Podcasts about Zeleni

Zeleni klobuk se po mestu vrti, kakor žoga se kotrlja, nikoli poguma ne izgubi, to je najbolj zelen klobuk sveta! V radijski igri za otroke pa se ne pojavi le zeleni klobuk, ki lahko odpravlja težave, če si ga povezneš na glavo, temveč tudi odraščajoča fant in deklica – ter njuno prijateljstvo. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Gitica Jakopin Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Izvajalec glasbe – pevec: Lado Leskovar Dramaturg: Ervin Fritz Deklica – Veronika Drolc Fant – Boris Ostan Očka – Dare Ulaga Krizantema – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa Posneto v Studiih Radia Slovenija januarja 1983

Drugi poudarki oddaje: - Negotovost v Šaleški dolini se povečuje, sindikat premogovnika napoveduje stopnjevanje dejavnosti - Za goriško poslovno cono Kromberk se zanima Pošta Slovenije - Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se je zaobljubila Zeleni zavezi slovenskega turizma - Izšla je monografja o bogati zgodovini gradu Krupa v Beli krajini

V turistični oddaji smo se ustavili v občini Ruše, ki usmerja svoj potencial v zeleni turizem, v občini pa stoji tudi prav posebna graščina – Falski grad, ki so ga postavili šentpavelski benediktinski opati že v 12. stoletju. Govorili smo tudi o usodi tega gradu, poleg tega pa smo v nizu potopisnih pogovorov še zadnjič odpotovali v Irak.

Vrtičkarji se počasi prebujajo iz zimskega spanja in že razmišljajo o prvih setvah vrtnin in izbiri semen. Kaj sejati, kako izbrati najbolj kakovostno seme, kako dolgo je seme obstojno? V sredinem Svetovalnem servisu se bomo posvetili tudi semenskemu krompirju in selekciji odpornih sort na naraven način. Vprašanja za Davorja Špeharja, strokovnjaka s spletnega portala Zeleni svet, lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete v obrazcu na spletni strani Prvega.

Ko su pobednici i gubitnici izbora u Nemačkoj? Zašto se ovi izbori nazivaju istorijskim? Koje su moguće koalicije? Boris Rabrenović i Nenad Kreizer analiziraju izbore. Najviše glasova dobila je Unija CDU/CSU, kandidat za kancelara Merc za formiranje vlade “već do Uskrsa”. Zašto to neće biti baš lako? Alternativa za Nemačku (AfD) je na drugom mestu, SPD na trećem, iza Zeleni i Levica, FDP i ostali ispod cenzusa. Ko je sada na vlasti dok se ne formira nova vlada i koji je rok za njeno formiranje? Von Boris Rabrenovic.

Desetak je dana ostalo do prijevremenih parlamentarnih izbora u Njemačkoj. Politička rasprava se dodatno zaoštrila raspravama o migraciji i suradnji s AfD-om u Bundestagu. Ankete ne daju jasnu sliku situacije na političkom terenu ali je već sada relativno jasno da će sljedeću vladu formirati Unija CDU/CSU, jedino su koalicijski partneri velika nepoznanica. Nenad Kreizer i Filip Slavković govore o mogućnostima poslijeizbornih koalicija, ulozi AfD-a kao i o izbornom ponašanju migranata. Von Nenad Kreizer.

Udesno bez povratka? Unija CDU/CSU je u Bundestagu uz pomoć AfD-a pokušala progurati zakon za ograničenje migracije - usprkos konsenzusu demokratskih stranaka da ne surađuju s populističkom desnicom. To je izazvalo burne reakcije javnosti ali i rasprave oko toga koliko je još jak "protupožarni zid" prema AfD-u u koji se zaklinje Unija CDU/CSU. Nenad Kreizer o odnosu demokratskih stranaka prema desnim populistima razgovara s profesorom Franom Osrečkim iz Berlina i reporterom Filipom Slavkovićem. Von Nenad Kreizer.

Kako riješiti problem nedostatka stambenog prostora u Australiji? Savezna vlada najavila je ulaganje od 182 milijuna dolara za izgradnju ključne infrastukture koja će omogućiti izgradnju oko 25 000 stambenih nekretnina u Novom Južnom Walesu. Ova inicijativa, koju nazivaju najvećim programom izgradnje u povijesti zemlje, izazvala je različite reakcije Koalicije i stranke Zeleni.

Predsednik vlade Robert Golob je na posvetu gostil predstavnike energetike in okoljevarstva, ki so predstavili svoje poglede na oskrbo z električno energijo do konca prihodnjega desetletja. Leta 2040 bo oskrba z električno energijo pretežno razogljičena, mogočih poti do tja je več, bo pa treba o zelenem prehodu ozaveščati tudi javnost. Pred nami je namreč transformacija energetike, ki bo zahtevala širši družbeni konsenz.

Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.

Nova epizoda Blokade, kjer smo se trije mali zeleni možje, Tilc, Koudy in Bwaž ponovno zbrali in usedli za mikrofone, da bi povzeli kaj se je dogajalo v zadnjih dneh oziroma tednih.Govorili smo o dobrih predstavah Cedevite Olimpije, ki ji je niz sedmih zmag prekinil Turk Telekom, ki je slavil v Stožicah. Naš pogled smo nato usmerili v prihodnje tekme, ki bodo zelo zanimive!Seveda pa ni manjkalo zahval za povabila, ki smo jih prejeli v decembru. Hvala še enkrat Grosuplju in Iliriji, da so nas povabili na dobrodelne tekme! Se vidimo še kdaj!Vabljeni k poslušanju.

Njemačkom kancelaru Olafu Scholzu izglasano je nepovjerenje u Bundestagu. Time je otvoren put raspuštanju parlamenta i održavanju novih izbora krajem veljače/februara. Već sad je izvjesno da će ova kratka predizborna kampanja biti žestoka i u znaku pitanja gospodarskog oporavka i migracija. Nenad Kreizer razgovara s reporterom Filipom Slavkovićem i ekonomistom Damirom Novotnyjem o sljedećim koracima na putu prema izboru i o tome zašto je tzv. dužnička kočnica odigrala važnu ulogu u padu vlade. Von Nenad Kreizer.

Pomůžete nám pochopit, jak lidé vnímají influencery? Vyplňte nám, prosím, krátký dotazník. :) Dostanete se na něj pomocí tohoto odkazu: ⁠⁠⁠http://pvw1.2.vu/infzvsf⁠⁠⁠ Řešíme témata všeho druhu, zajímavosti i nedůležitosti. Proč? Na to asi přijdete spíš vy než my... Technická: Témata rozebíráme bez hluboké přípravy a jakéhokoli scénáře, aby byl rozhovor autentický, tak nečekejte naprostou vědeckou přesnost. Detaily můžete vždycky vyhledat v odkazech níže v popisku. Děkujeme za pochopení :) Nový kofeinový nápoj a standardní povzbuzovací kapsle najdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://www.alchemistr.cz/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Jedná se o zvukový záznam z YouTube relace Zvědátoři. Ta může obsahovat informační opravy v obraze, které neuslyšíte. Ke každému dílu je připojeno datum vysílaní i zdroje (některé už nefungují - proto nejsou přidány). ⁠........................Zdrojové video........................⁠ Martinův hlavní kanál: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠NaprostoRetardovany⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Patrikův kanál: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Patrik Kořenář⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Společný kanál: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Zvědátoři⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ---------------------------------------- ⁠Zdroje k dalšímu šťourání 1⁠ ⁠Zdroje k dalšímu šťourání 2

Zdravo. Čeprav tokrat začnemo s tarokom tretjim življenjskim obdobjem, se hitro posvetimo raketam za mir in sanjamo o lepšem svetu. Vprašamo se, kako bi bilo lahkona svetu manj vojn in ugotovimo, da bi bilo brez držav, narodov, religij in denarja precej lažje videti mir na koncu tunela, kot sedaj, ko za to ni "prave politične volje". Ker o tem poje pesem Johna Lennona Imagine, je brez dvoma komad tedna, čeprav imamo ta teden v konkurenci še popevke Brucea Springsteena in Jacka Antonoffa, pa tudi dva napeva Henčkov se spomnimo. Tudi na podložena ramena ne pozabimo, o knjigi pa spet nič ne govorimo. Za na konec vam kličemo lepo se imejte in predvsem radi se imejte.

Dugotrajne svađe unutar vladajuće koalicije kancelara Olafa Scholza dovela su do raspada njemačke vlade i prijevremenih parlamentarnih izbora koji će se održati 23. veljače/februara. Parlamentarne stranke u Njemačkoj se pripremaju na predizbornu kampanju koja bi mogla biti kratka i žestoka. Koje bi teme mogle prevladavati ovom kampanjom i koje koalicije su nakon izbora moguće o tomu Nenad Kreizer razgovara sa zastupnikom Bundestaga Josipom Juratovićem i reporterom Filipom Slavkovićem. Von Nenad Kreizer.

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!- Ker smo porabili preveč fosilnih goriv, smo jih prepovedali, in dobili smo električne avtomobile.- Ker so električni avtomobili porabili preveč elektrike, smo prepovedali električne bojlerje in dobili smo plinske grelnike vode.- Ker je v Ukrajini vojna, smo prepovedali plinske bojlerje, in ljudje so začeli vodo greti na štedilnikih z drvmi.- Ker drva preveč onesnažujejo okolje, smo prepovedali štedilnike in ljudje so se nehali umivati.- Ker so ljudje začeli smrdeti, smo jim prepovedali obiskovati javne prostore.- Ko je prišla zima, je neumite ljudi, ki so živeli v mrzlih stanovanjih, začelo zebsti, zato so se začeli bolj debelo oblačiti.- Ker tekstilna industrija onesnažuje okolje in izkorišča suženjsko delavno silo v Indoneziji, smo prepovedali tekstil in ljudje so ostali goli in bosi.- Ker so ljudje ostali goli in bosi v hladnih stanovanjih, brez tople vode in s stoječimi avtomobili, so začeli več jesti, da bi jih grele kalorije.- Ker pridelovanje hrane in kmetijstvo zastrupljata prst in onesnažujeta okolje, smo hrano prepovedali, tako so ljudje ostali lačni.- Ker so ljudje ostali lačni, goli, bosi, brez tople vode in avtomobilov, so zapustili stanovanja in si poiskali jame, kraška brezna in pa gozdove, kjer so lahko nabirali robide, maline in lešnike.- Ker ni bilo več pravega razloga, da bi goli, bosi, premraženi in lačni ljudje volili politične stranke, so postali pleme.- Ker so bila nekatera plemena bolj spretna od drugih, so vsake toliko uplenila mamuta.- Ker ni bilo več prometa, kmetijstva, industrije, družbene strukture in izkoriščanja naravnih virov, je okolje postalo kristalno čisto.- Ko je okolje postalo kristalni čisto, ljudje pa so živeli v jamah in lovili mamute, je na Zemljo treščil asteroid. Tako gre to.Včasih se zdi, kot da uradniki nimajo nobenega stika z resničnostjo. Kot da bivajo v nekakšnih oazah, vsako jutro pa se odpravijo delat v naš potratni in onesnaženi svet. Kako si drugače predstavljati – zelo tehnični in večini ljudi nerazumljiv – zakon o učinkoviti rabi energije, po katerem je vgradnja bojlerjev in podobnih naprav, ki električno energijo uporabljajo za proizvajanje toplote, prepovedana. In to ne le za novograditelje; tudi tiste, ki imajo takšne naprave doma, bo obiskala neusmiljena bojlerska inšpekcija ter trebušasti izvir ugodja zaplenila. Ko je narod vstal v pravični obrambi civilizacijske pravice do umivanja s toplo vodo, so užaljeni uradniki zakon umaknili, med umikom pa žebrali edino mantro, ki jo poznajo: "Sonce, veter in toplotna črpalka. Sonce, veter in toplotna črpalka." In tako naprej in tako nazaj.Kot da ni dovolj vzpon skrajno vprašljivih političnih struktur po vsem planetu, ki so v svoja jadra ujele zablode zelenega prehoda, uradniki še vedno vztrajajo z neumnimi akcijami, kot je recimo ta slovenska s prepovedjo bojlerjev. Seveda je razumnemu jasno, da je treba spremeniti načine in tehnologije, s katerimi energetsko poganjamo našo civilizacijo in da smo tako intelektualno kot tehnološko sposobni omejiti oziroma ustaviti uničevanje planeta. A težava je v tem, da smo se za kaj takšnega obrnili na napačne preroke. Prav te dni poteka podnebna konferenca v Azerbajdžanu, kjer politiki le še enkrat več z okoljem mešetarijo, ker pač to edino in najbolje znajo. Hočemo povedati, da letošnje najbolj vroče leto v zgodovini meritev presega kognitivne sposobnosti politikov. Kot smo se boleče naučili tukaj in zdaj, politični ceh ne privlači tistih najmodrejših med nami, zato prihaja do neumnih in z resničnostjo skreganih ukrepov à la ukinitev bojlerjev. Zeleni prehod je intelektualno prezahtevna operacija, da bi jo zaupali politikom, še sploh zdaj, ko so na vrhovih treh najmočnejših svetovnih držav trije "notorični bebci", kot bi se izrazil Švejk. Samo kot primer ... proti zastrupljanju ukrajinskih polj kot žitnice Evrope z vojno ter njenimi posledicami je vaša zaveza, da boste na balkonu redili peteršilj, ugašali luči in zapirali radiator, patetična in brez vsake praktične vrednosti. Bivanje človeka na planetu in njegova interakcija z okoljem ni ne tehnično, ne mednarodno, ne politično, temveč filozofsko vprašanje. Ker kako naj razumevanje sveta, ki vrednoti narode in riše meje po gozdovih, rekah in morjih, prepreči vetru, da bi bil veter.

Raspad vladajuće koalicije u Njemačkoj. Međunarodna nesigurnost. Nezadovoljstvo građana. Sve glasniji su zahtjevi za što skorijim prijevremenim parlamentarnim izborima, koji dolaze i od oporbe i od građana. Kakva je situacija danas, pet dana kasnije? I što uopće znači raspad vlade za Njemačku, a što za vanjsku politiku? Hoće li Njemačka imati novu vladu za tri ili šest mjeseci? O tome razgovaraju Maja Marić, Filip Slavković i Nenad Kreizer. Von Maja Maric.

„Zeleni sat“ je serijal Obrazovnog programa Televizije Vojvodine namenjen poštovaocima prirode i ljubiteljima zdravijih životnih navika, koji ima za cilj unapređenje zdravstveno-ekološke svesti. Za bolji i kvalitetniji život, za lepšu i čistiju planetu! Baveći se ekologijom u najužem i najširem smislu reči (zaštita životne sredine, ekologija, organizma - ishrana, rekreacija, relaksacija, medicina, eko-turizam), ovaj serijal u središte priče stavlja čoveka, polazeći od činjenice da on svojim dobrim ili lošim navikama utiče na svoj život, svoje zdravlje i okruženje u kojem živi, i obratno. Jer, čovek razvijajući svoj mikro-kosmos na duhovnom, mentalnom i fizičkom planu, može biti dobar sebi, svojim bližnjima, svom neposrednom okruženju, Kosmosu. Priroda i Kosmos dobro pamte sve što čovek čini. Dobro uzvraćaju dobrim, a loše lošim. Zato u ovim emisijama stalno podsećamo da smo neodvojivi deo prirode, da smo Planetu „nasledili“od predaka, a „pozajmili“ od potomaka, da je ona naša kuća, da drugu nemamo, niti ćemo je dobiti. Dužni smo da je čuvamo, jer kažu da smo jedina svesna bića na njoj. To radimo kontinuirano, nenametljivo, lagano, ali suštinski - ukazujući na probleme, ali i nudeći rešenja kroz dobre primere. Autor emisije: Nevena Kljajić

„Zeleni sat“ je serijal Obrazovnog programa Televizije Vojvodine namenjen poštovaocima prirode i ljubiteljima zdravijih životnih navika, koji ima za cilj unapređenje zdravstveno-ekološke svesti. Za bolji i kvalitetniji život, za lepšu i čistiju planetu! Baveći se ekologijom u najužem i najširem smislu reči (zaštita životne sredine, ekologija, organizma - ishrana, rekreacija, relaksacija, medicina, eko-turizam), ovaj serijal u središte priče stavlja čoveka, polazeći od činjenice da on svojim dobrim ili lošim navikama utiče na svoj život, svoje zdravlje i okruženje u kojem živi, i obratno. Jer, čovek razvijajući svoj mikro-kosmos na duhovnom, mentalnom i fizičkom planu, može biti dobar sebi, svojim bližnjima, svom neposrednom okruženju, Kosmosu. Priroda i Kosmos dobro pamte sve što čovek čini. Dobro uzvraćaju dobrim, a loše lošim. Zato u ovim emisijama stalno podsećamo da smo neodvojivi deo prirode, da smo Planetu „nasledili“od predaka, a „pozajmili“ od potomaka, da je ona naša kuća, da drugu nemamo, niti ćemo je dobiti. Dužni smo da je čuvamo, jer kažu da smo jedina svesna bića na njoj. To radimo kontinuirano, nenametljivo, lagano, ali suštinski - ukazujući na probleme, ali i nudeći rešenja kroz dobre primere. Autor emisije: Nevena Kljajić

„Zeleni sat“ je serijal Obrazovnog programa Televizije Vojvodine namenjen poštovaocima prirode i ljubiteljima zdravijih životnih navika, koji ima za cilj unapređenje zdravstveno-ekološke svesti. Za bolji i kvalitetniji život, za lepšu i čistiju planetu! Baveći se ekologijom u najužem i najširem smislu reči (zaštita životne sredine, ekologija, organizma - ishrana, rekreacija, relaksacija, medicina, eko-turizam), ovaj serijal u središte priče stavlja čoveka, polazeći od činjenice da on svojim dobrim ili lošim navikama utiče na svoj život, svoje zdravlje i okruženje u kojem živi, i obratno. Jer, čovek razvijajući svoj mikro-kosmos na duhovnom, mentalnom i fizičkom planu, može biti dobar sebi, svojim bližnjima, svom neposrednom okruženju, Kosmosu. Priroda i Kosmos dobro pamte sve što čovek čini. Dobro uzvraćaju dobrim, a loše lošim. Zato u ovim emisijama stalno podsećamo da smo neodvojivi deo prirode, da smo Planetu „nasledili“od predaka, a „pozajmili“ od potomaka, da je ona naša kuća, da drugu nemamo, niti ćemo je dobiti. Dužni smo da je čuvamo, jer kažu da smo jedina svesna bića na njoj. To radimo kontinuirano, nenametljivo, lagano, ali suštinski - ukazujući na probleme, ali i nudeći rešenja kroz dobre primere. Autor emisije: Nevena Kljajić

"Zemlja je v kmetijstvu in vrtnarstvu osnovno orodje in z njo je treba delati, ko je pripravljena in ne takrat, ko mi želimo delati," pravi Davor Špehar s spletnega portala Zeleni svet. Kot gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo pojasnil, da je treba biti zaradi vremenskih razmer na zelenjavnem vrtu v teh dneh še posebej previden in inovativen, govoril pa bo tudi o optimalni vlažnosti tal, najprimernejši temperaturi in obdobju jesenske priprave tal, pravilni uporabi organskih gnojil in jesenskih setvah. Pripravite vprašanja, sprejemamo jih na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Anja Mugerli, letošnja prejemnica nagrade kresnik za roman Pričakovanja, v katerem odkrito piše o zagatah, s katerimi se mlad par spopada ob umetni oploditvi, je tudi avtorica več kratkoproznih zbirk – s knjigo Zeleni fotelj je bila pred slabim desetletjem nominirana za najboljši knjižni prvenec, za zbirko Čebelja družina pa je pred tremi leti prejela evropsko nagrado za književnost in bila nominirana na nagrado Novo mesto short. Zbirka Plagiat je tako njena tretja knjiga kratke proze in peta leposlovna knjiga po vrsti, če vključimo še romaneskni prvenec Spovin, za katerega je bila leta 2018 prav tako nominirana za kresnik. Diplomantka slovenistike na Univerzi v Novi Gorici in magistrica uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja na Primorski univerzi je v šestih letih dodobra izoblikovala svoj stil pisanja, njena ljubezen do literature pa veje tudi iz vseh devetih zgodb v pričujoči zbirki. Gre za zgodbe o razočaranju zaradi takšne in drugačne izdaje, zgodbe o demenci in osamljenosti, zgodbe o predanosti, ljubezni in umiranju. Protagonisti in protagonistke zgodb v zbirki Plagiat so večinoma odraščajoče najstnice, ki gradijo identiteto na družbenih omrežjih in si z njo utirajo virtualno pot v odraslost, medtem ko z zahrbtnimi udarci staršev in prijateljev dobivajo prve izkušnje o ljubezni in ambivalentnih odnosih. Po drugi strani pa se nam v zgodbah odpira tudi poglobljen pogled v razmerje med materjo in hčerko, profesorico in učenko ter lastnico stanovanja in njeno podnajemnico. Tako v zgodbi z naslovom Tatica spremljamo odnos med hčerjo in dementno mamo, ki tava izgubljena po soseski, po kateri sta še nedavno skupaj sprehajali, zdaj pa jo zaradi izgube spomina doživlja kot ječo: “Kdaj lasten dom postane ujetništvo? Ko odpreš vhodna vrata in ničesar, kar vidiš na drugi strani, ne prepoznaš, čeprav greš vsak dan na sprehod po ulicah in ti nekdo pove, kje je najboljša pekarna, kje park in kje si nekoč delal. /…/ Peljem jo do centra mesta, kjer sva se po navadi dobili na kavi. Na maminem obrazu vlada začudenje. Začetna jeza, ker se ni mogla spomniti, jo je minila – zdaj spominja na otroka, ki ga prvič peljejo v luna park.” Zgodba Na vdih se osredotoča na potapljačko, ki se zaganja v morsko globino, medtem ko se njena mati bojuje z rakom na pljučih – vsaka na svoj način hlastata za zrakom ob zavedanju, da je vsak vdih lahko zadnji. Tudi glavni junakinji zgodbe Plagiat, pisateljici in profesorici Ani, zmanjkuje zraka, ko ugotovi, da jo je študentka dobila pri kraji zgodbe in da bo do konca terjala pravico – knjižna polica, v katero postopoma zlaga svoje knjige, med katerimi se znajdejo tudi plagiati, se pod težo laži vse bolj trese, dokler na koncu ne popusti. Medtem ko se Ani ne zdi nič spornega, da v sklopu umetniških rezidenc počiva, saj ji študentje ne nazadnje kar sami preskrbijo manjkajoče dele njenih knjig, pa se protagonistka zgodbe Motovilka udeleži literarnega simpozija v Lihtenštajnu, kjer jo prostor in hrana spomnita na pravljico o Motovilki. Po ogledu filma o duhovih, si v rjuhi izreže oči, da bi jo bilo manj strah: “Sprašujem se, ali je bilo Motovilko strah teme. O tem sem skoraj stoodstotno prepričana. Kako je premagovala svoj strah pred temo? Je na ves glas prepevala? Si je predstavljala, da stoji sredi zelenega travnika, obsijanega s soncem? Je masturbirala?” Tudi junakinja zgodbe Zofi si krajša čas z nenavadnim hobijem, ki vključuje glasno branje knjig travmatiziranim psom – ob branju Sreče na vrvici se približa zlorabljeni kužki ter z njo po nizu nenavadnih okoliščin preživi novoletni večer daleč od petard in mestnega vrveža. Protagonistka zgodbe Siva pega, ki ji je zaradi epidemioloških ukrepov onemogočeno nastopanje na gledaliških odrih, postane ljubosumna na svakinjo, ki prav takrat prvič v življenju pride do službe varnostnice lokalnega zdravstvenega doma. Statusni simboli se tako “premešajo”; koncept službe, družine, zdravja in sreče se postavi na glavo, domači postanejo tujci, ki le tu in tam skupaj molče pokadijo cigareto. V še bolj tragične vode zabrede zgodba Stanovanje, v kateri se izpoved hčerke lastnice ljubljanskega stanovanja izmenjuje z izpovedjo njene podnajemnice, ki za sobo plačuje 250 evrov na mesec, dokler se lastnica stanovanja ob hčerinem prigovarjanju ne odloči, da bo Srbkinjo po hitrem postopku izgnala iz stanovanja, saj bo od turistov prejela po 70 evrov na noč. Hči, ki je prav tako kot slednja šla s trebuhom za kruhom v Berlin, je do Srbkinje pokroviteljska, čeprav ima sama zaradi slovenskega potnega lista in družinskih nepremičnin prednost že v izhodišču: “Človek se mora znat prilagodit in si sam pomagat, ne pa čakat, da mu stvari padejo z neba. Ko je šla jezikovna šola po gobe, nisem stisnila repa med noge in tekla nazaj k mami, čeprav bi lahko šla. Hotela sem ostat tukaj, ampak morala sem se potrudit, bit inovativna, se znajt. Noben me ni prijel za rokico in rekel, glej, Maja, zdaj bi pa ti lahko to in to, ne, sama sem se spomnila, da bi lahko poučevala po netu, sama sem zalaufala biznis … akcija – reakcija, pravim jaz, nič ne pomaga, če samo sediš na riti. Vesela sem, da sem prišla sem. Če bi ostala v Sloveniji, bi mogoče odprla espe in bi zdaj dihala na škrge, tako kot par mojih dobrih frendov, ali pa bi bila prisiljena naredit strokovnega in it delat v šolstvo, si predstavljaš?” Posebnost pisanja Anje Mugerli je v tem, da počasi in temeljito gradi psihološke like, ki na začetku dajejo vtis enoličnosti, dokler prek drobnih detajlov ne odkrijemo njihovih temnih plati. Pa vendarle jih avtorica moralno ne obsoja niti jih ne kuje v zvezde – večkrat jih niti ne poimenuje ali pa bralcu poda ime in priimek z opisom knjig ali med povzemanjem pogovora s prijatelji. Pod gladino malomeščanske urejenosti in zlaganih vrednot se skozi razpoke vsakdanjega življenja postopno prebija tisto, kar bi Freud opredelil kot Das Unheimliche bodisi skozi ponovitev nasilnega dejanja iz otroštva bodisi skozi diskrepanco med pravljicami oziroma virtualnim svetom in travmatično sedanjostjo. Vdor duhov, ki opozarjajo na potlačene in nerazčiščene vsebine iz nezavednega, je možen tako v obliki privida pokojne prijateljice, do katere protagonistka razvije občutke krivde, kot tudi v razmajani knjižni polici in rjuhi z luknjama, namenjenima potešitvi strahov in spolnega vznemirjenja. Strukturo posamezne zgodbe Anja Mugerli dodatno popestri z navajanjem pisem, sporočil, asociacij iz nezavednega in izmeničnim podajanjem monologa glavnih junakov, ki se načeloma zelo pristransko, lahko bi rekli narcisoidno, bojujejo za prevlado svoje doktrine. Literarni verizem s primesmi družbene kritike in numinozne intrige je prav gotovo kombinacija, ki bo bralca za dolgo prikovala h knjigi.

Alternativa za Njemačku je po prvi put postala najjača stranka u nekom parlamentu. U Tiringiji najjača stranka, u Saskoj druga po snazi. Kako će se izbori u ove dvije savezne zemlje odraziti na politiku Berlina, pogotovo ako se uzme u obzir slab prolaz stranaka vlade Olafa Scholza? Hoće li vlada sada dodatno pooštriti izbjegličku politiku? Nenad Kreizer o tome razgovara s analitičarem iz Berlina Krunoslavom Stojakovićem i kolegom Filipom Slavkovićem koji je sakupio reakcije na jučerašnje izbore. Von Nenad Kreizer.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo zadnjo različico osnutka posodobitve nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki ga bo vlada predvidoma sprejela jeseni. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti z zavezami evropskega zelenega dogovora in bi ga morali v Bruselj poslati že do konca junija. Glavni novosti sta dve, in sicer prestavitev namenskosti podnebne dajatve ter - enako kot v predlaganem podnebnem zakonu - odlog odprave spodbud za fosilna goriva. Preostale novice: Divjanje vojn v Gazi in Ukrajini: nov krog pogajanj v Kairu, v Kijev kot posrednik indijski premier. Kamala Harris uradno predsedniška kandidatka ameriških demokratov. Obljublja nižjo obdavčitev srednjega razreda. Kvalifikacije za konferenčno ligo: med slovenskimi klubi v najboljšem položaju Olimpija.

Z našim bruseljskim dopisnikom preverjamo napovedi predsednice Evropske komisije, ki je že pred časom sporočila, da bo pogovore s komisarskimi kandidati začela sredi avgusta. In medtem ko so v Bruslju turistično ponudbo kočij s konjskimi vpregami zamenjali za ponudbo električnih, še vedno dviga precej prahu tudi začasna carina, ki jo je EU uvedla za uvoz električnih vozil iz Kitajske.

Jak velkým přínosem pro stavebnictví může být mycelium? - Česko na podzim vyšle na oběžnou dráhu celosvětově teprve třetí družici s hyperspektrální kamerou. Poslouží třeba zemědělcům nebo ekologům. V čem spočívá její kouzlo? Jak bude její snímky využívat Česká inspekce životního prostředí? Moderuje Renata Kropáčková.

„Zeleni sat“ je serijal Obrazovnog programa Televizije Vojvodine namenjen poštovaocima prirode i ljubiteljima zdravijih životnih navika, koji ima za cilj unapređenje zdravstveno-ekološke svesti. Za bolji i kvalitetniji život, za lepšu i čistiju planetu! Baveći se ekologijom u najužem i najširem smislu reči (zaštita životne sredine, ekologija, organizma - ishrana, rekreacija, relaksacija, medicina, eko-turizam), ovaj serijal u središte priče stavlja čoveka, polazeći od činjenice da on svojim dobrim ili lošim navikama utiče na svoj život, svoje zdravlje i okruženje u kojem živi, i obratno. Jer, čovek razvijajući svoj mikro-kosmos na duhovnom, mentalnom i fizičkom planu, može biti dobar sebi, svojim bližnjima, svom neposrednom okruženju, Kosmosu. Priroda i Kosmos dobro pamte sve što čovek čini. Dobro uzvraćaju dobrim, a loše lošim. Zato u ovim emisijama stalno podsećamo da smo neodvojivi deo prirode, da smo Planetu „nasledili“od predaka, a „pozajmili“ od potomaka, da je ona naša kuća, da drugu nemamo, niti ćemo je dobiti. Dužni smo da je čuvamo, jer kažu da smo jedina svesna bića na njoj. To radimo kontinuirano, nenametljivo, lagano, ali suštinski - ukazujući na probleme, ali i nudeći rešenja kroz dobre primere. Autor emisije: Nevena Kljajić

„Zeleni sat“ je serijal Obrazovnog programa Televizije Vojvodine namenjen poštovaocima prirode i ljubiteljima zdravijih životnih navika, koji ima za cilj unapređenje zdravstveno-ekološke svesti. Za bolji i kvalitetniji život, za lepšu i čistiju planetu! Baveći se ekologijom u najužem i najširem smislu reči (zaštita životne sredine, ekologija, organizma - ishrana, rekreacija, relaksacija, medicina, eko-turizam), ovaj serijal u središte priče stavlja čoveka, polazeći od činjenice da on svojim dobrim ili lošim navikama utiče na svoj život, svoje zdravlje i okruženje u kojem živi, i obratno. Jer, čovek razvijajući svoj mikro-kosmos na duhovnom, mentalnom i fizičkom planu, može biti dobar sebi, svojim bližnjima, svom neposrednom okruženju, Kosmosu. Priroda i Kosmos dobro pamte sve što čovek čini. Dobro uzvraćaju dobrim, a loše lošim. Zato u ovim emisijama stalno podsećamo da smo neodvojivi deo prirode, da smo Planetu „nasledili“od predaka, a „pozajmili“ od potomaka, da je ona naša kuća, da drugu nemamo, niti ćemo je dobiti. Dužni smo da je čuvamo, jer kažu da smo jedina svesna bića na njoj. To radimo kontinuirano, nenametljivo, lagano, ali suštinski - ukazujući na probleme, ali i nudeći rešenja kroz dobre primere. Autor emisije: Nevena Kljajić

Građani Europske unije izglasali su novi saziv EU parlamenta. Konzervativna Europska pučka stranka (EPP) i dalje je najjača snaga. No najveća vijest ovih izbora je veliki uspjeh krajnje desnice u najvećim europskim zemljama poput Njemačke, Francuske i Italije. Što jačanje desnih populista znači za budućnost kontinenta ali i za predstojeće lokalne izbore u Njemačkoj i zašto su stranke njemačke vladajuće koalicije prošle tako loše? O tome u ovom podcastu govorimo s politologom Perom Maldinijem. Von Nenad Kreizer.

Kaj misliš, zakaj so v pravljicah vse mačehe tako sovražne? Pravljice in ljudske zgodbe izhajajo iz obdobja, ko so ženske pogosto umirale zaradi poroda ali zapletov pri porodu, moški pa so se pogosto znova poročali, velikokrat z vdovami, ki so že imele svoje otroke. Mačehe, ki so želele, da bi imeli njihovi otroci prednost pred otroki iz prejšnjega zakona, so bile pogosto krute. V pravljicah pa so vedno premagane. Kaj o tem pripoveduje danska pripovedka Zeleni vitez? Pripovedke o očetih in hčerah, Josephine Evetts-Secker, Tržič, Učila, 1999, bere Nataša Holy

„Zeleni sat“ je serijal Obrazovnog programa Televizije Vojvodine namenjen poštovaocima prirode i ljubiteljima zdravijih životnih navika, koji ima za cilj unapređenje zdravstveno-ekološke svesti. Za bolji i kvalitetniji život, za lepšu i čistiju planetu! Baveći se ekologijom u najužem i najširem smislu reči (zaštita životne sredine, ekologija, organizma - ishrana, rekreacija, relaksacija, medicina, eko-turizam), ovaj serijal u središte priče stavlja čoveka, polazeći od činjenice da on svojim dobrim ili lošim navikama utiče na svoj život, svoje zdravlje i okruženje u kojem živi, i obratno. Jer, čovek razvijajući svoj mikro-kosmos na duhovnom, mentalnom i fizičkom planu, može biti dobar sebi, svojim bližnjima, svom neposrednom okruženju, Kosmosu. Priroda i Kosmos dobro pamte sve što čovek čini. Dobro uzvraćaju dobrim, a loše lošim. Zato u ovim emisijama stalno podsećamo da smo neodvojivi deo prirode, da smo Planetu „nasledili“od predaka, a „pozajmili“ od potomaka, da je ona naša kuća, da drugu nemamo, niti ćemo je dobiti. Dužni smo da je čuvamo, jer kažu da smo jedina svesna bića na njoj. To radimo kontinuirano, nenametljivo, lagano, ali suštinski - ukazujući na probleme, ali i nudeći rešenja kroz dobre primere. Autor emisije: Nevena Kljajić

Pred evropskimi volitvami smo gostili predsednico parlamentarnega odbora za kmetijstvo dr. Vido Čadonič Špelič in nekdanjega ministra za infrastrukturo ter poslanca državnega zbora Jerneja Vrtovca. Spregovorila sta o izzivih slovenskega kmetijstva ter zelenega prehoda.

„Zeleni sat“ je serijal Obrazovnog programa Televizije Vojvodine namenjen poštovaocima prirode i ljubiteljima zdravijih životnih navika, koji ima za cilj unapređenje zdravstveno-ekološke svesti. Za bolji i kvalitetniji život, za lepšu i čistiju planetu! Baveći se ekologijom u najužem i najširem smislu reči (zaštita životne sredine, ekologija, organizma - ishrana, rekreacija, relaksacija, medicina, eko-turizam), ovaj serijal u središte priče stavlja čoveka, polazeći od činjenice da on svojim dobrim ili lošim navikama utiče na svoj život, svoje zdravlje i okruženje u kojem živi, i obratno. Jer, čovek razvijajući svoj mikro-kosmos na duhovnom, mentalnom i fizičkom planu, može biti dobar sebi, svojim bližnjima, svom neposrednom okruženju, Kosmosu. Priroda i Kosmos dobro pamte sve što čovek čini. Dobro uzvraćaju dobrim, a loše lošim. Zato u ovim emisijama stalno podsećamo da smo neodvojivi deo prirode, da smo Planetu „nasledili“od predaka, a „pozajmili“ od potomaka, da je ona naša kuća, da drugu nemamo, niti ćemo je dobiti. Dužni smo da je čuvamo, jer kažu da smo jedina svesna bića na njoj. To radimo kontinuirano, nenametljivo, lagano, ali suštinski - ukazujući na probleme, ali i nudeći rešenja kroz dobre primere. Autor emisije: Nevena Kljajić

Izbori za Europski parlament se održavaju od 6. do 9 lipnja/juna. Analitičari smatraju da su zbog novonastale geopolitičke situacije EU izbori dobili na težini. O tome kako će izgledati novi saziv EU parlamenta ovisi i buduća uloge Europske unije u polariziranom svijetu. Osim toga se napeto prati uspjeh ekstremno desničarskih stranaka koji na nacionalnim razinama bilježe uspjehe. O važnosti EU izbora Nenad Kreizer razgovara s Filipom Slavkovićem i politologom iz Zagreba Bertom Šalajom. Von Nenad Kreizer.

„Zeleni sat“ je serijal Obrazovnog programa Televizije Vojvodine namenjen poštovaocima prirode i ljubiteljima zdravijih životnih navika, koji ima za cilj unapređenje zdravstveno-ekološke svesti. Za bolji i kvalitetniji život, za lepšu i čistiju planetu! Baveći se ekologijom u najužem i najširem smislu reči (zaštita životne sredine, ekologija, organizma - ishrana, rekreacija, relaksacija, medicina, eko-turizam), ovaj serijal u središte priče stavlja čoveka, polazeći od činjenice da on svojim dobrim ili lošim navikama utiče na svoj život, svoje zdravlje i okruženje u kojem živi, i obratno. Jer, čovek razvijajući svoj mikro-kosmos na duhovnom, mentalnom i fizičkom planu, može biti dobar sebi, svojim bližnjima, svom neposrednom okruženju, Kosmosu. Priroda i Kosmos dobro pamte sve što čovek čini. Dobro uzvraćaju dobrim, a loše lošim. Zato u ovim emisijama stalno podsećamo da smo neodvojivi deo prirode, da smo Planetu „nasledili“od predaka, a „pozajmili“ od potomaka, da je ona naša kuća, da drugu nemamo, niti ćemo je dobiti. Dužni smo da je čuvamo, jer kažu da smo jedina svesna bića na njoj. To radimo kontinuirano, nenametljivo, lagano, ali suštinski - ukazujući na probleme, ali i nudeći rešenja kroz dobre primere. Autor emisije: Nevena Kljajić

Naš tokratni gost ne potrebuje nobene posebne prestavitve ... Sedem sezon, 114 nastopov, pet lovorik ... En in edini, uno di noi: Zeleni Vidmar!O začetkih pri Slovanu in Krimu, preboju pri Domžalah, sanjskem prestopu v Olimpijo, naslovu po 21 letih, razlogih za odhod in še mnogih drugih stvareh. Dveurna poslastica za navijače Olimpije in druge ljubitelje slovenskega nogometa.

Korado Korlević u Explori odgovora na brojna pitanja i zagonetke svijeta oko nas. Zanimljive i kontroverzne teme, znanstvene novosti, povijesne zagonetke i trendovi razvoja tehnologije. Urednik i voditelj Elvis Mileta. U ovoj emisiji - Apple Vision Pro. Virtualni seks. Kapital je život. Žena, majka, kraljica. Ženska prava. Žena - sama svoja majstorica. I muškarci su važni. Zeleni blijede. Loša kvaliteta zraka. Ni špinat nije kao što je bio. Specifični dodaci prehrani. Živimo u obilju. Ciklotron i sinkrotron.

Čini se da se savezna oporba sprema podržati laburistički prijedlog promjene treće faze porezne reforme koja se, u odnosu na prvotne planove, proširuje na milijune ljudi s niskim i srednjim primanjima. Ali, zahtjev stranke Zeleni za pokretanje parlamentarne istrage bi mogao odgoditi usvajanje zakona. No, moguće da laburisti i neće ovisiti o potpori zelenih, ako dobiju potporu barem dijela zastupnika koalicije.

Zima je primeren čas, da poljedelci in vrtičkarji pripravijo seme in tako poskrbijo za osnovo uspešne poljedelske in vrtičkarske sezone. Petkov Svetovalni servis tako namenjamo izbiri semenskega krompirja in semen ostalih vrtnin, kalilnim testom in ostalim aktualnim vrtičkarskim opravilom. Na vaša vprašanja bo odgovarjal Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet. Pišite nam na prvi@rtvslo.si, pokličite med oddajo ali zapišite svoje vprašanje na spletni strani Prvega.

⏰ Driiiiiiing! Pa je prišeeel! Ta dan! Ta Ofsajd! Ta, ja, ta! Z nagradami. Ofsajdki™️! Čakali ste 17 dni na ta Ofsajd in - dočakali. Žal na daljavo, žal tako pozno, ampak tudi nosljavo in virozno in na razdaljo gre. O, ja! To sva Žiga Kos in jaz!

Journalist and editor of ‘Ukrainian Freedom News' Joseph Lindsley joins Wendy Snyder, filling in for Bob Sirott, from Ukraine to deliver the latest news on the Ukraine-Russia War, including news of Russian soldiers turning coat and fighting for Ukraine and the Zeleni Svyata, their Green Holiday, celebrating the start of summer. You can find more updates […]

Danes pa o najnovejšem prepiru med Slovenci, ki je zasenčil vsa klasična razhajanja. In to tako močno, da se levi in desni, druga svetovna vojna, medvedi, lovci in celo kanalizacijski vodi ljubosumno spominjajo nekdanje slave. Govorimo o načrtih, da bi na vrhu Pohorja postavili nekaj deset vetrnih turbin oziroma vetrnih elektrarn; ali kot jih je duhovito imenoval eden izmed gorečih nasprotnikov – klopotcev. Zgodba je preprosta … Zeleni prehod zapoveduje uporabo obnovljivih virov za pridobivanje električne energije, ki bodo energent prihodnosti in ob solariju, ki je lokalna zvezda, je pihanje vetra drugo priljubljeno orožje v boju proti podnebnim spremembam. Oboje pa pomeni prehod naprej v zeleno prihodnost za razviti svet in prehod nazaj v srednji vek za države proizvajalke nafte.   Na kratko; radoživo podjetje, brez bleščečih referenc, brez pisarne in celo brez zaposlenih, načrtuje vrhove Pohorja poseliti z ogromnimi vetrnimi elektrarnami. Ki bodo v dolino pošiljale visokogorsko elektriko; veduti Pohorja ter gozdovom okoli in pod vetrnicami pa za vedno vzele nedolžnost. V stranskih vlogah nato nastopajo še malverzacije pri umeščanju v prostor, saj investitor s temi postopki obremenjuje lokalno skupnost, namesto, da bi za postopke poskrbela država z državnim prostorskim načrtom. Jasno, da smo se sprli. Zelo sprli. Za in proti, v vsej svoji gorečnosti: tako, prek prsta, več ljudi navija za pohorske gozdove. Je pa tudi mnogo – v glavnem  primerno argumentiranih  mnenj, da je elektriko pač od nekod treba dobiti; in če se pri polni zavesti odpovedujemo tekočim fosilom, moramo najti druge vire. Veter je eden izmed njih. Spopad, ki besni, je strasten in žolčen, a razmišljujočega bega absurdnost vsega tega. Absurdnost, ki ji pri podobnih okoljskih zgodbah v Sloveniji sledimo že nekaj let. Absurd se ne omejuje le na vetrnice; v ta koš gredo tudi nove hidroelektrarne, pomisleki o drugem bloku, polja fotovoltaike in kar je podobnih, nekoliko futurističnih energetskih virov. Mimogrede; javnost se je še najmanj usajala pri TEŠU-6. Načrtovanje tega je bilo zelo pod radarjem in kakšno kačo smo redili na prsih, smo se zavedli šele, ko je preklemanska reč že stala. Nazaj k drami absurda torej … Ko se spreta – eden za vetrne elektrarne na Pohorju, drugi odločno proti – se ne zavedata, da sedita v istem čolnu! Če ga hočemo razumeti, moramo na problem pogledati z absolutnega stališča. Oba prepirljivca se v osnovi zavzemata za naravo. Prvi, ki je za vetrnice, bi jo rad obvaroval pred posledicami podnebnih sprememb, drugi pa bi jo rad obvaroval pred posegi vanjo. Da so tudi ti posegi namenjeni njenemu varovanju, pa ne vidi, kot tudi prvi prepirljivec ne dojame, da je poseg v naravo, kljub višjemu cilju, še vedno poseg v naravo. A to ne spremeni dejstva, da je njun svetovnonazorski nazor – glede okolja, na absolutni ravni – identičen. In neverjetno je, da se posamezniki, ki stremijo k istemu cilju, tako zelo razhajajo. V državi, kjer je različnih ciljev skoraj toliko, kot je posameznikov, bi morali biti skupni cilji še kako dragoceni. Ta opisani fenomen je, če že ne rešljiv, pa vsaj lažje razumljiv ob nalivanju čistega vina. Slovenci smo namreč pri varovanju in skrbi za okolje licemerni, da bog pomagaj. Pri načelni podpori smo med vodilnimi na svetu, pri dejanski skrbi pa med zadnjimi. Pa v mislih nimamo institucionalizirane skrbi, temveč vsakdanjo skrb slehernika. Od pobiranja papirčkov do ponotranjanja trajnostnih praks, prek zavzemanja v lokalnem ali delovnem okolju do vzgoje prihodnjih rodov. In tako naprej in tako nazaj. Navdušeno trditi, da je Slovenija biotsko raznovrstna, geomorfološko izjemno nagubana, podnebno različna – in nato hišo premalati v vijolično, na travniku postaviti garažo in asfaltirati vso prostoživečo okolico, je sicer banalen, a na simbolni in dejanski ravni še kako značilen primer slovenskega zavzemanja za okolje. Vetrne turbine ne bodo ne rešile planeta, ne uničile Pohorja. In če se kot družba o tem poenotimo, bomo za okolje naredili ogromno.   

Tudi letošnja pomlad preseneča z vremenom, doživeli smo že skoraj vse – od nizkih do dokaj visokih temperatur, pozebo, veliko dežja, tudi točo in sodro. Spet se je izkazalo, da se s sejanjem in sajenjem nekaterih vrtnin izplača počakati, medtem ko smo lahko čas sajenja za druge že zamudili. Zato v sredin Svetovalni servis prihaja Davor Špehar, strokovnjak s spletnega portala Zeleni svet, ki bo povedal, katera so aktualna opravila na zelenjavnem vrtu, in odgovarjal tudi na vaša vprašanja. Pošljite jih na prvi@rtvslo.si, zapišite jih v spletni obrazec na strani Prvega ali pokličite med oddajo.

Ostrava „krásnější, obytnější a udržitelnější“, tak by měla vypadat, podle architektů Zuzany Paclové a Ondřej Vysloužila, kteří pracují pro Městský ateliér prostorového plánování MAPPA. Ukázali nám místa, která taková už jsou.Všechny díly podcastu Bourání můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Savezna vlada je osigurala podršku stranke Zeleni za provedbu svojih obaveza u borbi s klimatskim promjenama. To je uslijedilo nakon višemjesečnih pregovora oko takozvanog zaštitnog mehanizma u sklopu kojega bi se trebala nametnuti ograničenja emisija štetnih plinova najvećim australskim zagađivačima. U stranci Zeleni nisu uspjeli uvjeriti vladu da zabrani sve nove projekte na ugljen i plin, no uspjeli su ispregovarati stroga ograničenja emisija.

Dragi discusses another of his mother's songs, from the Kumanovo area. He talks about the differences between čalgija, urban, and izvoren melodies, and how musical arrangement decisions were made for recordings.

Dragi discusses another of his mother's songs, from the Kumanovo area. He talks about the differences between čalgija, urban, and izvoren melodies, and how musical arrangement decisions were made for recordings.

Odbita do bita odgovarja na nezaželene klice. Smo lahko žrtev prevare, če se na neznano številko samo oglasimo? Kako se znebiti prodajnih klicev in kakšne pravice imamo po zakonu o varstvu podatkov? Zakaj uporabniki aplikacije Viber pogosteje poročajo o nezaželenih klicih? Štefan Baebler, ki se že leta profesionalno ukvarja tudi s kibernetsko varnostjo, v evropskem mesecu kibernetske varnosti razmišlja tudi o podalpski kulturi (ne)prijavljanja napak in ranljivosti. Zapiski: Zeleni in modri baloni Groups Knowledge Base - Viber Support Knowledge Base Surveillance Self-Defense | Tips, Tools and How-tos for Safer Online Communications Secure Messaging Scorecard | Electronic Frontier Foundation Secure Messaging Apps Comparison | Privacy Matters Kviz! Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si.  Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite. 

Welcome back to the show! In today's episode of the Atheist Experience, Shannon Q is joined by Dave Warnock!First up is Philip from Canada who is calling to answer this weeks poll question “Is the Holy Spirit something that is experienced outside the brain?” Why did God reveal himself to you and save you from overdose and abandoned others in your same situation.Next is Michael from KY who claims to have evidence for the existence of God which is apparently hidden in the “Book of Eli” with Denzel Washington, no doubt hidden in the secret number code Michael was transmitting throughout the call. Also Michael is God–the caller, not the Archangel.Next is Steven from AZ who brings up their experience of wanting to return to religion after suffering a near-death experience, and is wondering if the hosts have any experiences of their own or advice for dealing with this pull?Robin from DC is going to overturn our trailer for the show with a transcendental argument for the existence of God. God's revelation to everyone supports premise one for the argument that God exists. This sounds like an elliptical argument at best.Kelly from CA is calling to present an argument for the existence of God through an appeal to the physical, aka an argument from contingency.Zeleni from Europe continues the conversation of the previous call to pose the question if it is even possible for God to have the trait of pure benevolence. Thank you for calling!

Četrtkov Svetovalni servis namenjamo vrtnini, ki na slovenskih zelenjavnih vrtovih ne sme manjkati. O vzgoji in oskrbi paradižnika, težavah z njim, odpornih sortah in ekoloških rešitvah bomo govorili z Davorjem Špeharjem, strokovnjakom s spletnega portala Zeleni svet. Vaša vprašanja med oddajo sprejemamo na tel. št. 01 475 22 22, že zdaj pa nam lahko pišete na prvi@rtvslo.si ali svoje vprašanje zapišete v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.