Podcasts about trgu

Papež v molitvenem namenu za junij: Da bi bil šport orodje miru, srečanja in dialoga.Okraske za božično drevo na Trgu sv. Petra bodo letos izdelali italijanski otroci, ki se zdravijo na onkoloških oddelkih.Predstavitev knjige in predavanje o filmih o sv. Frančišku.Molitev za bolnike z rakom pri kapucinih v Celju.

Bil je ulični umetnik. Za mimoidoče je na evropskih trgih igral piščal, ali pa postal živi kip. Danes Argentinec Guillermo Daniel Escalante Rodríguez vodi lončarske delavnice v sklopu Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenijo je pred petnajstimi leti izbral za svoj dom. Tukaj je ostal tudi zaradi Prešernovega trga; navdušen je namreč nad tem, da ga ne krasi vojskovodja na konju, temveč največji slovenski pesnik in njegova muza. To veliko pove o državi in o vrednotah ljudi, ki tam živijo.

V Svetovalnici sta Romana Javornik iz Evropskega potrošniškega centra in Tadeja Žefran iz Sektorja za varstvo potrošnikov na Ministrstvu za gospodarstvo govorili o pravicah potrošnikov, zlasti v luči sprememb glede pravice do popravila, potem tudi o pravicah na področju nakupa letalskih vozovnic, o spletnih nakupih, vračilu blaga in podobnem.

Preteklo soboto zvečer smo se s pietetno slovesnostjo spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. Množica ljudi se je zbrala v Ljubljani, na Trgu republike, ter se tudi s prižganimi svečkami poklonila vsem umorjenim. Toda, če so bile svečke za prisotne znamenje upanja, da bodo mrtvi končno našli zadnji počitek v posvečeni zemlji in da jim bo vrnjeno dobro ime, pa so prav te iste svečke nekoga tako zelo razdražile, da se je v naslednjih dneh znašel nad njimi ter jih razmetal po trgu. Kakšna zmeda in stiska mora biti v človeku, da je sposoben takega dejanja …Komentar je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Na narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja smo objavili posnetek (sinočnje) spominske slovesnosti, ki je bila na predvečer na Trgu republike v Ljubljani v organizaciji več civilno družbenih gibanj. Poklonili so se žrtvam revolucionarnega nasilja, pa tudi njihovim svojcem, ženam, ki so ostale brez mož in sinov, otrokom brez očetov, dedkov, stricev, bratov, spominu na vse pobite, nepokopane, zamolčane, oklevetane, trpeče in zapuščene. Slovesnost je vključevala: Branje imen žrtev in premišljevanje o njihovem življenju in usodi, molitev očenaša in petje slovenske himne, polaganje sveč in cvetja pod farne križe ter pri spomenikih povzročiteljev nasilja, kulturni program s pesmijo in glasbo. Oblikovali so ga: slavnostni govornik Marcelo Brula, s citrami Neli Zidar Kos, Karmen Zidar Kos, duhovnik Rok Pogačnik, Lojze Peterle z orglicami, Pavle Ravnohrib, Moški pevski zbor TD Briše, varuhi spomina, moč pa je bilo slišati tudi posnetek pokojnega duhovnika Jožka Kraglja iz arhiva Radia Ognjišče.

Lotrič za pravično obravnavo pri kritju nadomestil za bolniško odsotnost pri obrtnikih, nosilcih dejavnosti in kmetov z osnovno dejavnostjo na kmetiji.V devetih letih v Sloveniji občutno zmanjšanje števila brezposelnih invalidov.Sredi poletja sekcijsko merjenje hitrosti na nekaterih avtocestnih odsekih.Predstavniki podmladkov SDS, NSi, SLS, Fokuss, Demokratov in Resni.ce v skupni izjavi parlamentarne stranke pozvali k dostojnemu pokopu žrtev povojnih pobojev.Jutrišnja spominska slovesnost na Trgu republike v Ljubljani v poklon žrtvam komunizma z naslovom: Ker smo ljudje.Vreme: Zjutraj in dopoldne bo še oblačno in deževno. Popoldne bodo padavine od zahoda postopno ponehale.

Organizacije, ki se s svojci borimo za pravice izključenih žrtev, se jih bomo tudi letos spomnile, molile za žrtve in rablje ter spravo med nami. Že četrtič se bomo, »ker smo ljudje«, v soboto, 16. maja, zbrali na Trgu republike in se poklonili žrtvam komunizma.

Na neformalnem vrhu voditeljev članic Evropske unije v Belgiji sta bila v ospredju razprava o krepitvi evropske gospodarske konkurenčnosti ter poglabljanje enotnega trga Unije. Konkretne zaveze in časovnico za to naj bi sprejeli na rednem zasedanju sredi marca. Ostali poudarki oddaje: Generalni sekretar Nata Mark Rutte: zavezništvo postaja močnejše Trumpova vlada končala regulacijo avtomobilskih izpustov toplogrednih plinov Kmetijska ministrica kmetom obljubila pripravo predlogov za rešitve njihovih zahtev

Konec leta je bilo na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije prijavljenih dobrih 47 tisoč brezposelnih, nekje enako številko pričakujejo tudi ob koncu letošnjega leta. Razmere na trgu dela so bile lani ugodne; brezposelnost je bila nizka, tudi na širšem mariborskem območju. Hkrati pa je primanjkovalo določenih kadrov, med drugim v zdravstvu in izobraževanju. S pomanjkanjem ustreznih kadrov se bodo delodajalci po napovedih soočali tudi letos. Več o trenutnih razmerah na trgu dela in pričakovanih trendih na področju zaposlovanja v tem letu pa v tokratni Radijski tribuni.

Drugi ppoudarki: - V ilirskobistriškem domu starejših zadovoljni z obsežno prenovo, težave imajo s kadri. - Javni holding Maribor letos z več zaposlenimi kot lani in za 11 milijonov višjimi prihodki. - Mlekarna Planika je izjemnega pomena za kmete v Posočju. Za njo je uspešno leto s 15 milijoni evrov prihodkov. - Občini Trbovlje in Hrastnik bosta na hribu nad mestoma uredili površine za rekreacijo in druženje.

V Buenos Airesu in Mendozi je slovenski zavod za zaposlovanje v sodelovanju z veleposlaništvom naše države v Argentini nedavno pripravil srečanja z naslovom Življenje in delo v Sloveniji. Član ekipe je bil tudi Uroš Kopavnik, vodja območne službe v Kranju. Predstavili so priložnosti na slovenskem trgu dela ter s pomočjo celovitih informacij omogočili podporo pri morebitnem vključevanju v delovno in življenjsko okolje v Sloveniji. Predstavili so tudi ugledne slovenske delodajalce in njihove potrebe s področja zdravstva in socialnega varstva.

V Srbiji se nadaljujejo študentski protesti. Beograjski župan je iz varnostnih razlogov odpovedal silvestrski koncert na Trgu republike. Prednovoletno vzdušje je kljub temu prisotno v mestu, med drugim ga lahko doživite v zimsko pravljici v Beogradu na vodi.

V naslednjih minutah bomo obiskali Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, ustanovljeno že leta 1949. Prostore ima na Trgu republike 3. Da ne gre samo za knjižnico, bomo izvedeli, predstavili so nam namreč zanimivi storitvi, zanimivi prav za vse, gre za Knjižnico stvari in Ustvarjalnico. V pogovoru z Lucijo Fatur Centralno tehniško knjižnico in dejavnosti predstavljata knjižničar Mitja Vovk Iskrič in Miha Knez, akademski kipar, vodja Ustvarjalnice.

Z novim letom začnejo na trgu dela veljati številne novosti: zvišal se bo najnižji in najvišji znesek denarnega nadomestila za brezposelne, na novo se opredeljuje most do upokojitve, uvaja se ukrep 80/90/100. Poleg tega prihaja spodbuda za zaposlitev starejših od 59 let, razširja se možnosti začasnega ali občasnega dela upokojencev, tu so še varovala pri agencijskem delu. Gre za zakonodajo, ki je pomembna za brezposelne, delavce tik pred upokojitvijo, upokojence, delodajalce ter agencijske delavce. V Svetovalnem servisu na vprašanja odgovarjata predstavnici ministrstva za delo: Mojca Pršina Kumar, generalna direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje ter Tanja Podlipnik, vodja Sektorja za delovna razmerja in druge pravice iz dela.

Zahvaljujući angažmanu mladog aktiviste Benjamina Đogića iz Geelonga i ove godine će se na Trgu federacije u Melbourneu zavijoriti zastava BiH na Dan državnosti, 25. novembra 2025. godine. Od ovog mladića imamo priliku mnogo toga naučiti.

Z mag. Jožetom Moharjem smo se pogovarjali o zaskrbljujočem dogajanju na EU trgu krompirja in slišali, kaj je do zloma pripeljalo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše pridelovalce.

Na slovenskem kapitalskem trgu je začelo brbotati. Upravičenci do deležev v Vzajemni zavarovalnici si že lahko naložijo delnice na trgovalne račune, tisti, ki so se odločili za izplačila, pa lahko pričakujejo denar v prihodnjih dneh. Vse vlagatelje bodo v prihodnjem letu razveselili davčno ugodnejši individualno naložbeni računi. Ljubljansko borzo, ki je po rasti indeksa SBI top med najboljšimi v svetu, pa, kot kaže, čaka tudi nov lastnik. O razmerah na slovenskem kapitalskem trgu v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Podlogar, predsednik uprave NLB skladi; Alja Markovič Čas, članica uprave Vzajemna zavarovalnica; Igor Štemberger, predsednik uprave družbe Ilirika; Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb v Generali Investments. Avtorica oddaje Urška Subotič Jereb.

V Radijski tribuni smo razčlenili aktualno dogajanje na mariborskem trgu nepremičnin. Je zdaj čas za nakup ali prodajo – ali raje čakati? Gostje oddaje, predstavniki nepremičninskih agencij, so pojasnili, kakšno je stanje na mariborskem nepremičninskem trgu.

Cerkev dobila dva nova svetnika, predvsem vzornika mladih.Na kanonizaciji Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa med številnimi romarji na Trgu sv. Petra tudi Slovenci.V Cerkvi na Slovenskem danes veliko slovesnosti, nekatere že v luči jutrišnjega praznika Marijinega rojstva.V največjem ruskem napadu na Ukrajino več mrtvih, v Kijevu poškodovan sedež vladeZakaj v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije in Civilni iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih v petek pripravljajo protest?Predstavniki redov in skupnosti s frančiškovsko karizmo peš romajo iz Goričkega v Piran.Slovenija ob 17.30 z Italijo za četrtfinale evropskega prvenstva v košarki.

Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah.

Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah.

Trg Evrope, stičišče mest Nova Gorica in Gorica, je bil v četrtek 17. julija prizorišče težko pričakovanega koncerta domačina, mednarodno priznanega pianista Alexandra Gadjieva, ambasadorja Evropske prestolnice kulture 2025. Program dogodka s pomenljivim naslovom Točka srečanja je skupaj z njim sooblikovalo okrog 120 glasbenikov iz Slovenije in tujine. Poroča Metka Sulič. Umetniško najtehtnejši, poglobljen in vsebinsko najrazkošnejši izmed vseh glasbenih dogodkov uradnega programa GO! 2025 je Alexander Gadjiev uresničil s prijatelji, izvrstnimi glasbeniki, ki jih spoznal v Salzburgu in Berlinu. V prvem delu je bil mozaik komornih skladb, v veliki večini intimnejšega in subtilnejšega izraza, ki so ga ti izjemni glasbeniki, med njimi tudi violinistka Petra Kovačič in klarinetist Andraž Golob, tudi dosegli. Z izjemo Mozartovega in Puccinijevega dela, je Gadjiev nastopil v vseh zasedbah od dua do seksteta. Ta del je združeval skladatelje, na katere so vplivale druge kulture, Brahmsa, Bartoka, Prokofjeva, Bravničarja. Pred vrhuncem je nastopil združeni zbor pod vodstvom Ane Erčulj s štirimi ljudskimi priredbami. Fantazijo za klavir, zbor in orkester Ludviga van Beethovna je izvedel Orkester Slovenske filharmonije, dirigiral je Giuseppe Mengoli. Veličasten zaključek Fantazije je množico navdajal z značilno Beethovnovo odrešitveno svetlobo, z optimizmom. Alexander Gadjiev bo sklenil svoje ambasadorsko delo za Evropsko prestolnico kulture na recitalu v nedeljo v romarski cerkvi, v Baziliki na Sveti Gori.

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Oddajo smo tokrat obarvali tudi z zborovsko glasbo, saj sta pred časom v Slovenski filharmoniji nastopila finski otroško-mladinski zbor Tapiola in Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. V Logatcu se bo začel festival Cantabile, kaj vse prinaša, bomo slišali v pogovoru, pri sosedih v Benetkah pa smo si ogledali premiero opere Pogovori karmeličank Francisa Poulenca.

Natanko 200 let od krstne izvedbe, je bila na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, premierno uprizorjena opera Potovanje v Reims Gioachina Rossinija. V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana so odprli razstavo z naslovom Emona ob Drami. Razkošje rimske hiše pod današnjim gledališčem, ki prikazuje del arheoloških izkopavanj, ki so potekala v letih 2023 in 2024. V okviru Poletne muzejske noči bo na vrtu Plečnikove hiše živa izvedba radijske igre Mojster režiserja Jaše Kocelija. S Poletno nočjo – Ta noč je moja se na Kongresnem trgu odpira Festival Ljubljana, s projekcijo študentskih filmov v Hrastniku pa se je začel Festival delavskega filma Kamerat. V Galeriji Slovenj Gradec bo na voljo razstava z naslovom Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem, v Galeriji Škuc pa se bo odprla razstava z naslovom A Bright Past is Ahead of Us (Svetla preteklost je pred nami). Vabljeni k poslušanju!

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Papež Leon XIV. je pred zbrano množico na Trgu svetega Petra prejel papeške insignije in uradno začel pontifikat. Novi vodja katoličanov se je v nagovoru zavzel za enotno cerkev, ki bi delovala za svetovni mir. Pudaril je, da je še vedno preveč razdora in ran, ki jih povzročajo sovraštvo, nasilje, predsodki in strah pred drugačnostjo. V Vatikanu se je zbralo več sto tisoč vernikov ter številni tuji voditelji. Med njimi je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je papež sprejel na avdienci. Ostali poudarki oddaje: Ukrajina Rusiji očita najobsežnejši napad z droni od začetka vojne; v Gazi danes ubitih že več kot 100 Palestincev. V Romuniji in na Poljskem volijo predsednika. Na Hrvaškem potekajo lokalne volitve, ki bi sodeč po anketah ponekod lahko prinesle spremembe. 15 slovenskih podjetij bo na Kitajskem, ki ima vse večje težnje po vlaganju v Uniji, skušalo našo državo predstaviti kot privlačno investicijsko destinacijo

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.

Habemus papam - imamo papeža! Krmilo Petrove barke je prevzel ameriški kardinal Robert Francis Prevost, nadel si je ime Leon XIV. Papež pri maši v Sikstinski kapeli: Tudi številni krščeni Jezusa vidijo zgolj kot karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. Zato moramo nujno ponavljati Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Bog, ne človeška matematika: Slovenci na Trgu svetega Petra doživeli zgodovino.Slovenski škofje z veseljem pozdravljajo novega papeža; Škof Saje: To je resnično človek za naš čas.Svetovni voditelji ob čestitkah novoizvoljenemu papežu omenili njegovo usmerjenost k miru in povezovanju.Voditelji drugih cerkva in verskih skupnosti čestitali papežu Leonu v želji po dobrem sodelovanju.Na predčasnem referendumskem glasovanju nizka udeležba, tudi danes pozivi na volišča.Papež Leon XIV.: Šport je sredstvo povezovanja in krepitev skupnosti.Vreme: Popoldne bo precej oblačno, tu in tam je možna kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo.Odmevi redovnikov: Novi papež je misijonar, človek miru in vere.Evropski škofje ob Dnevu Evrope pozvali k enotnosti pri soočanju s svetovnimi izzivi.Društvo Združeni ob lipi sprave ogorčeno nad predsedničinim odlikovanjem zveze borcev.Šport: Začenja se 108. kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit: Primož Roglič.

Umestitvena sveta maša papeža Leona XIV. bo prihodnjo nedeljo, 18. maja na Trgu svetega Petra v Vatikanu.Nadškof Zore o novem svetem očetu: Misijonar z občutkom za skupnost.Opolnoči bo nastopil volilni molk pred nedeljskim referendumom.Vreme: Ponoči se bo delno razjasnilo. Jutri bo dokaj sončno z občasno povečano kopasto oblačnostjo.

Urnik konklava. Včeraj na Trgu sv. Petra skoraj 50 tisoč ljudi.Navodila SŠK ob izvolitvi novega papeža.Maša zadušnica za papeža Frančiška v ljubljanski stolnici.

Po uveljavitvi novih ameriških carin na uvoz je Evropa pripravljena na protiudarec. Prvi protiukrepi bodo na mizi že jutri, čeprav Unija še vedno upa na pogajanja. Odmevajo tudi ameriške zahteve evropskim članicam Nata po zvišanju izdatkov za obrambo. Bo Slovenija za to namenila tudi kohezijska sredstva? Pristojni minister Aleksander Jevšek poudarja, da ne za vojno industrijo. V oddaji tudi: - Nemški javni sektor po dogovoru o zvišanju plač končal opozorilne stavke - Papež Frančišek, ki okreva po pljučnici, pozdravil 20 tisoč vernikov na Trgu svetega Petra - Kolesarski as Tadej Pogačar lovi svojo drugo zmago na dirki po Flandriji

Pomlad prinaša otoplitev tudi na kapitalskem trgu. Danes se začenja vpisovanje drugih ljudskih obveznic, konec leta bomo dočakali davčno prijaznejše individualne naložbene račune, število delničarjev na Ljubljanski borzi se bo v začetku prihodnjega leta z vstopom Vzajemne na kapitalski trg pomembno okrepilo. Za prepričljivejše povečanje likvidnosti in obsega trgovanja pa bi potrebovali vsaj še nekaj svežih podjetij, uvrščenih na Ljubljansko borzo. Gremo v to smer? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na ministrstvu za finance; Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze; Blaž Bračič, član uprave NLB skladi; Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirika.

Za nami je leto rekordov na trgu dela – med te spada tudi najmanjše število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije, ob tem je število zaposlenih preseglo milijon. Kaj bo prineslo to leto? Napovedi so optimistične, a nekoliko previdnejše. Vpliv nemške avtomobilske krize je pri nas že občutiti – je zato pričakovati odpuščanja? Na drugi strani pa v javnem sektorju, kljub zvišanju plač, še vedno vlada veliko pomanjkanje delovne sile. O teh aktualnih vprašanjih, povezanih z dogajanjem na trgu dela, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Tilen Prah,izvršni direktor Skupine Kariera; Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.

Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, številni na grobove sorodnikov in prijateljev prinašajo rože in prižigajo sveče. Državni vrh s predsednico republike Natašo Pirc Musar je na Kongresnem trgu v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Drugi poudarki oddaje: - Iran napoveduje obsežen povračilni napad na Izrael. - V Španiji že več kot 200 smrtnih žrtev poplav. - Zdravstveni zavodi bodo merili obremenitve zdravnikov.

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V Parizu so se s sklepno slovesnostjo končale 33-te poletne olimpijske igre. Te so bile mlajše, bolj urbane, bolj vključujoče, bolj trajnostne, je povedal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Ob zahvali športnikom za njihovo izjemnost je poudaril tudi olimpijski duh v napetih geopolitičnih razmerah. V oddaji tudi o tem: - V regiji Kursk nadaljevanje spopadov med Ukrajino in Rusijo, požar v nuklearki Zaporožje pogašen - Združene države bodo na Bližnji vzhod poslale podmornico z vodenimi raketami - Mladi pri nas opozarjajo na stanovanjske stiske in prenizke plače

Nogometni navdušenci so sinoči na Kongresnem trgu v Ljubljani pozdravili slovenske junake, ki so se vrnili z evropskega prvenstva. Z uvrstitvijo v osmino finala so dosegli najboljšo uvrstitev na velikih tekmovanjih. So pa včeraj razočarali košarkarji, ki so proti Hrvaški izgubili uvodno tekmo kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na olimpijske igre. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za zunanje zadeve bo predlog varnostnega sporazuma z Ukrajino obravnaval med pobudami in vprašanji poslancev. Premier Golob bi ga lahko podpisal že prihodnji teden. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo nadaljevali krovna pogajanja o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij. - Ukaz izraelske vojske o evakuaciji Han Junisa je prizadel približno četrt milijona ljudi. Gre za največjo tovrstno odredbo od evakuacije severnega dela Gaze.

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.Sogovorniki: dr. Metka Kuhar, prof. socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vesna Tlaker, zdravnica specialistka dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatilogija.si Maja Ložar, diplomirana kozmetičarka zaposlena na Fakulteti za aplikativne vede VIST Matija Ambrož, dr. medicine in specialist družinske medicine

Zgodovinska predstava naše reprezentance na Euru v Nemčiji je združila vso Slovenijo. Uspeh v Nemčiji bodo nogometaši z navijači proslavili zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Druge teme: - SDS nad Stojmenovo Duh z novo interpelacijo - Na ljubljanski upravni enoti bodo kmalu prekinili stavko - Orban v Kijevu predlagal premirje

Na začetku pojasnilo za tistih nekaj sto Slovencev, ki v Ljubljani ne živijo, ali ki se v zadnjih nekaj dneh niso odpeljali v prestolnico po takšnih ali drugačnih opravkih. Na Trgu republike, na tistem trgu, ki je težo slovenske zgodovine in z njo povezane usodnosti prevzel na svoja pleča od Kongresnega trga, so se pojavili medvedi. Na Trgu Republike se po navadi pojavljajo protestniki te ali one sorte, kdaj pa kdaj tudi kakšen poslanec iz bližnjega parlamenta, ali pa naključni mimoidoči. Seveda tudi mladi, ki z deskami skačejo prek legendarnih stopnic modernistične arhitekture. Kako so se tam znašli pisano pobarvani plastični medvedi? Zgodba je razmeroma enostavna. Nemški zakonski par je prišel na idejo, da bo spodbudil tako ulično umetnost v Berlinu kot tudi razumevanje in sodelovanje med narodi s plastičnimi medvedi. Ideja je bila, da vsak izmed medvedov predstavlja posamezno državo in umetnik iz vsake medveda tudi okrasi. Medvedi imajo v Nemčiji smisel, ker Berlin v korenu nosi tega vsejedca, v Ljubljani pa bomo to šele videli. Torej; na Trgu republike se je naselilo 145 medvedov, ki pobarvani z navdihom prav toliko umetnikov širijo idejo sobivanja in miru. Na njih mrko gleda Edvard Kardelj, ki se je njega dni tudi ukvarjal z idejo sobivanja in miru, nedaleč vstran pa se mota spomin na Milana Kučana, ki je prav tu narodu ob rojstvu države zaželel sobivanje in mir. Iz odtočnih kanalov opreza Pavel Rupar, ki si mir in sobivanje ter višje penzije želi predvsem za upokojence, za vsak primer pa je na parkiriščih pod trgom pripravljena cela plejada grotesknih likov, ki so na takšen ali drugačen način zastopali svoje parcialne, ali pa interese koga drugega, na svetem tlaku kultnega mesta slovenstva.Ampak vse te so zdaj zamenjali plastični dvometrski medvedi. Hočemo povedati; ni treba na avtobus ter se z obrabo v kolku, ihto v srcu in oblogo na glasilkah odpeljati do Trga republike. Skoraj enako stori za vas plastičen medved. Pa pustimo ideologijo ter se podajmo na spolzek teren umetnostne kritike. Tudi neizvedenemu v radoživ svet premoderne umetnosti je jasno, da ti medvedi niso umetnostnozgodovinski presežek. Tudi znotraj spoštovanega ceha uličnih umetnikov, (kar bomo sicer kmalu postali vsi, zapisani muzam) ne gre za oblikovalske presežke. Oster kritik zna celo zapisati, da gre za kič … Torej; če ne umetnost, kaj žene te medvede, da zasedajo prostor na Trgu republike? Razmišljujoči, sploh humanist, takoj opozori na plemenito idejo onih dveh Nemcev, ki medvede postavljata po vsem svetu v želji po razumevanju in miru med narodi. Ideja je res plemenita, izvedba pa milo rečeno naivna, bolj grobo rečeno pa skrajno butasta. Če pogledamo samo na dosedanjo prakso … Umetnost se je proti nasilju in za mir ter za razumevanje bojevala z genijem nekaterih največjih umov, kar se jih je rodilo na tem žalostnem planetu. Guernica je recimo prva, ki pade na pamet. Pa ni nič pomagalo. In tam, kjer so bili poteptani največji, kjer so bile slike, kipi, glasba in besede zaman, kjer je vojaški škorenj pomendral vse prošnje in molitve po miru in razumevanju med narodi, bo uspelo plastičnim medvedom? Na ljubljanski občini so prepričani, da jim bo, je pa res, da so na ljubljanski občini tudi prepričani, da je srbski predsednik Vučič demokrat. Če je v ozadju nemško veleposlaništvo, vplivni posamezniki, mednarodni umetniki in predsednica parlamenta, še ne pomeni, da je ideja dveh Nemcev kaj več kot neumnost. »Buddy Bear«, kot se ves projekt imenuje, ima bleščečo zgodovino; v dvajsetih letih so ti medvedi stali na nekaterih najbolj ikoničnih točkah na planetu, videlo jih je na milijone obiskovalcev, o njih so se pozitivno izrazile prominence najvišjih položajev, pa to vse še vedno ne pomeni, da ideja ni butasta. Kot empirični dokaz ponujamo dejstvo, da je prav v času, ko ti medvedi molijo šape v zrak, svet na robu kataklizme, kot ni bil že zadnjih sedemdeset let. Če bi energijo, sredstva in dober namen, ki jih zahteva prevažanje teh medvedov po svetu, kanalizirali v reševanje resničnih problemov z resničnimi sredstvi, bi se morda ne znašli v vsej tej šlamastiki. Še bolj plastično; če diktatorji ne slišijo opozoril in prošenj celotnega svetovnega razumništva, je težko verjetno, da bodo slišali sporočilo 147 plastičnih medvedov. In še pod črto; Edo Ravnikar se mora vsaj malo obračati v grobu, ko mu na trgu krošnjarijo z vso to plastično galanterijo.

Okupljanjem dijela hrvatske nogometne reprezentacije i konferencijom za novinstvo izbornika Zlatka Dalića, "Vatreni" su u nedjelju i službeno krenuli u akciju "EURO 2024. Vatrene odlikovao predsjednik Zoran Milanović. Dinamo titulu proslavio na Trgu bana Jelačića. Jakirović ostaje trener modrih.

U New Yorku izglasana Rezolucija o Srebrenici. Predizborno sučeljavanje predsjednice Europske komisije i četiri protukandidata. Vršnjačko nasilje u porastu, raste i pesimizam i osjećaj usamljenosti. Porast "simptoma izgaranja" samohranih roditelja. Besplatna i anonimna linija Udruge za podršku žrtvama nasilja. Arheološko iskapanje najveće rimske uljare u Istri. Nakon turbulentne sezone Dinamo pobjednik Kupa Hrvatske - u nedjelju slavlje na Trgu bana Jelačića. Osoba tjedna Karlo Džafić.

Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Na večjih in razvitejših trgih v zadnjem času raste prodaja zvočnih knjig. Prav neverjetno se zdi, da je na skandinavskem trgu delež zvočnih knjig kar 55-odstoten. Velik delež, ki ga elektronskim knjigam nikoli ni uspelo doseči, zdaj torej pripada zvočnim knjigam. Vendar to še ne pomeni, da zvočne knjige ogrožajo tiskane, saj rast zvočnic ne gre v večji meri na škodo tiskanih. O svetovnih smernicah v založništvu smo se pogovarjali s Carlom Carrenhom, svetovalcem v založništvu v desetih državah, ki se na poklicni poti osredotoča na digitalizacijo in nove poslovne modele. Najprej pa nas je zanimalo, kako naj Slovenija nadaljuje pot, ki se je začela s častnim gostovanjem v Frankfurtu, in kako se lahko majhni knjižni trgi otresejo determiniranosti obrobja, ker pravila na globalnem trgu postavljajo največji. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Ko određuje javno mnjenje? Tiha većina ili glasna manjina? Da li iko odgovara za loše rezultate? Miljan priča o iskustvima sa koncerta Madone i boravka u Švedskoj, malo o predstojećim izborima i o tome je li profit bog, može li koegzistirati sa umjetnošću i postoji li neograničeni rast korporacija u industriji zabave. Dino Merlin i Prija pride. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Zavod za zaposlovanje bo objavil podatke o številu junija registriranih brezposelnih. Aprila in maja jih je bilo najmanj po letu 1990. Na trgu dela ostaja optimizem, razmere za zaposlovanje so ugodne. Bo tako tudi v prihodnje? Potem ko je ponudba blaga po pandemiji komaj dohajala podivjano povpraševanje, se zdaj dogaja nasprotno: povpraševanje se umirja, cikel se že nekaj časa obrača navzdol. Iz Nemčije poročajo o zmanjšanju naročil zaradi inflacije, previdnosti kupcev in dražjega zadolževanja, pa tudi zaradi višjih plač in drugih stroškov. Novih naročil je manj tudi za slovenska proizvodna podjetja, nekateri tuji kupci preklicujejo že izdana naročila. Storitvena dejavnost se za zdaj še drži nad vodo. Ali bo Slovenija v drugi polovici leta v recesiji? Druge teme oddaje: - Tudi najnovejšemu predlogu uvedbe minimalne plače v Italiji ne kaže dobro - Ob nasilju v Dženinu na Zahodnem bregu še palestinsko-izraelsko obstreljevanje na območju Gaze - Odbojkarska reprezentanca tretji turnir lige narodov na Filipinih začenja proti Poljski

Že nekaj časa je zaposlenost na rekordnih ravneh, maja je bila najvišja v samostojni Sloveniji. Delavci imajo zaradi tega na trgu več možnosti izbire kot v obdobjih velike brezposelnosti. Težje je delodajalcem, saj vse težje dobijo ustrezne kadre. Kje pa so v tej sliki mladi? Kakšni delavci so mladi, ki šele vstopajo na trg dela? Kaj so njihove želje, kakšna dela izbirajo? Kako bodo nanje vplivale napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih? In nenazadnje, kaj prevlada: dobro plačilo ali dobri delovni pogoji? O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa; Sabina Leben s Sindikata Mladi plus; Jaka Trilar, generalni sekretar Mladinskega sveta Slovenije; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.