Podcasts about rtv slovenija

Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve; dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in teolog; Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Bili smo tudi na koncertih komornih zborov Glasis, Ipavska in Dekor. V središče postavljamo operno in zborovsko glasbo. Bili smo na prvi slovenski produkciji Wagnerjevega Tristana in Izolde v ljubljanski operi, prvi izvedbi Parmovega Zlatoroga v Trstu in na prvi reški izvedbi Verdijeve Device Orleanske. Sledil bo pregled zborovskega dogajanja: komorni zbor Glasis je prepeval na Ptuju, komorni zbor Ipavska v Novi Gorici, komorni zbor Dekor je nastopil v sklopu sakralnega abonmaja, združeni otroški in mladinski zbori Tolmin in RTV Slovenija pa so se predstavili na koncertu v Kinogledališču Tolmin. Povedali bomo še, kdo so letošnji prejemniki Škerjančevih nagrad ter kako je bilo na uvodnem koncertu cikla Zvokotok in na drugem koncertu abonmaja Mozartine naših simfonikov.

»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Kako je Stalina doživljal eden najvidnejših jugoslovanskih politikov, sicer tudi pisatelj in prevajalec Milovan Đilas v delu Srečanja s Stalinom (1962, slovenski prevod 2025, Beletrina), kaj je bilo za ta srečanja značilno in kako na Đilasovo pisanje ter tega sovjetskega voditelja gledamo danes? O tem v pogovoru z gostoma. Sodelujeta zgodovinar prof. dr. Božo Repe in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve Miha Lampreht. Na sliki del grafike z naslovnice slovenske izdaje knjige Srečanja s Stalinom Milovana Đilasa, Beletrina, 2025.

Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.

Zadnji val protestov, ki so se v Iranu začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, traja že tretji teden, protestniki pa imajo zdaj tudi odločne politične zahteve. Število žrtev nasilja se povečuje, državni vrh pa zagotavlja, da ima vse pod nadzorom in da so razmere stabilne. Ob tem z vojaškim posredovanjem grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, vendar prave alternative vladajoči eliti islamske republike ob morebitnem padcu režima ni na vidiku. O razmerah v Iranu in morebitnih posledicah tujega vpletanja bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožef Kunič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu; Milan Jazbec, nekdanji veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno zadolžen za Iran; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Dirigent Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Lovru Matačiću v Frankfurtu. Dirigiral je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Orkestru Slovenske filharmonije, izjemno uspešen je bil kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ter z njim gostoval po Evropi in Severni Ameriki. Osem let je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, bil je prejemnik številnih nagrad, med drugimi Betettove in dveh nagrad Prešernovega sklada. Urednika oddaje Ciril Stani in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.

Božičnica je v glasovanju za besedo leta prejela največ glasov med 11 finalistkami. Več kot četrtino od okrog 4000 glasov. Izbor besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Ob božičnici je bilo mogoče glasovati tudi za besede: carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija, zastoj. Pred glasovanjem je komisija izbrala tudi besedo mladih, to je 6-7 [šest sedem]. Beseda označuje govorico mladih, ki posnema svet odraslih in ga hkrati karikira. Ob razglasitvi besede leta je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije danes razglasila tudi kretnjo leta. Največ glasov je prejela kretnja za besedo geopestrost. Ta kretnja je bila prvič predstavljena 6. oktobra ob mednarodnem dnevu geopestrosti. Njena posebnost je, da gre za prvo tovrstno kretnjo v znakovnem jeziku na svetu. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Simono Klemenčič.

Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolása Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo Združene države, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?- 70. obletnica delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija,   - jazz na programu Ars v letu 2025 in 80. obletnica Big Banda RTV Slovenija, - koncerti zborov Vikra, Voces8, Tenebrae in Cappella pratensis, - novi glasbeno-odrski deli Sopra lo amore in Razcvet, - prva slovenska izvedba Thomaseve opere Hamlet v SNG Maribor, - nastop Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, - obsežna turneja orkestra Slovenske filharmonije v Južni Koreji in na Japonskem ter - nastop izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ob 90-letnici tega koroškega Slovenca. O velikem projektu Barok v Sloveniji, pa tem, katera slovita fotografska imena so letos privabile naše galerije, in še čem z Majo Kač, umetnostno zgodovinarko, urednico kulture in novinarko v MMC-jevem spletnem uredništvu RTV Slovenija, ki ji je Slovensko društvo likovnih kritikov letos podelilo nagrado za kritiško delovanje v zadnjih treh letih.

V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.

Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.

Gostja 203. epizode AIDEA podkasta je bila Erika Žnidaršič, slovenska novinarka in televizijska voditeljica, najbolj znana kot dolgoletna voditeljica informativne oddaje Tarča na RTV Slovenija. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj novinarstvo? Svoboda govora Zakaj je pomembno raziskovalno novinarstvo? Razlika med komercialno in javno televizijo? Vloga podkasta v političnih kampanjah RTV prispevek, javni sektor in pogoji dela Oddaja o RTV na RTV Katere medije spremlja Erika Žnidaršič? Volitve 2026, politika in sprejemanje odgovornosti

Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani. V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmoničnega orkestra iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

NSI, SLS in Fokus razmišljajo o sodelovanju pred volitvami.Štirje strokovnjaki na okrogli mizi o zakonu o asistiranem samomoru: uzakonitev smrti na zahtevo bi odprla Pandorino skrinjico.Gibanje Nediskriminacija opozarja na diskriminatoren odnos RTV Slovenija do organizatorjev referendumske kampanje.Številni domovi starejših ostali brez obvestil o možnostih glasovanja.Poslanci potrdili proračuna za prihodnji dve leti, primanjkljaj se bo gibal okoli 3 odstotkov BDP.ZDA naj bi z Rusijo pripravljale nov načrt za končanje vojne v Ukrajini.vreme – na Primorskem še nekaj sonca, drugod oblačno, jutri spet možen sneg.Poslanci bodo o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti znova glasovali v petek, predstavniki stroke niso izkazali enotne podpore.Skupnost občin s pobudo za zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade.ŠPORT: Slovenci na zadnji kvalifikacijski tekmi remizirali s Švedi, brez prvenstva so ostali že pred zadnjo tekmo.PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Utrip dneva, 17. 11. 2025Skupnost občin s pobudo za zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade

Po skoraj letu dni smo v Radijski tribuni znova gostili Marico Uršič Zupan, varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev in spletnih uporabnikov RTV Slovenija. Spregovorila je o odzivih uporabnikov v tem letu, k sodelovanju pa smo povabili tudi poslušalke in poslušalce.

Prvega novembra mineva leto od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Smrt 16ih ljudi je bila le eden od krvavih dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli Srbijo, in ljudje so pokazali, da jim je tokrat dovolj. Množice mladih protestnikov so zasedle trge, prometna vozlišča, pripravili so številne pohode, tudi v tujino, in številni so pričakovali padec oblasti Aleksandra Vučića. A zdi se, da bo ostal predsednik vsaj še dobro leto. Potem pa se bo Srbija morala odločiti, ali se bo usmerila v Evropsko unijo ali pa bo ostala izoliran člen na jugovzhodu Evrope. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Balkana; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Big Band RTV Slovenija letos obeležuje 80 let in tako velja za enega najstarejših jazzovskih orkestrov na svetu. V 70. in 80. letih je orkester dosegel izjemno visok nivo igranja in kosal se je lahko z orkestri po celem svet. V tistem obdobju je v orkestru igral tudi trobentač Tomaž Grintal. Čudežni otrok s trobento, ki je najprej igral v Operi, nato pa se je pridružil Big Bandu RTV Ljubljana. Bil je tudi pedagog, vodja različnih amaterskih orkestrov in godb, eden od ustanoviteljev in član kultne zasedbe Greentown Jazz Band, igral je z narodnozabavnimi ansambli, izpod njegovega peresa pa je prišlo tudi okoli 150 skladb in aranžmajev. Tomaža Grintala je v sredin intervju na Prvem povabila glasbena urednica Alja Kramar. Foto: Hugo Šekoranja

V svojih začetkih je radio v slovenske domove prihajal prek lastnoročno izdelanega oddajnika, danes pa imamo mrežo radijskih in televizijskih oddajnikov in pretvornikov. Radio prihaja do nas prek analognega omrežja FM, digitalnega omrežja DAB+ in prek satelita. Kako je s pokritostjo radijskega signala, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali mag. Bojana Ramšaka, vodjo razvoja pri oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je tokrat naš nedavno upokojeni novinarski kolega in odgovorni urednik Zoran Medved, ki je 34 let razvijal televizijski program Regionalnega centra RTV Slovenija v Mariboru. Dober poznavalec medijskega prostora, tudi predavatelj na primorski univerzi, pravi, da regionalni mediji v Sloveniji izginjajo, kriza verodostojnih medijev pa oblikuje vodljive, nekritične državljane. Z Zoranom Medvedom smo se pogovarjali tudi o vlogi javne RTV Slovenije.

Z današnjim dnem začetek volilnih opravil pred referendumom, na katerem bomo volivci odločali o asistiranem samomoru.Na današnji seji v Državnem zboru največ ur namenjenih obravnavi reforme sodstva.Po razkritju dokumentov o obisku Jourove se vrstijo zahteve po odstopu ustavnega sodnika Accetta. V SDS ne verjamejo, da se nista pogovarjala o RTV Slovenija.Slovenija in Francija krepita sodelovanje na področjih izobraževanja, logistike in jedrske energije.Vreme: Jutri bo na zahodu oblačno z rahlim dežjem, na vzhodu pa suho in deloma sončno.Evropski voditelji podpirajo Trumpovo stališče, da bi morala trenutna frontna črta služiti kot izhodiščna točka za pogajanja z Rusijo.ŠPORT: Jadralka Lina Eržen na stopničkah v dveh kategorijah Evropskega prvenstva.

Z današnjim dnem začetek volilnih opravil pred referendumom, na katerem bomo volivci odločali o asistiranem samomoru.Na današnji seji v Državnem zboru največ ur namenjenih obravnavi reforme sodstva.Po razkritju dokumentov o obisku Jourove se vrstijo zahteve po odstopu ustavnega sodnika Accetta. V SDS ne verjamejo, da se nista pogovarjala o RTV Slovenija.Slovenija in Francija krepita sodelovanje na področjih izobraževanja, logistike in jedrske energije.Vreme: Jutri bo na zahodu oblačno z rahlim dežjem, na vzhodu pa suho in deloma sončno.Evropski voditelji podpirajo Trumpovo stališče, da bi morala trenutna frontna črta služiti kot izhodiščna točka za pogajanja z Rusijo.ŠPORT: Jadralka Lina Eržen na stopničkah v dveh kategorijah Evropskega prvenstva.

Gospodarska zbornica oceno Mednarodnega denarnega sklada, ki je Sloveniji znižal napoved gospodarske rasti, ocenjuje kot spodbudno. Kot pravi prvi mož GZS-ja Bojan Ivanc je sklad v nasprotju s preostalimi institucijami napoved za letos ohranil nad enim odstotkom. Za prihodnje leto nam sklad napoveduje gospodarsko okrevanje in 2,3-odstotno gospodarsko rast. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni ministri članic zveze Nato in Unije bodo danes ločeno razpravljali o krepitvi obrambe. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, vojaško industrijo že postavlja v ospredje. Podjetje Rheinmetall proizvodnjo avtomobilskih delov preusmerja v orožarski posel. - Delo slepim in slabovidnim prinaša več kot le finančno varnost, ob dnevu bele palice poudarja stroka. - Društvo slovenskih skladateljev je 80-letnico delovanja zaznamovalo s koncertom v Slovenski filharmoniji in podelitvijo Lipovškovih nagrad. Prejela sta jo Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija.

V SNG opera in balet Ljubljana je bila 9. oktobra 2025 premiera Rossinijeve komedije Potovanje v Reims. Poleg tega ta teden poročamo s koncertov za tri abonmajske cikle. V okviru Kromatike sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopila dirigent Elias Grandy in kitarist Mak Grgić, na Zlatem abonmaju je gostoval Kraljevi škotski nacionalni orkester s šefom dirigentom Thomasom Søndergårdom in pianistom Francescom Piemontesijem, v okviru Filharmoničnih klasičnih koncertov pa sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dirigentka Lucie Leguay in pianist Alexandre Tharaud. Napovedujemo še Abonma Zavoda Celeia Celje, ki letos poteka pod naslovom Sosedje.

Zdravo. Tokratno epizodo z vami delimo v celoti, ker v Predigri (bonus epizodi, ki jo pred glavno epizodo ponavadi dobijo naši podporniki) na vse pretege temeljito znanstveno analiziramo čustvenčke, predvsem najljubše kose “zelenjave” in kako se prikazujejo na različnih mobilnih operacijskih sistemih. Čudoviti svet čustvenčkov prekine dejstvo, da je do rojstnega dneva Billa Gatesa še dobra dva tedna (15 dni). Za nepoučene: to je dan, ko bomo vsi cepljeni proti COVID-19 končno končali tostransko trpljenje. Za tiste, ki bi še radi živeli, imamo nasvete: uporaba kisa in aluminijaste folije kot zaščite pred 5G žarki ter bunker, ki naj bo vsaj 7 metrov pod zemljo. Dotaknemo se tudi nasvetov o gledanju v sonce (zjutraj!) in razpravljamo o dvomljivi učinkovitosti kreme za sončenje. Potem spet odrinemo v Ladin Gaj, kjer divje zveri pojejo pozno v noč, na obzorju pa je končno Komodo. Vmes razmišljamo o izgubljenem občutku čudenja. Končamo z apelom: bodite prijazni, hvaležni in uživajte, dokler lahko. Naslednjih 14 dni bo ključnih.

Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.

Največ pozornosti namenjamo četrtkovemu koncertu Simfoničnega RTV Slovenija, ki je novo abonmajsko sezono cikla Kromatika veličastno odprl skupaj z violinistom Stefanom Milenkovićem in dirigentom Liom Kuokmanom, gostovanju Zbora Tenebrae, ki je dan pozneje prav tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma za uvod v letošnjo sezono Srebrnega abonmaja uzvočil koncertni program Nebeško darilo in uvodnemu koncertnemu dejanju filharmoničnega Pretežno vokalnega cikla; v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je Zbor Slovenske filharmonije vodil njegov glavni dirigent Stephen Layton, program, poimenovan Navdih Palestrine, pa je ponudil preplet stavkov Palestrinove Maše papeža Marcela s štirimi sodobnimi sakralnimi deli slovenskih skladateljev. V nadaljevanju tudi o sodobnih monooperah Celine in Orlando, ki ju je na oder Kosovelove dvorane Cankarjevega doma postavilo Slovensko komorno glasbeno gledališče ter novih sezonah cikla Mladi virtuozi oziroma filharmoničnega Družinskega abonmaja.

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, testna bralka lahkega branja.

Od genocida v Srebrenici, najhujšega zločina na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, mineva 30 let. Veliko žrtev poboja je še vedno pogrešanih, od številnih pa so našli in pokopali le nekaj kosti. Svojci umrlih se ob tem bojujejo tudi za resnico, saj so vse glasnejši zanikovalci genocida. Za omenjeni zločin je bila soodgovorna mednarodna skupnost, ki ni zmogla zavarovati civilnega prebivalstva. Kako malo smo se naučili iz tega, pa kažejo današnje podobe iz Gaze. Gostje: dr. Božidar Jezernik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Balkana.

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.

V Carigradu potekajo neposredna pogajanja med Rusijo in Ukrajino po treh letih vojne. Ruskega predsednika Vladimirja Putina ni v Turčijo. Je Rusija sploh pripravljena končati vojno? Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bo končal svoje posredovanje, če ne bo pripravljenosti za pogovore. Hkrati pa se zdi, da je pozornost Združenih držav vse bolj usmerjena v druga krizna žarišča. Smo priča nastajanju novega svetovnega reda? Bomo to izvedeli šele po srečanju Trumpa in Putina? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Faris Kočan, strokovnjak za mednarodne odnose, FDV Univerze v Ljubljani; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Karmen Švegelj, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda.

Izvolitev novega papeža Leona XIV. vzbuja razmišljanja, kakšen voditelj Katoliške cerkve bo. Bo sledil smernicam svojega predhodnika papeža Frančiška? Prvi nastopi Leona XIV. nakazujejo na socialno noto, pozive k miru, pa tudi, da se Katoliška cerkev ukvarja z izzivi modernih časov, kot je umetna inteligenca. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; Janko Petrovec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Italije; mag. Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

Pojav medvrstniškega nasilja je v porastu, oblike nasilja so vedno hujše. To vzbuja skrb, zato je pomembno, da o tem govorimo, informiramo in osveščamo. RTV Slovenija je pripravila kampanjo Odpikajmo nasilje v mesecu marcu. Pojav takega nasilja odpira številna vprašanja: katere oblike nasilja prevladujejo; kdo so običajno žrtve in kdo povzročitelji; kako ta pojav obravnavajo v šolah? kako lahko preprečujemo medvrstniško nasilje? O tem vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; dr. Jernej Šoštar, ravnatelj Osnovne šole Kašelj; Samo Lesar, svetovalni delavec Dijaškega doma Bežigrad Ljubljana; Tjaša Bertoncelj - Nacionalna mreža TOM telefon za otroke in mladostnike

Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Katoliška cerkev preživlja težavne čase zaradi bolezni papeža Frančiška, po drugi strani pa jo je skrb za papeževo zdravje povezala. 2025 je za največjo in najvplivnejšo krščansko cerkev tudi posebno, sveto leto; po mnenju papeža je to priložnost za refleksijo, duhovno prenovo in solidarnost z obrobnimi. Sočasno v cerkvi poteka sinodalni proces prenove. O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

Na ulice Carigrada in drugih turških mest se je po aretaciji carigrajskega župana in voditelja opozicije Ekrema Imamogluja zgrnilo na sto tisoče protestnikov. Zahtevajo njegovo izpustitev in politične spremembe. Kljub vladni prepovedi protestov in represiji napovedujejo nove množične proteste. Je Turčija še demokratična država? Kako močan je dolgoletni turški predsednik Redžep Tajip Erdogan in kaj ponuja opozicija? Več o razmerah v Turčiji in tudi o turškem vplivu v širši regiji v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Jazbec, nekdanji slovenski veleposlanik v Ankari; Aleš Gaube, zunanjepolitični novinar in komentator časnika Dnevnik; dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, Karmen W. Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija.

Ustvarjalci filma Brutalist so želeli ustvariti tako popolne dialoge v madžarščini, da je angleško govoreča igralca “popravila” umetna inteligenca. V imenu popolnosti so umetno inteligenco uporabili tudi za izpopolnitev pevskega glasu glavne igralke v filmu Emilia Perez. Je popolnost res bolj avtentična? Kje je meja med računalniško generiranimi podobami, ki so v filmih že stalnica, in poseganjem v delo umetnika in avtorskimi pravicami?Odbiti ekipi se pridružuje kolegica z Multimedijskega centra RTV Slovenija in filmska kritičarka Ana Jurc, gost je glasbeni producent in novinar Gregor Kocijančič. Zapiski: orodje Respeecher orodje Midjourney procesor zvočnega signala Auto-Tune Poglavja: 00:04:55 Je uporaba sporna? 00:08:25 Kje je meja med CGI in AI? 00:16:21 Je popolnost res avtentična? 00:26:55 Ponaredki in kršitve avtorskih pravic

POVABILO – LIKOVNI NATEČAJ ZVERINICE Prvi program Radia Slovenija vabi vrtce, šole in posameznike k sodelovanju v likovnem natečaju ZVERINICE Prisluhnite epizodam na našem Podkastu in z malo domišljije narišite svojo zverinico. Risbice nam pošljite na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali po pošti na naslov Radio Slovenija, Program za mlade, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Od majhnih do velikanskih, od morskih do kopenskih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako si gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter, kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji in podkastu Zverinice. Poslušajte posamezne zgodbe in prepustite otroke njihovi ustvarjalnosti in domišljiji ter jih spodbudite, naj narišejo svojega dolgonogega noja, mogočnega orangutana, velikega slona ali nadležnega komarja. Likovni natečaj poteka do petka, 25. aprila 2025. Najboljše skupine in posameznike bomo nagradili. Namen serije Zverinice je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu. Serija, ki nastaja v koprodukciji s francoskim radiem, tako odstira živalske pustolovščine, z njimi pa bodo najmlajši tudi z odgovori na vprašanja, zastavljena v oddaji, spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Ob pomoči serije Zverinice se bodo otroci podali na raziskovanje sveta, ki ga vsak dan srečujejo, vendar ga v resnici ne poznajo dovolj, z likovnim natečajem pa želimo spodbuditi tudi njihovo ustvarjalnost in domišljijo. S sodelovanjem na natečaju dovolite, da so poslani izdelki objavljeni na družabnih omrežjih ali spletnih straneh RTV Slovenija. Najbolj živalske zgodbe za otroke!

Leta 2024 je varuhinja prejela 2490 odzivov gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov vsebin RTV Slovenija. To je skoraj tretjino manj kot leto dni prej. Štiriodstotni delež odzivov v lanskem letu se je nanašal na radijske programe. Na kaj se nanašajo pritožbe, česa je premalo in česa preveč, kaj so uporabniki pohvalili, kaj je bila vsebina mnenj in pobud? V torkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo? Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU; dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede; Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

Boji se ga nihče več. Ker je fant od fare. Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Jurij Černič. Objava v okviru kampanje RTV Slovenija proti medvrstniškemu nasilju: Odpikajmo nasilje. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.