgiris“ ir Andriaus Lipskio ranka 22:55 Kaderas ir „Panevėžys“ 30:00 „Sūduvos“ pirma pergalė ir Vencevičius 37:45 Teisėjo davanėlės Vilniaus „Žalgiriui“ 48:32 Puiki „Banga“, gerai nuvalyta aikštė ir šrotiniai „Riteriai“ 55:03 Būsimas Lietuvos čempionato turas 56:50 Moterų rinktinė 58:58 Gvidas Gineitis ir Turinas 1:07:25 Čempionų lygos aštuntfinalio prognozės 1:14:40 Anglijos „Premier“ lygos turas 1:37:56 „Copa del Rey“ pusfinaliai 1:42:12 „La Liga“ reikalai 1:52:50 „Bayern“, Karlas ir Kane‘as 2:00:50 Italijos „Serie A“ ir Prancūzijos „Ligue 1”  

Pet podatkov o Italiji, iščemo napačnega!

Tradicinėje 15min tinklalaidėje apie futbolą „Skrieja kamuolys“ šią savaitę reagavome į gaisrą Supertaurės finale, žvelgėme į artėjantį TOPLYGOS startą ir teikėme savo spėjimus. Gyrėme ir peikėme Marijampolės „Sūduvą“ už naująjį įvaizdį, vertinome Lietuvos rinktinei tekusius varžovus ir, kaip ir visada, apžvelgėme į ryškiausius lietuvių pasirodymus bei svarbiausius įvykius didžiosiose Europos lygose. Studijoje – 15min sporto žurnalistai Marius Bagdonas ir Aurimas Tamulionis bei „Go3“ komentatorius Karolis Dudėnas. 00:00 Įžanga ir naujas futbolo laikas 07:26 Priklausomybė nuo savivaldybių 18:13 Transliacijos ir trys kertiniai momentai 29:31 Supertaurė – „Kauno Žalgiriui“ 36:49 Gaisras, (ne)evakuacija ir kas mokės baudas? 45:48 Naujasis „Sūduvos“ įvaizdis ir keista žinutė 1:02:29 Paskutinės repeticijos ir naujokai 1:07:02 Karolio komplimentai „Bangai“ 1:08:47 TOPLYGOS vietų prognozė 1:15:30 Kučys, Gineitis, Dubickas, Bartkus, Dambrauskas 1:22:00 Lietuvos rinktinė – mirtininkų grupėje? 1:26:50 Anglija: „Arsenal“, MU ir lekiančios galvos 1:42:03 Ispanija: juoda „Barcelona“ savaitė 1:52:23 Vokietija: lyderių pergalės ir „DFB-Pokal“ 1:56:59 Italija: apgautas teisėjas „d'Italia“ derbyje

Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.

Zvečer se bodo uradno začele 25-te zimske olimpijske igre Milano-Cortina. Italija jih - 70 let po Cortini d'Ampezzo in 20 let po Torinu - gosti tretjič, prvič v zgodovini uradno na dveh prizoriščih. Slovesnost ob odprtju, ki se bo začela ob 20-ih, bo na milanskem nogometnem stadionu San Siro, v neposrednem prenosu pa bodo sodelovali tudi športniki z drugih tekmovališč. Organizatorji obljubljajo dih jemajoč spektakel. Druge teme: - Kljub napovedi ameriško-iranskega srečanja strah pred neposrednim spopadom ostaja v zraku. - Washington zavrnil predlog Moskve za podaljšanje omejitev po izteku jedrskega sporazuma Novi start. - Na kmečkem protestu v Ljubljani naj bi se danes zbralo približno 500 udeležencev.

Državni zbor je na zadnji redni seji v tem mandatu razrešil še zadnja pomembna kadrovska vprašanja. Po dolgotrajnih usklajevanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar so poslanke in poslanci danes dovolj glasov namenili vsem petim kandidatom, ki jih je predlagala. Za varuhinjo človekovih pravic so z 62-imi glasovi potrdili Simono Drenik Bavdek, po 55 pa so jih dobili novi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc ter novi ustavni sodniki Tamara Kek, Barbara Kresal in Marko Starman. V oddaji tudi: - Protikorupcijska komisija zavrača premierjeve navedbe o končanju postopka v zadevi Karigador. - Vrhniški Kemis prešel pod lastništvo krškega Kostaka. - Italija napoveduje zaostrovanje ukrepov na shodih še pred odprtjem iger Milano - Cortina.

Graikija ir Italija atsigauna po audros Haris smūgio. Pokalbis su audros epicentre buvusiomis LRT radijo bendradarbe Italijoje Daiva Lapėnaite ir LRT radijo bendradarbe Graikijoje Jurgita Montvydaite.

Italija je sledila Hrvaški in tudi sama vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. To pomeni, da v Jadranu zdaj ni več mednarodnih voda. Kaj to pomeni za slovenske ribiče, za naše pristanišče in kaj za razmejitev na morju? O tem v tokratni oddaji s profesorjem mednarodnega prava, dr. Markom Pavliho s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.

Švicarske oblasti si prizadevajo prepoznati približno 40 smrtnih žrtev požara na silvestsko noč v Crans-Montani, kar bi lahko trajalo tudi več dni ali tednov. Mediji danes kot eno od žrtev navajajo 16-letnega Italijana, tako Italija kot Francija pa pogrešata več svojih državljanov. Druge teme: - Ameriška zunanja politika postala igrišče Trumpovih interesov. - Veljati so začele novosti glede dela starejših. - Več kot 20 plavalcev pogumno skočilo v Rakiško jezero.

Naujuosius metus Bulgarija pasitinka atsisveikindama su buvusia valiuta – levų ir įsivesdama eurą.Nuo šių metų Lietuvoje keičiasi dalis svarbiausių mokesčių – nuo gyventojų pajamų mokesčio iki nekilnojamojo turto, akcizų ir pridėtinės vertės mokesčio. Pokyčiai palies tiek darbuotojus, tiek būsto savininkus, tiek vartotojus.Seimas 2026-uosius yra paskelbęs Lietuvos radijo metais. Birželį sukaks lygiai 100 metų nuo pirmosios Kauno radiofono transliacijos.Daug žmonių, sutikdami Naujuosius, sau išsikelia įvairius tikslus, vienas dažniausių – sveikiau gyventi, sportuoti. Kaip įgyvendinti sau išsikeltus metų tikslus?Kokiomis nuotaikomis 2026-uosius pasitinka Ukraina, Italija ir Danija?Ved. Edvardas Kubilius

Piše Ifigenija Simonović, bereta Lidija Hartman in Igor Velše. Na bronasto zlatem ovitku knjige esejev Dušana Šarotarja je črno-bela fotografija sedmih veslačev v dolgem čolnu. V levem kotu zgoraj je opazno še eno veslo, veslo osmega veslača. Okrnjena celota. Mar ni tako tudi v življenju? Vedno je še nekaj zadaj, prikrito, neznano. Kakor zgodba, nikoli do kraja povedana. Kakor spomin, nikoli popolnoma razjasnjen. Usklajeno veslanje ekipe kot prispodoba sožitja. In najbolj me zanima veslač, ki ga ni na sliki. Mar ni tako s spomini? Nikoli ni vse do zadnje podrobnosti izpovedano ali izgotovljeno. Sizif in Proust – simbola trenutka in večnosti, vztrajnosti in predanosti. Še preden knjigo odprem, mi fotografija ponuja prvi premor, počivališče pred branjem. Fotografija. Veslači veslajo vzvratno. Nekako na slepo. Zaupati morajo krmarju. Jaz, bralka, moram zaupati pisatelju. Odprem knjigo. Predam se jasno zapisanim mislim, izbornemu jeziku, prepletu presunljivih spominov in fotografij. Spomin na nekaj, na kar smo mislili že večkrat, se vsakič drugače izostri in razkrije. Tudi fotografija je odvisna od osvetljave. Jutranja svetloba, večerna svetloba. Pomemben je izbrani kot. Pri pisanju je pomemben naklon do obravnavane teme, razjasniti je treba iztočišče in bralca pripeljati do poante. Kaj se bo iz predaje določenemu spominu izcimilo? Spoznanje, strah, obžalovanje, obtožba? Ali pa samo informacija? Pisatelj je kot veslač, ki zaupa notranjemu glasu in črpa iz svoje zakladnice znanja in vedenja. Nikoli ne počiva. Tudi ko ne piše, je zamišljen. Obuja spomine. In zapisuje jih v prepričanju, da bojo vredni spominjanja, tudi ko njega več ne bo. Tako pisanje dobiva težo in smisel: "Pomislim, v hoji, pešačenju se skriva nekaj globljega, kar začutim, šele ko se odpravim na daljši sprehod ali pohod, ali po drugi strani, kadar sem sredi pisanja knjige, bodisi romana ali pesniške zbirke. Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš, torej v dolgih in vase zavitih stavkih. Hoja je način spominjanja." Spominjanje kot proces pisanja ali kot osmišljanje bivanja je osrednja tema Šarotarjevih esejev v zbirki Počivališča na poti. Pisanje je hoja s pogledom nazaj, ki ga prekinja globlji razmislek na razglednih točkah. Na spominskem sprehodu se pridružijo avtorjevi prekmurski literarni predniki in sopotniki Miško Kranjec, Feri Lainšček, Vlado Kreslin, Vlado Žabot in tudi arhitekt Feri Novak, ki je zasnoval Mursko Soboto kot evropsko mesto. Spomeniki in nagrobniki, parki, gradovi, vile, podrte hiše, porušena sinagoga. Močno spominsko ozadje so tudi člani prekmurske judovske skupnosti in Šarotarjeve družine, ki so bili žrtve pregonov Judov v 2. svetovni vojni – in tudi po njej, kakor priča rušenje sinagoge. Judom se je pisatelj posvetil že v romanih Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta. Med pisanjem kot obredom spominjanja se oglašajo sorodniki, ki so pisatelja oblikovali v zgodnjem otroštvu. Spominja se tudi prijateljev, ki jih je srečeval na literarnih poteh: Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Gruzija, Bosna in Hercegovina, Rusija, Grčija, Italija. Vendar ne gre za literarni žurnalizem ali prezgodaj napisano avtobiografijo. Tudi ne za bahaško samopromocijo. Dogodki si ne sledijo po logiki časa ali prostora, temveč po izbruhih in vrzelih spomina, ki kot neusahljiv bršljan ovija sprotnost: "Kar se dogaja okrog nas, je spomin, vprašanje je samo, kdo se še spominja. Živimo v času hiperprodukcije spominov, računalniki, internet, mobilni telefoni, megalomanski muzeji, digitalne fotografije, vojne, podnebne spremembe, migracije, vzpon skrajne desnice, izhlapevanje levice; zdi se, da je narcisistična kultura spominčkov, selfijev, imidžev, novih identitet preplavila svet s spomini, ki so popolnoma minljivi, trenutni milni mehurčki v vsakdanjosti, ki so že v naslednji sekundi pozabljeni, vendar, pisateljeva naloga je spominjanje. Spominjanje, obnavljanje sveta s pomočjo imaginacije, ohranjanje nevidne sledi z začetkom jezika. Literatura ni samo prenašanje pomena, marveč tudi iskanje smisla." Dušan Šarotar je knjigo esejev zasnoval kot pesnik, ki se nenehno sprašuje o svoji naravi, o drobcu vesolja, iz katerega izhaja, o prostoru pod soncem, ki mu je dodeljen ali ki ga je zavzel s svojim delom. Poezija je nenehno potovanje okrog iste osi. Ni odgovorov, je samo iskanje oziroma vztrajno brskanje po spominu. Brskanje po sebi? In iz česa pravzaprav smo? Iz vsega, kar smo doživeli, brali, čutili, naredili; tudi iz vsega, česar nismo storili in morda obžalujemo izgubljene priložnosti. "Pesništvo je že tisočletja oblika človekovega spraševanja o smislu življenja, predvsem pa iskanje lepega in presežnega, tako so bili prav pesniki tisti, ki so se v davnini prvi spraševali o naravi sveta in skrivnostih vesolja. Tako so nastali prvotni miti, zgodbe in pripovedi o nastanku sveta in človekovem mestu v njem." Šarotarjevi eseji so avtobiografski, vendar njegova osebna zgodba ni v središču pozornosti ali cilj spominjanja kot takega. Pomembnejša je preteklost, ki je kot pisatelj ne sme prepustiti pozabi. Spominjanje jemlje kot dolžnost. Vsakega od petih esejev v zbirki Počivališča na poti avtor uvaja s citatom iz novoveške literature. Edgar Allan Poe, Paul Valery, Edvard Kocbek, Bruno Schulz in Zbigniew Herbert stojijo kot duhovni stebri, na katere se naslanja. Med pisanjem se sklicuje tudi na druge osebnosti iz literature, sociologije, zgodovine, s čimer kaže, da na svetu ni sam. Pet ciklov njegovih črno-belih, ostro pomenskih fotografij predstavlja zaključene fotoeseje. Tako se Dušan Šarotar predstavlja hkrati kot pisatelj, esejist, pesnik in fotograf. Vsekakor je zbirka esejev Počivališča na poti presežek slovenske esejistične literature zadnjega obdobja.

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia. Goriški plesalec Alex Devetak, ki je med drugim navdušil na odprtju evropske prestolnice kulture in koncertih skupine Blek Panters ter nastopil v njihovem videu ŠA ŠA ŠA, v Ljubljani študira oblikovanje tekstilij. Zakaj Slovenija, ko pa je Italija središče visoke mode? V Ljubljani je študiral tudi Dušan Mukič, novinar in literat, ki je s svojimi najnovejšimi soneti postavil spomenik porabskim slovenskim vasem in vnovič zmagal na natečaju Porabske litere. V Slovenskem domu Zagreb pa si ogledamo razstavo del, nastalih na kreativnih delavnicah. Od kod ideje? Prisluhnite! Foto (zajem zaslona): Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik

Zadnji dan zadnje redne seje državnega zbora v tem letu bodo poslanke in poslanci obravnavali dva zakona po nujnem postopku, novelo o financiranju in spodbujanju graditve javnih najemnih stanovanj ter interventni zakon s področja zdravstva. Interventni zakon o zdravstvu je bil med obravnavo na pristojnem odboru tarča precej kritik zaradi trajnosti sprememb nekaterih členov. Koalicijski poslanci so z dopolnili sporne člene spremenili v začasne, a pričakovati je, da bodo dopolnila vlagali tudi še med obravnavo na seji. Drugi poudarki oddaje: - Okoljevarstveniki predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem označujejo za napako; Nemčija, Francija in Italija ga pozdravljajo - V Bruslju danes o vključevanju zahodnobalkanskih držav v politike Unije ter sodelovanju v zunanji politiki in pri upravljanju migracij. - Evropski parlament bo glasoval o pobudi My Voice, My Choice za varen in dostopen splav za vse ženske v Uniji.

Policija u Kragujevcu apeluje da se zaustavi širenje netačnih informacija protiv Nepalaca, koji rade u tom gradu u Srbiji. Iz Crne Gore stiže inicijativa prema Briselu da se stane na kraj 'seobama birača' u regionu. Poslušajte i priču o "snajper turistima" u opkoljenom Sarajevu.

Kako bo Italija preživela te predpraznične dni med napovedano veliko splošno stavko, ki jo organizirajo najvidnejši delavski sindikati? Kako bo praznoval svoj prvi božič na svetem sedežu papež Leon XIV.? Kakšne prepire poznajo v slavni Italijanski kuhinji, ki jo te dni pod zaščito prevzema UNESCO?

Jure Godler in Anže Tomić o epizodah v bunkerju in hoji po Trstu. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. 
Pridi se pogovarjat – Discord: Apparatus klub Opazovalnica #140 Zapiski: Kuru Toga Hémisphère Luxury Pens Collection | Waterman Genij in njegova jakna [Jure Godler] | Stvar - YouTube […]

Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je izboljšal raven manjšinskega varstva. Najpomembnejši je bil sprejem zakona za pripadnike slovenske manjšine v Videmski pokrajini, torej za rojake v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, saj je Italija s tem prvič priznala, da na tem območju živi slovenska manjšina. Zakon je med drugim določil pravice do izobraževanja v slovenskem jeziku in pravico do rabe slovenščine na javnih upravah, pa pravico do vidne dvojezičnosti in izražanja narodne identitete in lastnih medijev, če omenimo le nekatere. Četrt stoletja po sprejetju zakona marsikod te pravice še vedno niso zagotovljene, nasprotno, ponekod se razmere poslabšujejo. Kot naprimer v Bardu v Terskih dolinah, čeprav je ta občina ena od 32, kjer velja zaščitni zakon, župan tega ne priznava in trdi, da slovensko narečje ne obstaja. Slovencem onemogoča delovanje in jih diskriminira. Lotil se je tudi župnika Renza Calligara, ki se je po ustrahovanju odločil za upokojitev. Toda, kot zagotavlja Igor Černo, občinski svetnik in kulturno zelo dejaven rojak, se županu ne bodo uklonili. Nasprotno. V Bardu se je z rojaki in župnikom pogovarjala Lucija Tavčar, novinarka Radia Trst A. Prislunite jim!Foto: Brošura Slovencev v Videmski pokrajini - Mi smo tu

„Dingęs štetlas“ su neseniai Panevėžyje atidarytu Stasio Eidrigevičiaus menų centru perbraižo Lietuvos kultūros žemėlapį ir padeda rimtą kultūrinį tašką šiaurės Lietuvoje. Drąsiai sakyčiau, kad pagrindiniai Lietuvos muziejai dabar yra Vilniuje, Kaune ir šiaurės Lietuvoje aplink Panevėžį“, – komentare sako architektas Andrius Ropolas.Pristatoma šiuolaikinio cirko ir teatro premjera „Šarūnas“, kurią pagal Vinco Krėvės to paties pavadinimo dramą stato režisierius Gildas Aleksa.Italija po Luvro apiplėšimo pradeda diegti dirbtinio intelekto sistemas, kurios realiu laiku stebi lankytojų elgesį muziejuose ir gali iš anksto identifikuoti įtartinas situacijas. Ką analizuoja dirbtinis intelektas, kokio tipo elgesio modelius jis gali atpažinti, ir kokiose kultūros sektoriaus srityse dirbtinis intelektas galėtų būti pritaikomas jau dabar?Tauragės krašto muziejuje „Santaka“ atidaryta paroda „Baltijos gelmių istorijos“. Joje pasakojama apie Baltijos jūros paveldą per krovininio laivo „Elbing IX“ istoriją.Opera-performansas „Saulė ir jūra“ įtrauktas į „Frieze“ sudarytą reikšmingiausių XXI a. meno kūrinių sąrašą. Kodėl šis kūrinys tapo fenomenu tarptautinėje šiuolaikinio meno scenoje ir kaip jis atliepia platesnes šiuolaikinio meno tendencijas? Pokalbis su Londone gyvenančiu meno kritiku Benu Easthamu.Šiandien Vilniaus Rotušės aikštėje, Kyjive ir Charkive – išskirtinė dovana Lietuvai ir Ukrainai. Vilnius City Opera kartu su Laisvės TV ir LRT bei partneriais kviečia į nemokamą Giuseppe Verdi operos „Makbetas“ tiesioginę transliaciją iš LVSO koncertų salės. Ved. Justė Luščinskytė

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?

Vlada je v svojih proračunskih načrtih za prihodnji leti še nekoliko povečala predvidene državne izdatke, primanjkljaj pa se bo močno približal trem odstotkom bruto domačega proizvoda. Finančnega ministra Klemna Boštjančiča ta številka z ozirom na splošni dolg države ne skrbi. Ostali poudarki oddaje: - Slovenija uvedla sankcije proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in znova pozvala k spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava. - Italija poslala varnostno spremstvo flotilji s humanitarno pomočjo za Gazo, zaščita bo veljala le v mednarodnih vodah. - Na Nanosu slovesno zaznamovali 70-to obletnico zagona tamkajšnjega oddajnika, ki tudi danes ostaja pomembna strateška lokacij.

Karolis Tiškevičius, Tomas Purlys ir Jonas Miklovas aptarė vieną įspūdingiausių finalų Europos čempionato istorijoje. Vokietijos triumfas, Giannio ir Šenguno konfliktas, Atamano branda, jautrus Wagnerio gestas broliui ir arti tragedijos buvę graikai. Aptartas ir Kauno „Žalgirio” pasirodymas turnyre Turkijoje. Tinklalaidės partneriai: – Saily - nauja eSIM paslauga rinkoje. Gaukite išskirtinę 15% nuolaidą „Saily“ duomenų planams! Naudokite kodą BASKETNEWS atsiskaitydami. Atsisiųskite „Saily“ programėlę arba apsilankykite https://saily.com/basketnews – ADMITA – kokybiškų automobilių nuoma už prieinamą kainą: Vilniuje, Kaune, Klaipėdoje ir Palangoje. TRUMPALAIKĖ NUOMA: https://www.admita.lt | ILGALAIKĖ NUOMA IR VERSLO NUOMA: https://www.admitaflex.lt – Nealkoholinis alus „Gubernija”, daugiau informacijos – https://gubernija.lt/ Temos: Kosminiai BN skaičiai, pasaulinė sėkmė ir Purlio alaus čempionatas (0:00); Superinis Eurobasket finalas – istorinė drama (4:54); Kas iš tikrųjų buvo čempionų treneris? (9:20); Vokietijos rinktinė – draugų komanda (13:34); Turkams su Šengunu dar viskas ateis (16:08); Turkai atrodė geriau, bet vokiečių venose - ledas (22:02); Turkų nuovargis ir istorinis Osmano rodiklis (26:18); Franco gestas broliui, įspūdingos Giannio emocijos ir konfliktas su Alperinu (29:53); Netikėtai brandus Atamanas (34:26); Kova dėl bronzos - arti graikų tragedijos (36:43); Prognozes sudaužęs čempionatas: nuvertinti turkai, pervertinti serbai ir (ne)nustebinę suomiai (39:02); Lietuva – suomių mokytoja (45:58); Geresni nei manyta slovėnai, nuvylusi Italija ir kritę treneriai (48:07); Būkite pasiruošę – sudėtingiausia atranka Lietuvos krepšinio istorijoje (48:58); Tai kas laimėjo mūsų „drąsiose prognozėse”? (53:16); Kitas Eurobasketas bus įspūdingesnis? (55:55); Kaip atrodo „Žalgiris”? (57:42); LKL startas (1:13:30); Basketnews podkastų naujokas ir LKL fantasy (1:16:56).

Italija leis lėktuvuose skristi didesniems šunims. Laidoje – LRT RADIJO bendradarbė Italijoje Neringa Budrytė, Vilniaus universiteto Medicinos fakulteto profesorė Rūta Dubakienė, šunų dresuotoja Rita Jakštaitė.

Apie dirbtinį intelektą ir etiką. Kiek įmonės prisideda, kad mūsų duomenys būtų saugūs? Kaip patiems apsaugoti savo duomenis?Po pusės vienuoliktos žinių aptarsime Jungtinės Karalystės sprendimą uždrausti dvi drabužių grupės „Zara“ reklamas su per lieknais modeliais. Kokią įtaką tokios reklamos turi mūsų kūno suvokimui? Kaip išprovokuoti gali ir valgymo sutrikimus?Antrą laidos valandą apie šunis ir lėktuvus. Italija priėmė įstatyma, kuriuo leido įvairaus dydžio šunims skristi lėktuvų salonuose kartu su šeimininkais. Kaip vertinate tokį sprendimą?Paskutinį laidos pusvalandį, klausime, ar su paaugliais galima kalbėtis visomis temomis? Teatro edukologas, aktorius Raimondas Klezys sako, kad klysta tie, kurie mano, kad jauni žmonės suvokia daug mažiau.Ved. Urtė Korsakovaitė

Izraelske sile so davi znova ukazale umik civilistov z več območij v Iranu, v katerem naj bi zadele že več kot tisoč ciljev. Znova so napadle Teheran in več drugih mest po državi. Tudi Iran je davi nad Izrael poslal nov val izstrelkov, o eksplozijah poročajo iz Tel Aviva in Jeruzalema. Ameriški predsednik Donald Trump podpira izraelske napade na Iran, spodbuja premierja Benjamina Netanjahuja k nadaljnjim napadom, od Irana pričakuje brezpogojno vdajo, ni pa še povedal, ali se bodo Združene države vključile v vojaške operacije proti Iranu. Drugi poudarki oddaje: - Ruski predsednik Putin zavrača trditve, da Moskva predstavlja grožnjo Natu. - Premier Golob v Ribnici za sistematično in dolgoročno obravnavo romske tematike. - Slovenske košarkarice na evropskem prvenstvu po porazu proti Litvi čaka Italija.

Milivoje Bata Bozovic je trenutno kosarkas Borca Zemun i novi je gost Jao Mile podcast-a a kroz karijeru igrao za Lavove 063, OKK Beograd, Hemofarm, Buducnost, Vojvodinu, Kakanj, Slobodu iz Tuzle, Zenicu...Njegov kosarkaski put bio je prekidan dva puta usled kidanja ligamenata kolena. 00:00:00 Uvod gost 00:02:30 Sezona u Zemunu00:05:55 Sezona u Zemunu00:16:50 EL, Zvezda, Partizan I F400:22:30 KLS00:24:25 Odrastanje, mastanja i uzori00:32:17 Prelazak u seniore00:39:40 MEGA00:45:15 Hemofarm i povreda00:59:00 Italija i Napulj01:09:30 Povratak posle povrede01:21:08 Bosanska turneja01:29:30 Najtezi protivnik01:34:23 Najveci talenat01:40:30 Planovi za posle kosarke i sta ti je kosarka dobela u zivotu01:45:10 Savet za mlade01:46:50 Petkorka saigracaThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilic

Tradicinė 15min tinklalaidė apie futbolą „Skrieja kamuolys“ apžvelgia svarbiausius futbolo savaitės įvykius. Iš futbolo kelionių sugrįžęs Marius Bagdonas, nesibaigiantis Vilniaus „Žalgirio“ liūnas, nykus Europos lygos finalas, „Napoli“ triumfas, atsisveikinimas su legenda ir sudėlioti taškai ant „i“ stipriausiose Europos lygose – visa tai ir dar daugiau šios savaitės epizode. Studijoje – 15min sporto žurnalistai Aurimas Tamulionis ir Marius Bagdonas bei „Go3“ komentatorius Karolis Dudėnas. 00:00 Įžanga ir Bagdono futbolo kelionės 16:16 Mariaus „Instagram“ paskyra 18:36 Vilniaus „Žalgiris“ toliau smenga 33:59 Kas tas Dejanas Georgijevečius? 39:52 Skylėta „Hegelmann“ gynyba 44:38 Lygiosios Telšiuose ir Gargžduose 48:59 Lietuviai užsienyje 55:29 Nukrypimas apie Ryčio talentus 1:05:28 Blogiausias finalas? 1:19:58 Diskusija dėl Amorimo ir MU 1:24:15 Ange‘o ir „Spurs“ ateitis 1:27:06 Brangiausias futbolo mačas 1:30:17 Anglai išsidalino vietas Europoje 1:43:02 Italija ir auksinis „Napoli“ finišas 1:52:00 „Sudie“ Modričiui ir „Santiago Bernabeu“ 1:58:11 Moterų Čempionų lyga ir likę reikalai

Odprava carin ni mogoča, se pa države o tem lahko pogajajo, je sinoči dejal ameriški predsednik Donald Trump. Obenem je postavil ultimat Kitajski. Če Peking do poldneva ne umakne svojih povračilnih carin, ga bodo doletele dodatne 50-odstotne carine, skupno torej več kot 100-odstotne. Drugi poudarki oddaje: - Italija želi centre v Albaniji uporabljati za repatriacijo migrantov, a dogovor ne predvideva tega. - Janković zavrnil navedbe Vučića o pogovorih o srbskem mandatarstvu. Za zdaj ostaja ljubljanski župan. - Drage oblike dela in nesledenje medincinski inflaciji izzvali izgube v skoraj polovici slovenskih zdravstvenih zavodov.

Kassavaitinė 15min tinklalaidė apie Lietuvos ir pasaulio futbolą „Skrieja kamuolys“ – šįkart ketvirtadienį, po UEFA Čempionų lygos aštuntfinalių ir per Edgaro Jankausko Lietuvos rinktinės sudėties pristatymo spaudos konferenciją. Iš futbolo kelionių sugrįžę Marius ir Karolis dalinasi įspūdžiais, Rytis regi viziją, o prie mikrofonų verda diskusijos apie A lygą, lietuvius svetur, Čempionų lygą, prisilietimus prie kamuolio ir kitus čempionatus. Studijoje – 15min sporto žurnalistai Marius Bagdonas ir Aurimas Tamulionis bei „Go3“ komentatoriai Rytis Vyšniauskas ir Karolis Dudėnas. 00:00 Mariaus ir Karolio futbolo kelionės 15:42 E.Jankausko jubiliejus ir rinktinės sudėtis 21:25 „Žalgirių“ bėdos, „Džiugo“ pergalė ir pirmaujanti „Sūduva“ 37:27 M.Nikoličius Lenkijoje ir kiti lietuviai svetur 48:15 PSG – „Liverpool“, „Real“ – „Atletico“ ir kiek lietimų matėm? 1:26:47 Ryčio vizija ir ketvirtfinalių prognozės 1:31:09 Nuno Espírito Santo ar Pepas Guardiola? 1:35:31 Ispanija, Vokietija ir Italija

15min tinklalaidėje apie Lietuvos ir pasaulio futbolą „Skrieja kamuolys“ – metų futbolininkų apdovanojimų laukimas, Vilniaus „Žalgirio“ bėdos, dėdės iš Singapūro, debiutai Lenkijos ir Slovėnijoje, (ne)draugiški mačai, Čempionų lygos grupės finišas ir burtai, intarpas apie realizaciją, M.Salah kokybė, J.Durano pinigai, M.Arteta prieš P.Guardiolą, trijų žirgų lenktynės Ispanijoje ir Vokietijos bei Italijos reikalai. Prie mikrofonų – 15min sporto žurnalistai Aurimas Tamulionis ir Marius Bagdonas bei „Go3“ komentatorius Karolis Dudėnas. 00:00 Žaidžiam bingo ir ieškom Ryčio 04:43 Sveikinimai Gvidui ir Liucijai 14:23 Vilniaus „Žalgirio“ bėdos 22:13 Repeticijos Kipre ir dėdės iš Singapūro 28:50 Debiutai Lenkijoje, Slovėnijoje ir (ne)draugiški mačai 37:57 Čempionų lyga ir nukrypimas į realizaciją 56:43 7:0, M.Salah kokybė ir D.Moyesas 1:04:18 „Aston Villa“ ambicijos ir J.Durano sprendimas 1:07:35 Dugną kasantis MU ir „Arsenal“ priešprieša su MC 1:19:43 Trijų žirgų lenktynės Ispanijoje 1:27:33 Vokietija ir Italija

Med drugo svetovno vojno, ko so Slovenijo razkosale Italija, Nemčija in Madžarska, se je nogomet pri nas kljub izrednim razmeram igral. V tej epizodi smo si pogledali, kaj se je dogajalo v Ljubljanski provinci v času italijanske okupacije, tako v mestu Ljubljana kot tudi na Dolenjskem. Bilo je kar pestro, saj so nogometaši pod streho spravili dve uradni tekmovanji in kopico turnirjev, zanimivo pa je bilo tudi na Obali, kjer je bila izolska Ampelea zelo uspešna v italijanskem ligaškem sistemu.To obdobje se je končalo septembra 1943 s kapitulacijo Italije in prihodom Nemcev v Ljubljano.

V epizodi 166 je moj gost bil ddr. Igor Grdina, redni profesor za slovensko književnost in za kulturno zgodovino. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Študij zgodovine Ali je zanimanje za zgodovino res večje? Nedostopni arhivi Kitajske in Rusije Skrivanje resnice in uničevanje zapisov Razsvetljenstvo, krščanstvo in Montesquieu Vpliv žensk na zgodovino; Francija v 18.stoletju 2.svetovna vojna in Francoska revolucija Kitajska je komunistična Ali je nesvoboden človek lahko inovativen? Spodbujanje novih vplivnih posameznikov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Jeigu norite paremti mano podkastą (Ačiū!!):   https://www.patreon.com/bmatke Rėmėjas:   www.proballers.com "Giedrius": Trenerio Žibėno kelias iki dvieju LKL čempiono titulu nera iprastas - del to šios dienos epizodas vertas demesio.  Mes kalbejom apie jo kelia ir kaip jo asmenybe keitesi keliaujant po skirtingas šalis. Mes aptarem koks jis buvo gyvenant ir dirbant Lietuvoje ir koks jis tapo po išskirtiniu patirčiu užsienije. Kodel Italija butent turejo didziausia itaka ir kaip merginu komandu treniravimas skiriasi nuo vyru.  Giedrius atsivere apie savo emocini kelia ir kiek reikejo jam pačiam prisipažinti, kad reikia keistis ir dirbti su savimi. Išsamiai kalbejome apie komunikacija su štabu ir kokia svarba turi korektiška ir atvira komunikacija tarpusavyje. Labai reikalingas epizodas visiems jauniems treneriams ir busimiems vadovams! Temos: 0:00 Intro  2:45 Sveikata 4:00 Buvau senamadiskas 13:00 Jaunu treneriu klaidos 15:45 Kitu kulturu itaka 19:30 Italijoj atradau save 23:30 Indonezijos klubo vadovybe 29:40 Dvigubi standartai 35:00 Merginu Treniravimas 38:00 ProBallers.com 42:30 Treneriu štabo niuansai 57:50 ATOs #GiedriusZibenas #Vilnius #VilniusRytas #Treneris Rasit Giedriu Žibena čia: Instagram: https://www.instagram.com/ghibbi_z/  Facebook: https://www.facebook.com/giedrius.zibenas  Finding “The Benas Podcast”: Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast/the-b-podcast/id1558492852?uo=4  Spotify: https://open.spotify.com/show/3Bw5UJNSQLKo0wUybEIza3  Stitcher: https://www.stitcher.com/show/the-benas-podcast …or visit www.bmatke.com to find more info. Comment, Like & Share here: Instagram: https://www.instagram.com/bmatke/ Facebook: https://www.facebook.com/bmatke/ Twitter: https://twitter.com/bmatke3 www.bmatke.com 

Edin Bavčić, prvi draftovani igrač iz bosanske lige, trenutno je na funkciji GM austrijske 3x3 ekipe Vienna, novi je gost Jao Mile podcast-a!www.jaomile.com Kako izgleda propustiti dve šanse za plasman na OI i kakav je osećaj pobediti Srbiju u finalu EP? 00:00:00 Početak 00:01:00 Edin Bavcic 00:05:30 3x3 Austria 00:22:30 EL i NBA 00:30:20 Ograstanje 00:45:45 Senior 00:54:30 Olimpija00:58:50 Italija 01:02:35 Grčka 01:06:20 Ukrajina01:11:10 Pristina 01:15:00 NBA draft01:29:30 Najteži protivnik 01:33:00 Repka01:45:45 Kraj karijere 01:49:45 Benefiti košarke 01:51:00 Saver za mlade 01:53:30 Top 5Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Edin BavčićDatum: 16. Oktobar  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #edinbavcic #3x3 #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #nikolajovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic

Sinoči je odjeknila novica, da je policija kazensko ovadila predsednika vlade Roberta Goloba. Kot je poročala Televizija Slovenija, je prejetje ovadbe potrdilo tudi specializirano državno tožilstvo in prav od tega je odvisen nadaljnji potek dogodkov. Policija je vložila ovadbo po skoraj dveh letih preverjanja navedb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, da se je Golob vmešaval v delo policije. Šlo je zlasti za njegova pričakovanja do nje in do vršilca dolžnosti direktorja policija Boštjana Lindava, naj policijo "očistita janšistov" . V oddaji pa tudi o tem: - Razpis referenduma o drugem bloku krške nuklearke na ustavno sodišče - V Gazi najhujše omejitve humanitarne pomoči po začetku napadov, tudi v Libanonu se humanitarna katastrofa poglablja - V Frankfurtu odpira vrata največji knjižni sejem na svetu, letos častna gostja Italija

Svetovni voditelji, ki so zbrani v New Yorku na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, pozivajo k umiritvi razmer med Izraelom in gibanjem Hezbolah v Libanonu. Združene države Amerike, Evropska unija ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so pozno sinoči objavili skupni poziv k 21-dnevni prekinitvi ognja na meji med Izraelom in Libanonom. Kot so zapisali, razmere tam predstavljajo nesprejemljivo tveganje za širši regionalni konflikt. Druge teme: - Bo že danes znana usoda ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stiojmenove Duh? Pred jutrišnjo interpelacijo se ugiba o njenem morebitnem odstopu. - Vlada bo predvidoma potrjevala predlog proračunov za prihodnji dve leti in obravnavala predlog novega plačnega zakona. - V Novi Gorici so se začeli 34-ti Dnevi evropske kulturne dediščine, na katerih je letos v ospredju dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

Danes praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. S praznikom se spominjamo 15-ega septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Na popoldanski slovesnosti bo imel nagovor predsednik vlade Robert Golob, udeležila se jo bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Druge teme: - Na ulicah Tel Aviva sinoči več kot miljon protestnikov. Zahtevali dogovor o izpustitvi talcev v Gazi. - Več držav srednje Evrope v primežu poplav: uničenih na tisoče domov, terjale tudi smrtne žrtve. - Hitri vlak iz Gorice v šestih urah do Rima, v osmih do Neaplja. Italija želi hitri vlak pripeljati tudi do Ljubljane.

Jonas Miklovas, Arnas Beručka ir Domantas Šeškus sekmadienio rytą susėdo aptarti Lietuvos rinktinės pasirodymo olimpinio atrankos turnyro pusfinalyje Puerto Rike, kur 88:64 buvo įveikta Italijos rinktinė. Lietuvos rinktinės atributika į mūsų parduotuvę grįžta dar stipriau pasipildžiusi! Reikia paskutinės pergalės atrankoje į olimpines žaidynes - palaikyk rinktinę stilingai su mylimiausiais marškinėliais: https://shop.basketnews.lt/ Tinklalaidės partneriai: – Novastar.lt - itin platus buitinės technikos ir elektronikos prekių asortimentas ypač geromis kainomis! http://novastar.lt - geriausiai vertinama internetinė elektronikos prekių parduotuvė pagal evertink.lt duomenis 2024-07-06. Naudok nuolaidos kodus: LT10 ir gauk 10 eurų nuolaidą prekėms nuo 100 eur; LT20 ir gauk 20 eurų nuolaidą prekėms nuo 200 eur; LT50 ir gauk net 50 eurų nuolaidą prekėms nuo 500 eur! – CHAZZ pristato pirmuosius ir vienintelius pasaulyje energetinio gėrimo skonio traškučius ir pamiltus čederio, kanapių, BBQ ir pomidorų skonio tortilijų traškučius. Tik el. parduotuvėje http://chazz.lt su kodu BASKET gaukite -20% nuolaidą! Temos: Lietuvai ypatinga savaitė (0:00); Daugybė abejonių rinktine iki rungtynių su Italija (3:52); Neeilinio pasitikėjimo Grigonis (5:40); Kodėl Puerto Rikas bus rimtesnis varžovas nei Italija (9:58); Ar krepšininkai įsimena savo rekordus? (16:56); Muštro užgrūdintas Kuzminskas ir ramybė komandoje (18:52); Tikėjimas Jokubaičiu (21:24); Nelietuviško mentaliteto žaidėjai (26:05); Žaisminga Maksvyčio žinutė ir vaibelis rinktinėje (28:12); Kas toliau slovėnams ir graikams? (30:20); Intriga Valensijoje (36:05); Ar latviai pagriebs olimpinį kelialapį? (37:57); Kodėl Šeškus negavo dovanų? (46:11); Brangiausiu „Ryto“ žaidėju tampantis Tubelis (47:53); Kas ginsis Utenoje ir iššūkiai treneriui (53:22).