Podcasts about rtv slovenija

Simfonični orkester RTV Slovenija je v četrtek, 4. junija 2026, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sklenil letošnjo sezono koncertnega cikla Kromatika. Pred orkester je tokrat stopil domači dirigent Davorin Mori, izvedli pa so Koncert za violino Petra Iljiča Čajkovskega, pri katerem se jim je na odru pridružil solist Luka Faulisi, ter Simfonijo št. 1 Antona Brucknerja. Komentar dogodka je pripravila Klara Žnideršič (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). Prvi del večera je pripadel Čajkovskemu in violinistu Luku Faulisiju, ki se je po lanskem uspešnem gostovanju vrnil na oder Kromatike. Že takrat je navdušil z izbrušeno tehniko, ki mu je bila v Ravelovem Ciganu pisana na kožo, tokrat pa je pokazal še nekoliko zrelejšo glasbeno osebnost. Njegova interpretacija violinskega koncerta ni temeljila samo na virtuoznosti in brezhibni intonaciji, temveč tudi na premišljenih dinamičnih kontrastih in pogumnih umikih v skoraj neslišne zvočne odtenke. Ne glede na tehnično zahtevnost je solist dajal občutek, da ima delo ves čas pod popolnim nadzorom. Tudi v najbolj zgoščenih odsekih ni deloval obremenjen z zahtevnostjo parta, temveč je pozornost usmerjal v oblikovanje glasbenega toka in komunikacijo z orkestrom. Glasbo je spremljal z izrazno telesno govorico in tudi pripetljaj med kadenco prvega stavka, ko mu je lok za trenutek ušel iz rok, ga ni vrgel iz tira. Brez oklevanja je nadaljeval igro, kot da se ni zgodilo nič, kar je le še potrdilo njegovo odrsko suverenost. Navdušenje je občinstvo z aplavzom pokazalo že po prvem stavku, in če je tudi orkester v uvodnem stavku izstopal s prefinjeno mehkim začetkom in trdno spremljavo briljantnih hitrih pasaž, je drugi stavek razkril nekaj njegovih manj prepričljivih trenutkov. Pihalni uvod, predvsem v fagotih in oboah, ni dosegel želene intonančne natančnosti, pa tudi miren zaključek ni bil časovno usklajen med sekcijami. Zato je bil finale toliko prijetnejše presenečenje. Tretji stavek namreč zahteva natančno časovno ujemanje med solistom in orkestrom že od prve dobe in orkester je ta izziv uspešno izpeljal. Ponovitve osrednje teme so bile vselej natančne in prepričljivo oblikovane, dirigent pa je znal slediti solistovim zamislim ter jih vključiti v orkestrsko celoto. Po zasluženem aplavzu je Faulisi za dodatek zaigral še Perkinsonov Louisiana Blues Strut in tudi v slogovno bolj sproščenem delu prikazal enako raven izvajalske prepričljivosti. Brucknerjeva Prva simfonija je od dirigenta zahtevala nekoliko drugačen pristop, kot smo ga slišali v prvem delu večera. Če je pri Čajkovskem Mori sledil solistovim zamislim in skrbel za prožno komunikacijo z orkestrom, je simfonija zahtevala odločnejše vodenje skoraj celotno petdesetminutno partituro. Toda dirigent je že v intervjuju pred koncertom poudaril svoje načelo enakovrednega odnosa do glasbenikov v orkestru, in to se je odražalo tudi v izvedbi. Oblikovanje melodičnih linij je bilo povečini prepuščeno orkestrskim članom, dirigentsko vodenje pa je ostajalo predvsem na ravni zanesljive koordinacije ansambla. Tempi so bili urejeni, vstopi večinoma pravilni, številni odseki pa so ponudili vrsto lepih glasbenih trenutkov. Ob flavtističnih solih in klarinetih velja omeniti tudi rogove, ki so nosili pomemben del orkestrskega dogajanja. Brucknerjeva mojstrsko zasnovana simfonična arhitektura je tudi brez večjih dirigentovih interpretativnih posegov ohranila prepričljivost. Široko zastavljeni zvočni loki in bogata orkestracija, ki spominja na skladateljeve orgelske mojstrovine, so poslušalca postopoma vodili proti sklepnemu koralu, ki ga je dirigent izpostavil kot osrednji cilj celotnega dela. In prav zaključek je bil najprepričljivejši del izvedbe. Trobila so ustvarila mogočno zvočno podobo in občutek veličastnosti, ki je učinkovito sklenil koncertni večer in sezono. Ob koncu velja omeniti še odpoved Matičičevega dela Trans ..., zaradi katere je sklepni koncert sezone namesto treh obsegal le dve točki. Ker letos mineva sto let od skladateljevega rojstva, koncert pa je potekal le dan po njegovem rojstnem dnevu, je bila uvrstitev dela na spored skoraj gotovo tudi simbolna gesta. Zato je njegova odsotnost na zaključnem koncertu sezone toliko bolj presenetila, še posebej ker je bila Matičičeva skladba ena redkih priložnosti v letošnji sezoni za srečanje z glasbo slovenskega skladatelja. Koncertni list je kot razlog navedel »objektivne okoliščine«, a vendar bi si takšna sprememba zaslužila nekoliko podrobnejše pojasnilo. S tem se je končala še ena sezona Kromatike, ki je ponudila nekaj izjemnih glasbenih doživetih in nadejamo se jih tudi v prihodnje. S šestimi koncerti bo naslednja sezona sicer občutno krajša, kar pa ni nujno slaba novica. Manjše število dogodkov namreč lahko pomeni tudi še bolj premišljeno programsko zasnovo in več prostora za širokopotezne repertoarne izbire.

Pozornost najprej namenjamo sklepnemu 9. koncertu sezone cikla Kromatika; Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil Davorin Mori, kot solist pa se je v Violinskem koncertu Petra Iljiča Čajkovskega predstavil mladi Luka Faulisi. V nadaljevanju poročamo še o Mediteranski melanholiji, torej sklepnem 5. koncertu cikla VIP Slovenske filharmonije, na katerem je pod vodstvom Tomislava Fačinija nastopil Zbor Hrvaške radiotelevizije, o 3. koncertu letošnje sezone cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, ki so ga zaznamovali francoski tenorist Bastien Rimondi, italijanski pianist Edoardo Torbianelli in arije, ki so jih poslušali Linhart, Japelj in Zois, ter o uvodnem koncertu nove sezone cikla Plečnik in a cappella, na katerem je zvenela koralna dediščina ženskih samostanov na Slovenskem v 16. in 17. stoletju. Nekaj minut namenjamo tudi letošnjemu prejemniku Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev – skladatelju Dušanu Bavdku.

Davorin Mori v pogovoru razmišlja o odločitvi za dirigiranje Brucknerjeve manj znane simfonije, o skladateljevih posebnostih in delu z orkestrom – pred izvedbo na zaključnem večeru Kromatike, cikla Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

V okviru ozaveščevalne kampanje Trip ali trik?, s katero na RTV Slovenija v tem tednu opozarjamo na pasti uporabe različnih mamil in alkohola, smo v sredin Intervju povabili dolgoletnega terapevta in vodjo Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miho Kramlija, ki se ukvarja tudi z obravnavo nekemičnih zasvojenosti, ki so povezane z igrami na srečo, videoigrami, mobilnimi telefoni in družbenimi omrežji. Miha Kramli, ki ga vabijo tudi na preventivne delavnice na šole, v pogovoru pojasnjuje povezavo med družinsko dinamiko in zasvojenostjo, vpliv elektronskih igrač na dojemljivost za pojav zasvojenosti in tudi, zakaj je potrebnih 1700 dni za spremembo življenjskega vzorca pri zasvojenih.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po včerajšnji potrditvi Janeza Janše za preimera izrazila upanje, da bosta dobro sodelovala. Ob robu njene današnje udeležbe na Bogatajevih dnevih je izrazila upanje, da se bo nova vlada bolj kot z ideološkimi temami ukvarjala z razvojnimi. Glede na prve napovedi in odločitve koalicije pa je dejala, da jo med drugim skrbi sprememba zakona o RTV Slovenija in morebitna ukinitev protikorupcijske komisije. Sindikalisti se na koalicijsko pogodbo odzivajo previdno, medtem so jih njihovi evropski kolegi podprli v boju zoper intervencijski zakon za razvoj. Drugi poudarki oddaje: - Prekinitev ognja velja le z Iranom; v Gazi in Libanonu znova žrtve izraelskih napadov - Posodobljeni evropsko-mehiški trgovinski sporazum vključuje tudi kmetijske izdelke - Ljubljanska Stritarjeva ulica znova združila kulturo, šport in človekoljubnost

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po včerajšnji izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade danes izrazila željo, da bi z novim premierjem dobro sodelovala in da bi se nova vlada bolj kot z ideološkimi ukvarjala z razvojnimi temami. Ob tem jo skrbijo nekateri deli koalicijske pogodbe, denimo napovedane spremembe zakona o RTV Slovenija in ukinitev protikorupcijske komisije. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Protestniki na ulicah Beograda vnovič zahtevajo predčasne parlamentarne volitve - Združene države in Iran blizu podaljšanja premirja za 60 dni - Na brniškem letališču se začenja sezona čarterskih poletov

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Uršič Zupan je prejela kar 62,5 odstotka več odzivov glede jezikovne kulture kot leto dni prej. Kaj to pomeni? Ali odzivi kažejo na slabo stanje jezika na RTV Slovenija? Kakšni so bili primeri, smo ob letnem poročilu preverili z varuhinjo Marico Uršič Zupan.

Predstavili smo novega goriškega nadškofa Giampaola Dianina, ki je v pozdravnem pismu nekaj besed namenil tudi slovenskim vernikom v nadškofiji. O tem smo se pogovarjali s Karlom Bolčino. Z dopisnico RTV Slovenija iz Rima in Vatikana, Mojco Širok, pa smo se pogovarjali o letu dni pontifikata Leona XIV.

Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani; mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke; mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.

Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.

V treh dneh pred četrtkovim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh v treh epizodah gledamo v ozadja treh del s sporeda Simfonikov. Najprej skladatelj in pianist Žiga Stanič predstavi dramaturško idejo, slogovne zamahe in rabo preparacij v svojem novem klavirskem koncertu, ki ga bo kot solist tudi izvedel.

100- letnica družbe Lufthansa je bila nekoliko v senci stavke kabinskega osebja, ki je ohromila promet in otežila potovalne načrte številih potnikov, ki so čedalje bolj obupani in nerazumevajoči, predvsem do sindikatov. Tudi leti z brniškega letališča so odpovedani. Zapletene okoliščine pojasnjuje Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Berlina.

Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.

Tokrat izpostavljamo pravkar končano 55. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Poročamo še o 3. koncertu letošnjih Mozartin, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija združil moči z zborom Ljubljanski madrigalisti in Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija, o koncertu hrvaškega ansambla za staro glasbo Minstrel, ki je nastopil v Narodnem domu Celje v sklopu abonmaja Sosedje in koncertu Dua Ehosfera v prostorih Krajevne knjižnice Kostanjevica na Krki v sklopu tamkajšnjega Kavč festivala.

Tokrat se spomnimo filmske uspešnice, ki jo je Britanski filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših filmov Združenega kraljestva vseh časov. Glede na javnomnenjske raziskave na Škotskem, pa ta film brez izjeme zaseda prvo mesto. Trainspotting je letos dopolnil 30 let, zato mu namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: novinarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Prebivalci občin na severu države naj bi danes zaradi nevarnosti močnega vetra prejeli obvestilo SI-Alarm, civilna zaščita poziva k previdnosti.Sova: Svetu za nacionalno varnost smo predstavili dokaze o vmešavanju tujih agentov v slovenske volitve. Janša: kot bi bili na tiskovni konferenci Nike Kovač.Združenje novinarjev in publicistov opozarja na neuravnoteženo poročanje RTV Slovenija ob volilni noči.Fiskalni svet: Nova oblast naj zaveze uskladi z javnofinančnimi zmožnostmi.Iran pravi, da se ne pogaja z ZDA, Trump trdi nasprotno. Ministrstvo za naravne vire in prostor potrdilo sporno zadnje gradbeno dovoljenje za kanal C0.Naziv najuglednejši delodajalec 2025 si je spet prislužila farmacevtska družba Lek.ŠPORT: Planiški skakalni praznik se je začel s kvalifikacijsko zmago Laniška pred Prevcem.VREME- padavine bodo slabele, pihal bo močan severni veter. Oblačno in vetrovno tudi jutri.

Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Dobili smo tudi Slovensko društvo glasbenih pedagogov. V središče postavljamo nastop češkega pianista Lukáša Vondráčka, ki je nastopil na šestem koncertu iz cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Sedmega marca so ustanovili Slovensko društvo glasbenih pedagogov, bili smo tudi na uprizoritvi Bergovega Vojčka v Gradcu.

Vojni na Bližnjem vzhodu še vedno ni videti konca. Izraelsko-ameriška vojaška koalicija nadaljuje napade na cilje v Iranu, ta vrača z napadi na Izrael in sosednje arabske države. O padcu iranskega režima ni več govora. Hormuška ožina, skozi katero poteka prevoz več kot petine količin svetovne nafte, ostaja zaprta, cene energentov se vztrajno zvišujejo. Ameriški predsednik Trump skuša v konflikt povleči tudi druge zahodne države; te se za zdaj upirajo. Več o aktualnem bližnjevzhodnem konfliktu in njegovih posledicah v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management Univerze na Primorskem; Boštjan Videmšek, novinar časnika Delo; Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; Karmen Švegl, bližnjevzhodna dopisnica RTV Slovenija. Avtor oddaje Blaž Ermenc.

Dvajset let po dveh razprodanih koncertih s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Križankah, se Terrafolk, pod umetniškim vodstvom Bojana Cvetrežnika, s Simfoniki vrača z akustično izvedbo avtorske glasbe svojih sedanjih in nekdanjih članov. Koncert bo 21. marca 2026 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Bojanom Cvetrežnikom se je pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar.

Dans dix jours, les citoyens de Slovénie sont appelés aux urnes, pour élire les 90 membres de l'Assemblée nationale. Un scrutin qui se tient tous les 4 ans. Comment l'environnement informationnel a-t-il évolué depuis avril 2022 ? Svoboda, le mouvement pour la liberté venait d'être créé et avait remporté un large score. Mais comme d'autres pays d'Europe, l'électorat slovène est désormais sous pression d'un fort courant populiste de droite ultra-conservatrice, de nature à polariser les débats. Les Slovènes sont appelés aux urnes le 22 mars 2026. Dans ce contexte, la bataille des récits fait rage, alimentée par un courant illibéral ultra-conservateur, sous la double influence du mouvement MAGA (Make America Great Again) des trumpistes et de la Hongrie de Viktor Orban. La Slovénie, petit pays de 2 millions d'habitants revêt néanmoins une importance stratégique en Europe. La taille modeste du pays et de son écosystème médiatique le rendent vulnérable aux ingérences étrangères, facilement pénétrable, une proie facile pour la propagande et la désinformation. Si les précédents scrutins en Europe -Roumanie, Moldavie, Allemagne- ont sonné l'alerte face à ce type de pratiques, il n'y a pas à ce stade de réponse coordonnée impliquant médias et société civile, seules quelques initiatives un peu tardives. L'issue du scrutin constituera un indicateur du degré de résilience de la population face aux attaques informationnelles.  Nous avons rencontré sur place des observateurs de la vie politique, médiatique et numérique. Ils nous livrent leurs analyses : - Marko Milosavljević, professeur de journalisme et du droit des médias à l'Université de Ljubljana.  - Katja Geršak, analyste de l'institut Trivelis, Ljubljana - Gašper Andrinek, journaliste à RTV Slovenija et président de l'Association des journalistes slovènes - Žan Premrov, journaliste à Oštro, média d'investigation slovène. Cette série d'émissions sur « L'Europe face aux menaces informationnelles », entre dans le cadre du projet CLIC, cofinancé par l'Union européenne, en partenariat avec France 24, l'AFP, et le média d'investigation slovène Oštro.

Dans dix jours, les citoyens de Slovénie sont appelés aux urnes, pour élire les 90 membres de l'Assemblée nationale. Un scrutin qui se tient tous les 4 ans. Comment l'environnement informationnel a-t-il évolué depuis avril 2022 ? Svoboda, le mouvement pour la liberté venait d'être créé et avait remporté un large score. Mais comme d'autres pays d'Europe, l'électorat slovène est désormais sous pression d'un fort courant populiste de droite ultra-conservatrice, de nature à polariser les débats. Les Slovènes sont appelés aux urnes le 22 mars 2026. Dans ce contexte, la bataille des récits fait rage, alimentée par un courant illibéral ultra-conservateur, sous la double influence du mouvement MAGA (Make America Great Again) des trumpistes et de la Hongrie de Viktor Orban. La Slovénie, petit pays de 2 millions d'habitants revêt néanmoins une importance stratégique en Europe. La taille modeste du pays et de son écosystème médiatique le rendent vulnérable aux ingérences étrangères, facilement pénétrable, une proie facile pour la propagande et la désinformation. Si les précédents scrutins en Europe -Roumanie, Moldavie, Allemagne- ont sonné l'alerte face à ce type de pratiques, il n'y a pas à ce stade de réponse coordonnée impliquant médias et société civile, seules quelques initiatives un peu tardives. L'issue du scrutin constituera un indicateur du degré de résilience de la population face aux attaques informationnelles.  Nous avons rencontré sur place des observateurs de la vie politique, médiatique et numérique. Ils nous livrent leurs analyses : - Marko Milosavljević, professeur de journalisme et du droit des médias à l'Université de Ljubljana.  - Katja Geršak, analyste de l'institut Trivelis, Ljubljana - Gašper Andrinek, journaliste à RTV Slovenija et président de l'Association des journalistes slovènes - Žan Premrov, journaliste à Oštro, média d'investigation slovène. Cette série d'émissions sur « L'Europe face aux menaces informationnelles », entre dans le cadre du projet CLIC, cofinancé par l'Union européenne, en partenariat avec France 24, l'AFP, et le média d'investigation slovène Oštro.

Pri ZKP RTV Slovenija je, v sodelovanju z Radiem Slovenija − Prvi program in Glasbeno produkcijo, izšel album Portraits v izvedbi pevke Tjaše Fabjančič in Big Banda RTV Slovenija pod taktirko in z aranžmaji Michaela Laggerja. Tjaša Fabjančič je ena od prvih v generaciji slovenskih jazzovskih pevk, ki so se uveljavile predvsem z avtorsko glasbo. S svojim raznovrstnim glasbenim ustvarjanjem že vrsto let povezuje Slovenijo in Avstrijo in je do sedaj izdala že štiri avtorske albume (Traveling 2009, Circles 2011, Pripovedi 2013 in MiniatureN 2020). Njena melodična glasba s poetičnim pridihom z lahkoto prehaja meje žanrov in jezikov ter pripoveduje zgodbe o svetlih in temnih trenutkih življenja, rojstvu in odhajanju, upanju in milini. Izbor teh skladb je na albumu mogoče slišati izven intimnejših okvirov, saj jih je avstrijski pianist, skladatelj in dirigent Michael Lagger prelil v mogočno orkestralno preobleko, pisano posebej za Big Band RTV. Ob izdaji se je s Tjašo Fabjančič pogovarjala glasbena urednica Alja Kramar

»To je glasba, ki slavi prijateljstvo,« razmišlja Lio Kuokman ob Variacijah Enigma Edwarda Elgarja. Pred izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na šestem večeru cikla Kromatika z dirigentom razmišljamo o ozadjih skladbe, citatih in posvetilih, ki jih prinaša.

Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.

Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve; dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in teolog; Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Bili smo tudi na koncertih komornih zborov Glasis, Ipavska in Dekor. V središče postavljamo operno in zborovsko glasbo. Bili smo na prvi slovenski produkciji Wagnerjevega Tristana in Izolde v ljubljanski operi, prvi izvedbi Parmovega Zlatoroga v Trstu in na prvi reški izvedbi Verdijeve Device Orleanske. Sledil bo pregled zborovskega dogajanja: komorni zbor Glasis je prepeval na Ptuju, komorni zbor Ipavska v Novi Gorici, komorni zbor Dekor je nastopil v sklopu sakralnega abonmaja, združeni otroški in mladinski zbori Tolmin in RTV Slovenija pa so se predstavili na koncertu v Kinogledališču Tolmin. Povedali bomo še, kdo so letošnji prejemniki Škerjančevih nagrad ter kako je bilo na uvodnem koncertu cikla Zvokotok in na drugem koncertu abonmaja Mozartine naših simfonikov.

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Decembra lani je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela rekordnih 299 odzivov. Glavni razlog za visoko število odzivov zadnjega meseca v letu je 67 verižnih odzivov uporabnikov spletnega portala rtvslo.si, ki so predlagali ukinitev komentiranja. Na radijske programe se je nanašalo samo pet odzivov. Kakšna priporočila je varuhinje dala za letošnje leto? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času beleži varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.

Zadnji val protestov, ki so se v Iranu začeli zaradi slabih gospodarskih razmer, traja že tretji teden, protestniki pa imajo zdaj tudi odločne politične zahteve. Število žrtev nasilja se povečuje, državni vrh pa zagotavlja, da ima vse pod nadzorom in da so razmere stabilne. Ob tem z vojaškim posredovanjem grozi tudi ameriški predsednik Donald Trump, vendar prave alternative vladajoči eliti islamske republike ob morebitnem padcu režima ni na vidiku. O razmerah v Iranu in morebitnih posledicah tujega vpletanja bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožef Kunič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu; Milan Jazbec, nekdanji veleposlanik v Turčiji, nerezidenčno zadolžen za Iran; Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Dim po drzni vojaški operaciji, v kateri je ameriška vojska v Caracasu zajela predsednika Venezuele Nicolása Madura in njegovo ženo, se je razkadil. Ostala pa je negotovost, kaj načrtujejo Združene države, ko govorijo, da bodo odslej one vodile Venezuelo, in v kolikšni meri krepijo vlogo hegemona na zahodni polobli, saj odkrito namigujejo na morebitne vojaške akcije tudi proti drugim svojim nasprotnicam v regiji, kot sta Kuba in Kolumbija. Kako močno je administracija Donalda Trumpa opogumila druge samodržce z interesi tudi onkraj meja njihovih držav? O tem več v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Rok Zupančič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že trinajstič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na devetem mestu med samo dvanajstimi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00 skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitičnem uredništvu; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?- 70. obletnica delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija,   - jazz na programu Ars v letu 2025 in 80. obletnica Big Banda RTV Slovenija, - koncerti zborov Vikra, Voces8, Tenebrae in Cappella pratensis, - novi glasbeno-odrski deli Sopra lo amore in Razcvet, - prva slovenska izvedba Thomaseve opere Hamlet v SNG Maribor, - nastop Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, - obsežna turneja orkestra Slovenske filharmonije v Južni Koreji in na Japonskem ter - nastop izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso.

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.

Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.

Gostja 203. epizode AIDEA podkasta je bila Erika Žnidaršič, slovenska novinarka in televizijska voditeljica, najbolj znana kot dolgoletna voditeljica informativne oddaje Tarča na RTV Slovenija. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj novinarstvo? Svoboda govora Zakaj je pomembno raziskovalno novinarstvo? Razlika med komercialno in javno televizijo? Vloga podkasta v političnih kampanjah RTV prispevek, javni sektor in pogoji dela Oddaja o RTV na RTV Katere medije spremlja Erika Žnidaršič? Volitve 2026, politika in sprejemanje odgovornosti

Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani. V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmoničnega orkestra iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

Prvega novembra mineva leto od zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Smrt 16ih ljudi je bila le eden od krvavih dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli Srbijo, in ljudje so pokazali, da jim je tokrat dovolj. Množice mladih protestnikov so zasedle trge, prometna vozlišča, pripravili so številne pohode, tudi v tujino, in številni so pričakovali padec oblasti Aleksandra Vučića. A zdi se, da bo ostal predsednik vsaj še dobro leto. Potem pa se bo Srbija morala odločiti, ali se bo usmerila v Evropsko unijo ali pa bo ostala izoliran člen na jugovzhodu Evrope. Gostje: dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Balkana; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

V svojih začetkih je radio v slovenske domove prihajal prek lastnoročno izdelanega oddajnika, danes pa imamo mrežo radijskih in televizijskih oddajnikov in pretvornikov. Radio prihaja do nas prek analognega omrežja FM, digitalnega omrežja DAB+ in prek satelita. Kako je s pokritostjo radijskega signala, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali mag. Bojana Ramšaka, vodjo razvoja pri oddajnikih in zvezah RTV Slovenija.

Gospodarska zbornica oceno Mednarodnega denarnega sklada, ki je Sloveniji znižal napoved gospodarske rasti, ocenjuje kot spodbudno. Kot pravi prvi mož GZS-ja Bojan Ivanc je sklad v nasprotju s preostalimi institucijami napoved za letos ohranil nad enim odstotkom. Za prihodnje leto nam sklad napoveduje gospodarsko okrevanje in 2,3-odstotno gospodarsko rast. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni ministri članic zveze Nato in Unije bodo danes ločeno razpravljali o krepitvi obrambe. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, vojaško industrijo že postavlja v ospredje. Podjetje Rheinmetall proizvodnjo avtomobilskih delov preusmerja v orožarski posel. - Delo slepim in slabovidnim prinaša več kot le finančno varnost, ob dnevu bele palice poudarja stroka. - Društvo slovenskih skladateljev je 80-letnico delovanja zaznamovalo s koncertom v Slovenski filharmoniji in podelitvijo Lipovškovih nagrad. Prejela sta jo Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija.

V SNG opera in balet Ljubljana je bila 9. oktobra 2025 premiera Rossinijeve komedije Potovanje v Reims. Poleg tega ta teden poročamo s koncertov za tri abonmajske cikle. V okviru Kromatike sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopila dirigent Elias Grandy in kitarist Mak Grgić, na Zlatem abonmaju je gostoval Kraljevi škotski nacionalni orkester s šefom dirigentom Thomasom Søndergårdom in pianistom Francescom Piemontesijem, v okviru Filharmoničnih klasičnih koncertov pa sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dirigentka Lucie Leguay in pianist Alexandre Tharaud. Napovedujemo še Abonma Zavoda Celeia Celje, ki letos poteka pod naslovom Sosedje.

Zdravo. Tokratno epizodo z vami delimo v celoti, ker v Predigri (bonus epizodi, ki jo pred glavno epizodo ponavadi dobijo naši podporniki) na vse pretege temeljito znanstveno analiziramo čustvenčke, predvsem najljubše kose “zelenjave” in kako se prikazujejo na različnih mobilnih operacijskih sistemih. Čudoviti svet čustvenčkov prekine dejstvo, da je do rojstnega dneva Billa Gatesa še dobra dva tedna (15 dni). Za nepoučene: to je dan, ko bomo vsi cepljeni proti COVID-19 končno končali tostransko trpljenje. Za tiste, ki bi še radi živeli, imamo nasvete: uporaba kisa in aluminijaste folije kot zaščite pred 5G žarki ter bunker, ki naj bo vsaj 7 metrov pod zemljo. Dotaknemo se tudi nasvetov o gledanju v sonce (zjutraj!) in razpravljamo o dvomljivi učinkovitosti kreme za sončenje. Potem spet odrinemo v Ladin Gaj, kjer divje zveri pojejo pozno v noč, na obzorju pa je končno Komodo. Vmes razmišljamo o izgubljenem občutku čudenja. Končamo z apelom: bodite prijazni, hvaležni in uživajte, dokler lahko. Naslednjih 14 dni bo ključnih.

Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.

Največ pozornosti namenjamo četrtkovemu koncertu Simfoničnega RTV Slovenija, ki je novo abonmajsko sezono cikla Kromatika veličastno odprl skupaj z violinistom Stefanom Milenkovićem in dirigentom Liom Kuokmanom, gostovanju Zbora Tenebrae, ki je dan pozneje prav tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma za uvod v letošnjo sezono Srebrnega abonmaja uzvočil koncertni program Nebeško darilo in uvodnemu koncertnemu dejanju filharmoničnega Pretežno vokalnega cikla; v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je Zbor Slovenske filharmonije vodil njegov glavni dirigent Stephen Layton, program, poimenovan Navdih Palestrine, pa je ponudil preplet stavkov Palestrinove Maše papeža Marcela s štirimi sodobnimi sakralnimi deli slovenskih skladateljev. V nadaljevanju tudi o sodobnih monooperah Celine in Orlando, ki ju je na oder Kosovelove dvorane Cankarjevega doma postavilo Slovensko komorno glasbeno gledališče ter novih sezonah cikla Mladi virtuozi oziroma filharmoničnega Družinskega abonmaja.

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.