Podcasts about cerkvi

Papež pri katehezi o potovanju v Španijo.Umrl italijanski kardinal Camillo Ruini.Papež: Želim si, da bi bili vsi prostori v Cerkvi resnično kraji za rodovitna srečanja z Jezusom Kristusom.V Hohenheimu v Nemčiji znanstveno teološki simpozij z naslovom Bog v današnjem svetu.

Ob 20. obletnici Škofije Celje je 19. maja v Narodnem domu v Celju, potekala slavnostna akademija z naslovom V Svetem Duhu se prepoznavamo. Osrednji govornik je bil prvi celjski škof msgr. dr. Anton Stres, podeljena so bila najvišja škofijska priznanja, predstavljen pa je bil tudi novi zbornik. Dogodek je bil predvsem priložnost, da se škofija predstavi širši javnosti. V zadnjih petih letih deluje v duhu sinodalne prenove, ki jo je v Cerkvi spodbudil papež Frančišek, z željo, da bi se občestva čim tesneje povezala med seboj.

V oddaji Naš gost smo tokrat gostili nekdanjega generalnega duhovnega asistenta Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, izolskega župnika in še vedno tudi aktivnega skavta, Janeza Kobala. Spregovoril je o tem, kdaj je začutil klic v duhovništvo in kako je prvič prišel v stik s skavti. Predstavil je svoje spomine na ponovne začetke skavtstva v Sloveniji, pa tudi svoje poslanstvo med mladimi 36 let kasneje. Kakšna je vloga skavtov v Cerkvi in kako je lahko duhovnik že samo s svojo prisotnostjo zgled Kristusa med mladimi? Kako lahko peka palačink na poletnem taboru postane kateheza?

V dneh po letošnjih Binkoštih je izšla prva enciklika papeža Leona XIV. z naslovom Magnifica Humanis. Iz naslova je razvidno, da govori o veličini človeškosti in njenem ohranjanju v času umetne inteligence. Kaj enciklika sporoča kristjanu in Cerkvi, kaj sporoča svetu? Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Sveti oče: Vodenje v Cerkvi ne sme biti zgolj organizacijsko ali tehnično.Papež Leon XIV. bo junija blagoslovil osrednji zvonik Sagrade Familie.Festival Ritem srca povezal 1600 obiskovalcev.Na Brezjah in Rakovniku konec tedna slovesno ob prazniku Marije Pomagaj.Vrhovni svetovalec salezijancev obiskal Slovenijo.

Na binkoštni ponedeljek, 25. maja, bo objavljena prva okrožnica Leona XIV.Kardinal Rode ob 30. obletnici obiska Janeza Pavla II.: Slovenska Cerkev je takrat pokazala svojo najboljšo podobo.Slovenski škofje odličje sv. Cirila in Metoda podelili Društvu prijateljev Svete dežele za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Akademija ob 20. obletnici celjske škofije.

V oddaji smo se ozrli na nedavni god sv. Dominika Savia, zavetnika otrok in ministrantov - naš sogovornik bo salezijanski bogoslovec Danijel Kokalj, ki bo predstavil tudi Savio kamp, objavili bomo tudi utrinke z romanja na Ptujsko Goro za družine in nove duhovne poklice, slišali boste, kaj je na spominski maši za pokojnega veleposlanika v Vatikanu Ivana Rebernika povedal škof Andrej Saje, ter še nekaj drugih odmevov preteklih dni v naši krajevni Cerkvi.

Že četrto leto dan Evrope v senci vojne. Pisatelj Evgen Bavčar: Evropa je izgubila svoje preroke.Papež Neapelj ob obisku pozval, naj se ne preda zlu in naj bo prestolnica človeštva in upanja.Sprejet Etični kodeks za ustvarjanje varnega okolja v Cerkvi na Slovenskem: Vsak od nas je odgovoren za zagotavljanje varnosti.Varuhinja Simona Drenik Bavdek za Radio Ognjišče: Človekove pravice niso ne leve ne desne.Potrjenih šest primerov okužbe s hantavirusom na ladji.Slovenija dobila spletno stran s priporočili pediatrov.V Žirovnici svetovna inovacija za pripravo, ne le smučarskih skakalcev, ampak tudi drugih športnikov in rekreativcev.Vreme: Jutri bo oblačnost naraščala, zapihal bo jugozahodnik.

Pater Arturo Sosa, generalni predstojnik Družbe Jezusove, je 17. februarja letos imenoval patra Marjana Kokalja za novega provinciala Slovenske province Družbe Jezusove. Funkcijo bo od sedanjega provinciala p. Mirana Žvanuta prevzel na binkoštni ponedeljek 25. maja. Njegovo imenovanje odpira več pomembnih vprašanj: kaj danes pomeni voditi jezuitsko skupnost v Sloveniji, kakšni so izzivi redovnega in duhovnega življenja ter kako jezuiti vidijo svoje poslanstvo v Cerkvi in družbi. P. Marjan Kokalj je bil povezan s kulturo, jezikom, etnologijo in tudi s Škofjeloškim pasijonom. Pozneje ga je pot vodila v filozofski in teološki študij, v duhovništvo, v skupnostno življenje ter v različne odgovorne službe znotraj jezuitskega reda.

Veliki petek: P. Anton Jerman o pomenu in obredihPo vsej Cerkvi poteka nabirka za Sveto deželoPapež Leon XIV.: Poklicani smo, da služimo Božjemu ljudstvu z vsem svojim življenjemKončuje se preventivna akcija 40 dni brez alkohola

Papež Leon XIV.: Letala bi morala vedno prinašati mir, ne smrti in uničenja.Odpovedana tradicionalna procesija z Oljske gore v Jeruzalem na cvetno nedeljo.Etični kodeks in standardi ravnanja za ustvarjanje varnega okolja v Katoliški Cerkvi v Sloveniji.

Italijanska režiserka Lorena Luciano je posnela dokumentarni film o redovnicah, ki jih je domnevno zlorabil slovenski duhovnik in umetnik Marko Rupnik, z naslovom Nune proti Vatikanu. Nekdanje sestre Skupnosti Loyola pričajo o Rupnikovih manipulacijah in zlorabah, film pa pokaže tudi širše dimenzije zlorab redovnic v Cerkvi in njihovo prikrivanje. Vendar film ni samo kritika Cerkve, ampak tudi poziv vsem verujočim, ki utelešajo vrednote Cerkve, naj se ne bojijo prizadevati si za pravico, saj je pravica najboljša pot do tega, da ustvarijo boljšo Cerkev, je povedala z emmyjem nagrajena režiserka, ki je tudi sama katoličanka. Pred slovensko premiero na Festivalu dokumentarnega filma smo se v oddaji Razgledi in razmisleki z njo pogovarjali o tej poti, na katero se je podala s svojim filmom (Foto: Film2 Productions).

V vesoljni Cerkvi danes pobuda 24 ur za GospodaZačenjamo devetdnevnico pred volitvamiMarijine sestre čudodelne svetinje bodo jutri praznovale 100-letnico samostojnosti redaNa Brezjah nocoj molitev za bolnike z rakom, jutri blagoslov obnovljenih del cerkve v Kotmari vas.

V oddaji smo poleg nekaterih dogodkov preteklega tedna v Cerkvi v Sloveniji spregovorili o birmi, z nami je bila dr. Polona Vesel Mušič, ki se že 20 let poklicno ukvarja z birmansko pastoralo. Točke pogovora so bile: bistvo birme in priprav na birmo, vloga birmanskega botra ter usmerjanje mladih po birmi in potrebe Cerkve na področju birmanske pastorale. V luči 8. marca, mednarodnega dneva žensk, in prihajajočega materinskega dne, smo se dotaknili tudi poklicanosti žensk za delo z mladimi v Cerkvi.

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.

Leon XIV. postni čas začel z obsodbo ‚struktur greha‘ in pozivom k spreobrnjenju.Papež pri splošni avdienci o dogmatični konstituciji o Cerkvi.Pogreb prelata Antona Marklja.Obletnica ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference.

Dr. Miro Haček po odpovedi Tarče: Šlo je za cenzuro in nič drugega. Združenje novinarjev in publicistov vodstvo RTV poziva k odstopu.Tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo zoper Aleša Hojsa.Na Dolenjskem se razburjenje po začetku izvajanja izvršb umirja. Znani so tudi prvi rezultati ukrepov Šutarjevega zakona.V ospredju varnostne konference v Münchnu rušenje mednarodnega reda in odnosi med Evropo in ZDA.Kanada žaluje za žrtvami najhujšega strelskega pohoda z zadnjih 35 letih.Vatikan tradicionaliste poziva, naj se izognejo razkolu v Cerkvi.Vreme - danes še delno jasno, jutri spet oblačno, popoldne dež.Danes in jutri informativni dnevi, na mariborski medicinski fakulteti obisk izjemen.Jutrišnji pustni ples vabi k darovanju za gradnjo vrtca v Srednjeafriški republiki.ŠPORT: Slovenska judoistka in dobitnica olimpijske kolajne Andreja Leški napovedala konec športne poti.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako potekajo mednarodne ekumenske duhovne vaje za duhovnike in druge voditelje v Cerkvi. Za vas pa smo pripravili tudi povzetek drugih dogodkov v tem tednu; med drugim utrinek iz Pohoda za življenje v Washingtonu.

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

Na silvestrski večer je bila na sporedu posebna oddaja Pogovor o, v kateri so sodelovali radijski sodelavci Tone, Tanja, Marjana, Marta, Rok, Petra, Tadej, Franci, Robert in Urša. Sogovorniki so razmišljali o političnem dogajanju v Sloveniji, vlogi medijev, ideoloških izzivih družbe, novih medijih, Cerkvi, medijski svobodi in povezovanju s poslušalci, oglaševanju. Oddaja je ponudila strnjen in razmisleku namenjen pogled na iztekajoče se leto in izzive, ki nas čakajo v prihodnje.

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00 smo gostili predsednika Slovenske škofovske konference, škofa Andreja Sajeta. Z njim smo se ozrli na preteklo leto v Cerkvi, na povezovanje župnij, odnose med državo in Cerkvijo in tudi na vprašanja, ki so pomembneje vplivala na družbo nasploh, od referenduma o asistiranem samomoru do varnostne problematike.

V Kulturnih utrinkih nam je orgličar Vladimir Hrovat predstavil božično-novoletni koncert, že dvanajsti po vrsti, ki bo v soboto 27. decembra. Poleg zasedbe harfe in ustne harmonike bo nastopil še kvartet Sul tasto iz ljubljanskega zdravniškega orkestra Camerata medica.

V Vietnamu mladi zaradi prezasedenosti na vstop v semenišče čakajo tudi dve leti. O tem, kako živa je tamkajšnja Cerkev, je spregovoril škof Anton Jamnik, ki je tamkajšnjim bogoslovcem predaval etiko. Podal je tudi primerjavo s Kitajsko, kjer državna zastava visi pred vsako cerkvijo, povsod so kamere, a to vernikov, ki so sicer bolj zadržani kot v Vietnamu, ne odvrne od obiska maše.

V minutah za kulturo smo vas povabili na odprtje še zadnje razstave Odsevi upanja, ki je nastala v okviru kulturnih projektov ob svetem letu v Cerkvi na Slovenskem in že od marca potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. V torek (9.12.) jo bodo na ogled postavili še v Galeriji Družina, tja pa nas je povabila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Policija po sobotnem napadu v Novem mestu okrepila prisotnost tudi s posebnimi enotami.V NSi in SDS vlado pozivajo k odstopu, v nasprotnem primeru naj sprejme zakonodajo, ki bo krepila varnost v državi.Stalni diakon Matic Vidic: Delo se mora splačati, sicer prihaja do nesmisla in nasilnega načina življenja.Papež na jubileju sinodalnih ekip z vsega sveta: Naj napetosti v Cerkvi ne postanejo ideološka nasprotja.Sudanske paravojaške sile prevzele nadzor nad mestom Al Fašir: obtožbe o genocidu in humanitarna katastrofa v afriški Gazi.Ekonomsko-socialni svet ostaja brez soglasja o obveznem izplačilu božičnice zaposlenim.Na ljubljanskem onkološkem inštitutu začeli uvajati robotske operacije.Nosečnost in alkohol: Kako ozaveščene so o nevarnostih Slovenke?Vreme: Proti večeru z rahlim dežjem, jutri bo pretežno oblačno.

Policija po sobotnem napadu v Novem mestu okrepila prisotnost tudi s posebnimi enotami.V NSi in SDS vlado pozivajo k odstopu, v nasprotnem primeru naj sprejme zakonodajo, ki bo krepila varnost v državi.Stalni diakon Matic Vidic: Delo se mora splačati, sicer prihaja do nesmisla in nasilnega načina življenja.Papež na jubileju sinodalnih ekip z vsega sveta: Naj napetosti v Cerkvi ne postanejo ideološka nasprotja.Sudanske paravojaške sile prevzele nadzor nad mestom Al Fašir: obtožbe o genocidu in humanitarna katastrofa v afriški Gazi.Ekonomsko-socialni svet ostaja brez soglasja o obveznem izplačilu božičnice zaposlenim.Na ljubljanskem onkološkem inštitutu začeli uvajati robotske operacije.Nosečnost in alkohol: Kako ozaveščene so o nevarnostih Slovenke?Vreme: Proti večeru z rahlim dežjem, jutri bo pretežno oblačno.

V Katoliški cerkvi je letošnje leto jubilejno leto, posebno obdobje milosti in duhovne prenove, ki se običajno praznuje vsakih 25 let. V tem času verniki poglobljeno doživljajo vero, prejemajo odpustke in sodelujejo v različnih verskih obredih. O dogodkih, vezanih na romanja, umetnost, glasbo in šport s sestro Boženo Kutnar, narodno delegatko za jubilejno leto pri Slovenski škofovski konferenci.

Vatikan v znamenju marijanske duhovnosti.Molitev rožnega venca za mir na Sveti Gori.Srečanje razvezanih v Cerkvi.Nadškofijska Karitas Maribor praznuje 35 let dobrote, solidarnosti in sočutja.

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.

O škofovskem posvečenju Janeza Kozinca, praznovanju 800-letnice Nadškofije Maribor,, dogodkih ob 40. obletnici posvetitve nove cerkve v Župniji Dravlje in tečaju Vodenje 9,7 za voditelje v Cerkvi.

O škofovskem posvečenju Janeza Kozinca, praznovanju 800-letnice Nadškofije Maribor,, dogodkih ob 40. obletnici posvetitve nove cerkve v Župniji Dravlje in tečaju Vodenje 9,7 za voditelje v Cerkvi.

Sprejeta pokojninska reforma, ki viša upokojitveno starost. Opozicija opozarja na drobni tisk v noveli.Tudi novela o vrtcih korak bližje sprejetju, čeprav je glas proti v javnosti zelo močan.Uvedba obvezne božičnice v trenutnih razmerah za gospodarstvo nerealna.Nasprotniki kanala C0 napovedujejo pritožbo na zadnje gradbeno dovoljenje.Bojana Beović: Če bo večina zdravnikov podala ugovor vesti, je z zakonom o pomoči pri samomoru očitno nekaj narobe.Evropska komisija za prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v unijo. Von der Leyen: Čas je, da zapremo pipo.Vreme- sončen in zelo topel konec tedna nas čaka.Nemški kancler previden glede napovedanih ukrepov Bruslja zoper Izrael.Leon XIV. v prvem intervjuju poudaril, da želi kot papež graditi mostove in ne še dodatno podžigati polarizacije, ki obstajajo v svetu in v Cerkvi.ŠPORT: Hokejski as Anže Kopitar se bo po koncu letošnje sezone NHL upokojil.

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

Teden mladih v Katoliški Cerkvi nas spodbuja k razmisleku o življenjskih situacijah mladih. Pri razumevanju položaja se moramo zavedati, da mladi kljub navideznemu mirovanju za zasloni, zaznamo v nekaj minutah toliko dražljajev, kot so jih pred leti v celem dnevu.

Papež sprejel izraelskega predsednika in vrhovnega predstojnika lazaritos Tomaža Mavriča.Dogodki konec tedna v Cerkvi v Sloveniji.Obhajamo god sv. Matere Terezije iz Kalkute.

Bo koaliciji Proti zastrupitvi bolnikov uspelo zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma?Ob začetku novega šolskega leta otroci in mladi deležni mnogih pozitivnih spodbud.Na Bledu začetek 20. strateškega foruma, v ospredju vloga Evrope v novem globalnem okolju.V potresu v Afganistanu umrlo več kot osemsto ljudi.V Katoliški Cerkvi obhajamo svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo.Banka Slovenije opozarja na upočasnjevanje rasti produktivnosti dela.Letalo von der Leyenove tarča namernega motenja satelitskega navigacijskega sistema.Šport: Slovenski košarkarji prek Belgije do prve zmage na letošnjem Eurobasketu.Vreme: Jutri se bodo padavine in nevihte od zahoda širile v notranjost Slovenije.

1. septembra bomo v Katoliški Cerkvi obhajali že 10. svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo. V oddaji smo zato govorili o odnosu papeža Leona XIV. do okrožnice Laudato si, ki jo je papež Frančišek izdal pred 10-imi leti, o mednarodnem simpoziju na to temo, ki je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani, in o odnosu Cerkve v Sloveniji do Laudato si. Naši gostje so bili člani slovenske skupine Laudato si, ki preučujejo in tudi prakticirajo besede te okrožnice: Alenka Bahovec, Roman Globokar in Anton Lesnik.

1. septembra bomo v Katoliški Cerkvi obhajali že 10. svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo. V oddaji smo zato govorili o odnosu papeža Leona XIV. do okrožnice Laudato si, ki jo je papež Frančišek izdal pred 10-imi leti, o mednarodnem simpoziju na to temo, ki je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani, in o odnosu Cerkve v Sloveniji do Laudato si. Naši gostje so bili člani slovenske skupine Laudato si, ki preučujejo in tudi prakticirajo besede te okrožnice: Alenka Bahovec, Roman Globokar in Anton Lesnik.

Piše Bojan Sedmak, bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. Slovenska književnost ne premore pravih vohunskih romanov; kriminalk je vse več, a zgodb o akcijah prikritih obveščevalcev komaj kaj, pa še ti se ne prilegajo povsem modelom žanra. Če v priložnostni pregled zadnjih let zajamemo nekaj primerov knjig s tovrstno tematiko – na primer Pod krinko Vladimirja Vauhnika, že v naslovu ironičnega Vohuna Iztoka Osojnika ali serijo knjig Jureta Godlerja o nezgodah agentskega para – lahko zaključimo, da so to bodisi dokumentirane biografije bodisi kritike vsega obstoječega bodisi nekake bondiade v zabavljaški maniri. Seveda ni v njih nič manj pomembnega, tudi slovenske kriminalke so se šele pred pol stoletja izvijale iz senc klasikov žanra s parodiranjem, zakaj pa ne, saj se je s parodijo celo začel moderni roman. A tako kot se klišejem detektivk prilegajo žrtve in morilci ter logične razlage morov s kazenskimi konci, se tudi zgodbe z vohuni razvijajo po lastnih kalupih. Prvenstveno britanski imperialistični teksti, porojeni v prejšnjem stoletju in precej razširjeni v hladni vojni, so nastavili dominante tovrstnega pisanja, od katerih sta najbolj pogosta in zanimiva navezava na aktualno geopolitiko in problem identitete književnih junakov. Slednja je praviloma pogubna predvsem za ljudi, ki so pripravljeni ubijati za dve ali tri nasprotne strani, manj tragična pa najbrž za tiste, ki to počnejo rutinsko za vse mogoče naročnike in dobre plačnike. Dandanes, ko se tragičnost porazgublja med avtomatizirano banalnostjo zla, vohunstvo vsekakor žvižga okoli ušes in vara poglede tudi v najnovejših planetarnih razmerjih, in sicer zelo neslišno in nevidno s sofisticirano digitalno tehnologijo. Roman Mihe Lamprehta Vrij ni eksplicitno roman o vohunstvu, a je v njem mogoče zaznati vseprisotnost obveščevalnih dejavnosti. Boj za informacije in manipulacije z njimi je motivno gonilo v obeh narativnih linijah, ki jo vsevedni pripovedovalec vleče vzporedno in s tem spretno vzbuja bralno radovednost, kaj ju bo kdaj združilo. V eni ruski FSB in izraelski Mosad na preži za pretoki zlata, ki so ga nacisti izpulili pomorjenim Judom, naletita na par dedičev iz teh virov, zato pošljeta na teren konkurenčne profesionalce; v drugi sibirski oligarh kriminalno diktira posle ob veliki mednarodni investiciji v medicinski center v daljni Jakutiji; oba dogajalna tokova pa se stekata v evropski, v glavnem v švicarski in lichensteinski bančni sistem. Lamprehta za poznavanje ruskega miljeja zgodbe avtorizira dolgoletno novinarsko delo, še posebej sedemletna službena izkušnja z dopisništvom iz Moskve, ne nazadnje tudi predlani izdana knjiga komentarjev z naslovom Kratka zgodovina vojne v Ukrajini, kot prevajalec pa je podpisan pod nekaj knjig ruskih piscev. In to ni edina vednost, ki veje iz tega skrbno premišljenega in izpeljanega besedila, saj je v vsakem od triinštiridesetih poglavij mogoče zaznati avtorjevo splošno družboslovno in strokovno širino, najsi piše o zapletenem poslovanju bank in mimogrede omenja znamke švicarskih ur ali o zasebnih letalih, razlaga vrij in kriminalno uporabo kriše in kompromata ali posreduje dejstvo, da je staro pohištvo najbolje osvežiti z lanenim oljem … Pozornost vzbujajo deli, v katerih se eden od protagonistov – teh je v prepletanju zgodb pač več – sooča z izzivi alpinističnega plezanja, pa tisti, v katerih pisec z esejističnimi vstavki niza okrutna zgodovinska dejstva ali predstavlja prakse vzhodnjaške duhovnosti. Vpliv poročevalskega stila na avtorjevo pripovedništvo je zaznaven v prvi četrtini besedila, nato pa se pojavijo prvi dialogi in v nadaljevanju jedrnato in učinkovito pospešujejo dogajanje. Iz razgibanega dogajanja izstopajo asociativni deli kot dokazi o jezikovni moči pisca, ki se je po desetletjih posvečanja publicistiki namenil izraziti literarno; tak je na primer notranji monolog književne osebe, sestavljen iz domala samih enobesednih stavkov. Ali pa retorično učinkovit seznam različnih eksistencialnih položajev ljudi, ko presenečeni ugotovijo, da imajo v posesti enormne količine denarja. Nekateri »… bi premoženje razpršili, en del bi dali v dobrodelne namene, en del bi porabili, en del varno naložili. Nekateri bi vse dali Cerkvi, nekateri bi odpotovali na pot okoli sveta, nekateri bi se prijavili v vrsto za komercialni polet v vesolje, spet drugi bi kupili podjetje, tretji bi v mondenem kraju začeli novo življenje, nekateri bi kupili ali ustanovili svoj športni klub, nekateri bi kupili nove priležnice, ljubice in nove prijatelje …« In tako naprej, pisateljev seznam odzivov na bogastvo se nadaljuje na dveh straneh; tako kot tudi na nekem drugem mestu podobno naštevanje načel, po katerih vsak človek »kreira svoje načrte, poti in načine življenja«. »Svojim ambicijam in notranjemu glasu« sledijo tudi književne osebe Vrija: Luboš Stibarek, Hannah Lippmann, Hana Zavoral, Reiner Kral, Franz Verhoven, Vadim Petrof, Kyla Sanders alias Cveta Pesek, Rovilij Maratov, Musa Gabajev, Bondarenko in drugi, nujni za vézenje sižeja, od direktorjev korporacij do operativcev tajnih agencij ... Vsi ti s svojo številnostjo ne onemogočajo preglednosti dogajanja; vsak značaj je v svojevrstni situaciji zgoščeno podan z družbenim položajem in iz njega izhajajočo psihološko verjetnostjo. A vsi, se zdi, delujejo v nečem, kar jih presega kot skrivnost, naključje, usoda ali inteligenca Drugega … John La Carré je nekoč izjavil: »Vohunska zgodba ni nikoli zgolj vohunska zgodba.« Poleg ogledala svetovnemu dogajanju namreč ponuja še pogled v kompleksnost človekovih ključnih odločitev. Te je že Tajni agent Josepha Conrada prikazal kot sile, ki pronicajo globoko v intimno tkivo na tragičen način, s katerim se ne morejo ponašati kateri drugi tipi proze. A sporočilo iz Lamprehtovega prikaza sveta kljub v njem pomorjenim in ubitim likom ni pesimistično, saj vsebuje verjetje v obstoj osnovnih človekovih vrednot, četudi so te nenehno ogrožane. Na platnice je urednik knjige Boštjan Narat Meden zapisal, da je Vrij »roman o ljudeh, ki v ekstremnih okoliščinah vzamejo krmilo v svoje roke, pri čemer ne vedo, če krmilni sistem sploh še deluje. Od spretnega manevra do katastrofe je samo korak.« In morda res v svetu, kjer nič ni takšno, kot je, ker se takšno samo zdi, umetniško pisanje pove o njegovem realnem stanju paradoksalno več kot sicer hvalevredno raziskovalno novinarstvo. Stvarno komunikativen in etično dognan roman Mihe Lamprehta Vrij napeljuje na razmislek o tem, kako so lahko krhki ljudje, izpostavljeni grozljivostim sodobnosti, sposobni za pogumna dejanja, čeprav je njihov življenjski kredo le naivna poštenost. »Z vso enostavnostjo. Predvidljivostjo. Natančnostjo. In lepoto. In mogočnostjo.« In kot dodaja avtor zadnjih stavkih svojega odličnega leposlovnega prvenca: »Na linearni premici časa dogodki tečejo samo naprej. Preteklost je spomin.« In družno s sedanjostjo mogoče navdih za naslednjo pisateljsko avanturo.

Organizator kulturnih programov pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Janez Jocif nas bo povabil na koncert zasedbe Audite, ki se bo predstavila s skladbami srednjeveške Španije. Koncert bodo izvedli v izjemnem sakralnem okolju idilične cerkvice sv. Primoža nad Kamnikom v soboto 12. julija ob 19. uri.

Organizator kulturnih programov pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Janez Jocif nas bo povabil na koncert zasedbe Audite, ki se bo predstavila s skladbami srednjeveške Španije. Koncert bodo izvedli v izjemnem sakralnem okolju idilične cerkvice sv. Primoža nad Kamnikom v soboto 12. julija ob 19. uri.

Škof Andrej Saje pri maši za domovino: Praznik državnosti vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih.Zbiranje Petrovega novčiča: gesta podpore papežu pri njegovi poslanstvu.V Katoliški Cerkvi praznujemo slovesni praznik rojstva Janeza Krstnika.Škof Maksimilijan postavil štiri nove akolite.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kaj je papež sporočil športnikom na njihovem jubileju v Vatikanu, pa tudi, kako je romanje kot kolesar doživel naš sodelavec Blaž Lesnik. Za vas smo pripravili papeževo jubilejno katehezo, v kateri je spregovoril o ideologijah v Cerkvi in poudaril, da Jezus nikoli ne ločuje! Slišali pa ste lahko tudi odlomek iz pogovora s predstojnico Misijonskih Sester Marije Pomočnice Kristjanov v Indiji, ki je v začetku maja obiskala Slovenijo. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kaj je papež sporočil športnikom na njihovem jubileju v Vatikanu, pa tudi, kako je romanje kot kolesar doživel naš sodelavec Blaž Lesnik. Za vas smo pripravili papeževo jubilejno katehezo, v kateri je spregovoril o ideologijah v Cerkvi in poudaril, da Jezus nikoli ne ločuje! Slišali pa ste lahko tudi odlomek iz pogovora s predstojnico Misijonskih Sester Marije Pomočnice Kristjanov v Indiji, ki je v začetku maja obiskala Slovenijo. Vabljeni k poslušanju!

V dunajski katedrali danes sveta maša za žrtve napada v Gradcu.Slovenski škofje izrazili sožalje ob tragediji v Gradcu.Papež Leon XIV. s Sanchezom in Guterresem o vojnih konfliktih po svetu.Martin Golob: Še vedno imam isti motiv – oznanjati Božjo besedo.Vodenje 9,7 za voditelje v Cerkvi.

Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Katoliška cerkev preživlja težavne čase zaradi bolezni papeža Frančiška, po drugi strani pa jo je skrb za papeževo zdravje povezala. 2025 je za največjo in najvplivnejšo krščansko cerkev tudi posebno, sveto leto; po mnenju papeža je to priložnost za refleksijo, duhovno prenovo in solidarnost z obrobnimi. Sočasno v cerkvi poteka sinodalni proces prenove. O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.