Podcasts about trgu

V javnosti odmevajo zlorabe tujih delavcev – bodo novosti zakonodaje, o kateri potekajo pogajanja, pripomogle k izboljšanju razmer? O tem se bomo med drugim spraševali v tokratni oddaji. Govorili bomo tudi o novih višinah nadomestila za brezposelnost. Socialni partnerji se prav tako dogovarjajo o tem, da bi se mesečni obseg dela upokojencev povečal. Govorijo o sistemu dela 80/90/100 za starejše. To pomeni, da bi delojemalci, stari okoli 60 let, lahko opravljali 80 odstotkov dela, prejemali 90 odstotkov plače ter imeli 100-odstotno plačane prispevke. Podrobneje o novostih zakonodaje v Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije; dr. Valentina Franca, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Papež Leon XIV. je pred zbrano množico na Trgu svetega Petra prejel papeške insignije in uradno začel pontifikat. Novi vodja katoličanov se je v nagovoru zavzel za enotno cerkev, ki bi delovala za svetovni mir. Pudaril je, da je še vedno preveč razdora in ran, ki jih povzročajo sovraštvo, nasilje, predsodki in strah pred drugačnostjo. V Vatikanu se je zbralo več sto tisoč vernikov ter številni tuji voditelji. Med njimi je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je papež sprejel na avdienci. Ostali poudarki oddaje: Ukrajina Rusiji očita najobsežnejši napad z droni od začetka vojne; v Gazi danes ubitih že več kot 100 Palestincev. V Romuniji in na Poljskem volijo predsednika. Na Hrvaškem potekajo lokalne volitve, ki bi sodeč po anketah ponekod lahko prinesle spremembe. 15 slovenskih podjetij bo na Kitajskem, ki ima vse večje težnje po vlaganju v Uniji, skušalo našo državo predstaviti kot privlačno investicijsko destinacijo

Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.

Habemus papam - imamo papeža! Krmilo Petrove barke je prevzel ameriški kardinal Robert Francis Prevost, nadel si je ime Leon XIV. Papež pri maši v Sikstinski kapeli: Tudi številni krščeni Jezusa vidijo zgolj kot karizmatičnega voditelja ali nadčloveka. Zato moramo nujno ponavljati Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Bog, ne človeška matematika: Slovenci na Trgu svetega Petra doživeli zgodovino.Slovenski škofje z veseljem pozdravljajo novega papeža; Škof Saje: To je resnično človek za naš čas.Svetovni voditelji ob čestitkah novoizvoljenemu papežu omenili njegovo usmerjenost k miru in povezovanju.Voditelji drugih cerkva in verskih skupnosti čestitali papežu Leonu v želji po dobrem sodelovanju.Na predčasnem referendumskem glasovanju nizka udeležba, tudi danes pozivi na volišča.Papež Leon XIV.: Šport je sredstvo povezovanja in krepitev skupnosti.Vreme: Popoldne bo precej oblačno, tu in tam je možna kakšna ploha. Jutri se bo delno razjasnilo.Odmevi redovnikov: Novi papež je misijonar, človek miru in vere.Evropski škofje ob Dnevu Evrope pozvali k enotnosti pri soočanju s svetovnimi izzivi.Društvo Združeni ob lipi sprave ogorčeno nad predsedničinim odlikovanjem zveze borcev.Šport: Začenja se 108. kolesarska dirka po Italiji. Glavni favorit: Primož Roglič.

Umestitvena sveta maša papeža Leona XIV. bo prihodnjo nedeljo, 18. maja na Trgu svetega Petra v Vatikanu.Nadškof Zore o novem svetem očetu: Misijonar z občutkom za skupnost.Opolnoči bo nastopil volilni molk pred nedeljskim referendumom.Vreme: Ponoči se bo delno razjasnilo. Jutri bo dokaj sončno z občasno povečano kopasto oblačnostjo.

Urnik konklava. Včeraj na Trgu sv. Petra skoraj 50 tisoč ljudi.Navodila SŠK ob izvolitvi novega papeža.Maša zadušnica za papeža Frančiška v ljubljanski stolnici.

Spregovorili smo o razmerah na trgu dela. Te so že nekaj časa ugodne, zlasti za iskalce zaposlitve, saj brezposelnost že več let vztraja na izjemno nizkih ravneh. Nekatera podjetja so zaradi zmanjšanega povpraševanja napovedala odpuščanja, a v številnih panogah so še vedno soočeni s pomanjkanjem kadrov. O vplivu omenjenega sta za naš radio spregovorila direktorica enega izmed večjih zaposlitvenih portalov Optius.com Saša Boštjančič in predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Svet je danes na zadnjo pot pospremil papeža Frančiška. Po pogrebni slovesnosti na Trgu svetega Petra so ga pokopali v baziliki Marije Snežne, kjer bo grob mogoče obiskati že jutri. V Vatikanu in Rimu se je od njega skupno poslovilo približno 400 tisoč ljudi, tudi številni svetovni voditelji, iz Slovenije predsednica države Nataša Pirc Musar in premier Rober Golob.

V starosti 88 let se je zjutraj poslovil papež Frančišek. Umrl je dan po tem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra in pozdravil več deset tisoč zbranih vernikov. Kot so sporočili iz Vatikana, bo pogreb papeža v devetih dneh, konklave za izvolitev njegovega naslednika pa v enem mesecu. Iz sveta se vrstijo številni izrazi sožalja in pokloni preminulemu papežu. - Slovenski škofje izpostavili papeževo nesebično služenje, predsednica republike njegov glas za mir in pravičnost - Svetovni voditelji poudarili papeževa prizadevanja za ranljive in dialog - V Ukrajini po izteku prekinitve ognja številni ruski napadi. Trump upa na dogovor v tednu dni

Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Smrt o papeževi novici je v videosporočilu objavil Vatikan. V nedeljo se je pojavil na Trgu svetega Petra, ko je pozdravil vernike ob velikonočnem blagoslovu mestu in svetu in jim zaželel prijetne praznike. Po končani poslanici je Frančišek v svojem vozili kljub očitni utrujenosti pozdravil navzoče vernike. Prve odzive ob smrti papeža Frančiška je povzela rimska dopisnica Mojca Širok.

Potem ko je še na včerajšnjo velikinočno nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu blagoslovil Mesto in svet, je papež Frančišek na velikonočni ponedeljek zjutraj, kot so sporočili iz Vatikana, ob 7.35 umrl v Domu svete Marte, kjer je prebival. Vzrok smrti je bila možganska kap, ki je povzročila komo in in nepovratno odpoved srca in ožilja, so sporočili iz Vatikana. Jorge Mario Bergoglio je bil star 88 let, v zadnjih tednih pa je po vrnitvi iz bolnišnice, kjer je preživel več kot mesec dni, okreval po hudi pljučnici.

Papež Frančišek na Trgu sv. Petra za hip zopet med verniki, v procesiji z zelenjem sodelovala tudi dijaka Škofijske klasične gimnazije.Politični analitik doktor Boštjan Marko Turk o reformah aktualne vlade in pričakovanjih ob vstopu v predvolilno obdobje.V Ljubljani jutri že 21. shod za čisto pitno vodo.ZDA iz vzajemnih carin izvzele pametne telefone in računalnikeSrbski predsednik Vučić: Ne bomo imeli prehodne vlade, ampak pošteno srbsko vlado.V japonski Osaki začetek Expa 2025. Slovenija se predstavlja kot zelena in razvojna država.Šport: Klara Lukan bronasta na evropskem prvenstvu v cestnih tekih na 10 km.Vreme: Predvsem na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Jutri bo podobno.

Po uveljavitvi novih ameriških carin na uvoz je Evropa pripravljena na protiudarec. Prvi protiukrepi bodo na mizi že jutri, čeprav Unija še vedno upa na pogajanja. Odmevajo tudi ameriške zahteve evropskim članicam Nata po zvišanju izdatkov za obrambo. Bo Slovenija za to namenila tudi kohezijska sredstva? Pristojni minister Aleksander Jevšek poudarja, da ne za vojno industrijo. V oddaji tudi: - Nemški javni sektor po dogovoru o zvišanju plač končal opozorilne stavke - Papež Frančišek, ki okreva po pljučnici, pozdravil 20 tisoč vernikov na Trgu svetega Petra - Kolesarski as Tadej Pogačar lovi svojo drugo zmago na dirki po Flandriji

Pomlad prinaša otoplitev tudi na kapitalskem trgu. Danes se začenja vpisovanje drugih ljudskih obveznic, konec leta bomo dočakali davčno prijaznejše individualne naložbene račune, število delničarjev na Ljubljanski borzi se bo v začetku prihodnjega leta z vstopom Vzajemne na kapitalski trg pomembno okrepilo. Za prepričljivejše povečanje likvidnosti in obsega trgovanja pa bi potrebovali vsaj še nekaj svežih podjetij, uvrščenih na Ljubljansko borzo. Gremo v to smer? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na ministrstvu za finance; Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze; Blaž Bračič, član uprave NLB skladi; Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirika.

Bolj kot naše slabosti nas vznemirjajo napake drugih. Če zavračanja bližnjih ne ustavimo in si ne priznamo, da smo tudi sami nepopolni, začne naš mrki pogled na ravnanje drugih preraščati v jezo. In če tudi tej ne postavimo meje, se začne verbalno nasilje, pri marsikom tudi fizično. Ker se je Jezus zavedal, da se lahko celo na videz nenevarno ironiziranje drugih sprevrže v sovraštvo, je svojim učencem izrekel ostro svarilo: »Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?« Zelo dobro mnenje o sebi je imel, na primer, Maximilien Robespierre (1758–1794), eden ključnih mož francoske revolucije. Popolnoma se je raznežil nad svojo dobroto, ko se je pred zbrano množico zavzemal za socialno državo in neposredno demokracijo, splošno volilno pravico ter odpravo suženjstva in smrtne kazni. V svoji navidezni miroljubnosti je nasprotoval vojni s Habsburško monarhijo. Ker je branil človekove pravice, so revni in zatirani videli v njem svojega zaveznika. Robespierre, ki se je imel za človekoljuba, pa ni bil pozoren na temo v svoji duši, bruna v svojem očesu ni opazil, temveč so ga neskončno motile le iveri v očeh drugih; ne da bi se prav zavedal, je postal zagovornik terorja. Pri obrambi vrednot revolucije in republike ni dopuščal usmiljenja. Zahteval je puritansko čistost državljanov glede njihovega odnosa do dosežkov revolucije. Njegovi dekreti so leta 1794 zahtevali usmrtitev že na podlagi sumov, da ima kdo kakršno koli kritično mnenje o republiki. Zaradi bruna v svojem očesu in nenasitne krvoločnosti si ni delal slabe vesti, a zaradi iveri, ki jo je opazil v očesu sodržavljana, je ukazal ubijanje. Člani Konventa so se zbali za svojo usodo, zato so ga hoteli aretirati, a jih je prehitel s samomorom, ki pa se mu ni ponesrečil. Naslednji dan so ga prijeli in ga na Trgu revolucije usmrtili z giljotino. Robespierre je začel z utopičnimi idejami Jeana - Jacquesa Rousseauja (1712–1778) in končal z nasiljem. Tisti, ki so bili zaslepljeni z njegovo pravičniško retoriko, so se pozneje naslajali ob pogledu na giljotino, ki je ustavila njegovo blaznost. Parižanom iz obdobja francoske revolucije in vsakemu izmed nas je namenjena Jezusova beseda: »Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa, potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata.« Dandanes se javni govor zaostruje. Ljudje so jezni, a ne na svoje sebično iskanje udobja, ampak na vse okoli sebe, ker ne ustrezajo idealom, ki si jih rišejo v svoji glavi. Tem bi takoj izdrli bruno iz očesa. Če naj prav ocenjujemo razmere v družbi, moramo najprej stopiti pred Vsemogočnega in ga ponižno vprašati, kako nas vidi on.

Papeževo stanje ostaja resno - od nocoj vsak večer ob 21. uri rožni venec na Trgu sv. Petra.Nadškof Hočevar o Božji služabnici Magdaleni Gornik: V času razpotij nam Bog pošilja prerokinjo sprave in edinosti.Mediana: Vlade ne podpira že skoraj 60 odstotkov vprašanih. Na prvih mestih ostaja SDS in Svoboda.Z morebitnim odprtjem trgovalnega računa za Vzajemno se ne mudi, Nsi za možnost prenosa pravice do delnic na drugo osebo.Vojna v Ukrajini vstopa v četrto leto. Več zahodnih voditeljev na obisku v Kijevu.V Nemčiji po neuradnih rezultatih v parlament pet strank. Kanclerski kandidat CDU/CSU Merz napovedal oblikovanje nove vlade do velike noči.V večjem delu države danes in jutri pričakujejo preseganja dnevne mejne vrednosti delcev PM10Prihodnji mesec nova izdaja ljudskih obveznic.Urednik Podjetne Slovenije Novković ocenjuje, da evropska realna ekonomija ostaja konkurenčna.Na zimske počitnice še šolarji iz osrednje in zahodne Slovenije; policisti opozarjajo na previdnost na smučiščih.Šport: Nika Prevc na skakalnici v avstrijskem Hinzenbachu do dveh zmag v dveh dneh.Vreme: Danes in jutri bo oblačno, ponekod bo rahlo deževalo.

Za nami je leto rekordov na trgu dela – med te spada tudi najmanjše število brezposelnih v zgodovini samostojne Slovenije, ob tem je število zaposlenih preseglo milijon. Kaj bo prineslo to leto? Napovedi so optimistične, a nekoliko previdnejše. Vpliv nemške avtomobilske krize je pri nas že občutiti – je zato pričakovati odpuščanja? Na drugi strani pa v javnem sektorju, kljub zvišanju plač, še vedno vlada veliko pomanjkanje delovne sile. O teh aktualnih vprašanjih, povezanih z dogajanjem na trgu dela, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Igor Feketija, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; Tilen Prah,izvršni direktor Skupine Kariera; Tomaž Žirovnik, vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj.

Eden od razlogov za upadanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva na globalnih trgih je tudi razdrobljen kapitalski trg, ki slabo podpira razvoj in rast novih prodornih podjetij. Evropska unija zato skuša povezati članice tudi na tem področju in vzpostaviti unijo kapitalskih trgov. Ker je slovenski trg šibak in povsem nerazvit, pri tem pričakuje upoštevanje posebnosti in podporo pri razvoju. Pot do tja je finančno ministrstvo nakazalo v strategiji razvoja kapitalskega trga, eden od konkretnih korakov pa je zakon o individualnih naložbenih računih. Izhodišča so pripravljena, predstavili so ji že strokovni javnosti, te dni jih pošiljajo v javno razpravo. Cilj je, da bi tak naložbeni račun imela velika večina prebivalcev. O ključnih rešitvah smo se pogovarjali z državno sekretarko na finančnem ministrstvu Nikolino Prah.

Na današnji dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, številni na grobove sorodnikov in prijateljev prinašajo rože in prižigajo sveče. Državni vrh s predsednico republike Natašo Pirc Musar je na Kongresnem trgu v Ljubljani položil venec k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Drugi poudarki oddaje: - Iran napoveduje obsežen povračilni napad na Izrael. - V Španiji že več kot 200 smrtnih žrtev poplav. - Zdravstveni zavodi bodo merili obremenitve zdravnikov.

Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala predstavitev nekateri poslovnih dosežkov slovenskih podjetij na trgu Savdske Arabije. Njeno gospodarstvo je največje na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu. Slovenija je imela s Savdsko Arabijo v letu 2023 za 1.132 mio EUR blagovne menjave. Največ naša država v kraljevino izvozi farmacevtskih izdelkov, pri uvozu pa so v ospredju mineralna goriva. Blagovna menjava je torej precej neuravnotežena, glavnina menjave je uvoz v Slovenijo. Ministrstvo za gospodarstvo je že lani poudarilo, da pripravlja ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Za savdske investitorje je gotovo zgovoren podatek, da ima Slovenija eno najnižjih davčnih stopenj na dobiček podjetij v EU ter ponuja davčne olajšave in spodbude za vlagatelje. Glavni namen tokratnega dogodka je torej bil spodbuditi slovenska podjetja k premisleku o širitvi poslov v Savdsko Arabijo ter deliti poslovne zgodbe tistih podjetij, ki so na tem trgu že uspela.

Trgatve so v vseh vinorodnih okoliših skoraj pri koncu, saj so jih zaradi visokih poletnih temperatur začeli prej kot običajno. Pridelka bo bistveno manj kot sicer, po kakovosti pa vinarji upajo na odličen letnik. Vinogradniki poročajo o še enem zahtevnem pridelovalnem letu, a ne zgolj zaradi posledic podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vse težjih razmer na vinskem trgu. Prav o tem bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda; Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj; Mitja Herga, vinogradnik; Maksimiljan Jarc, vinogradnik; Petra Leber, vinogradnica; Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V Parizu so se s sklepno slovesnostjo končale 33-te poletne olimpijske igre. Te so bile mlajše, bolj urbane, bolj vključujoče, bolj trajnostne, je povedal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Ob zahvali športnikom za njihovo izjemnost je poudaril tudi olimpijski duh v napetih geopolitičnih razmerah. V oddaji tudi o tem: - V regiji Kursk nadaljevanje spopadov med Ukrajino in Rusijo, požar v nuklearki Zaporožje pogašen - Združene države bodo na Bližnji vzhod poslale podmornico z vodenimi raketami - Mladi pri nas opozarjajo na stanovanjske stiske in prenizke plače

Na Kongresnem trgu v Ljubljani poteka sprejem slovenskih športnikov, ki so nastopali na včeraj končanih poletnih olimpijskih igrah v Parizu, od koder so prinesli 2 zlati in eno srebrno medaljo. Še preden so danes športniki stopili pred večtisočglavo množico navijačev, pa jih je sprejela predsednica republike Nataša Pirc Musar. Po njenih besedah s naši olimpijci znova dokazali, da je Slovenija dom športnih talentov, predsednica je ob tem tudi pozvala športne zveze in organizacije, da zagotovijo enotno barvno podobo opreme za nastope slovenskih športnikov na mednarodnih tekmovanjih.

Politika pri spremembah volilne zakonodaje za zdaj ostaja na nasprotnih bregovih.Odzivi na paket davčne zakonodaje s strani gospodarstva mešani, brez pripomb ni šlo.Odprli dolgo pričakovano cesto Britof-Hotemaže, ki pa je kmetje ne smejo uporabljati, oglasili so se tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici.Na slovenskem morju je spet prisotna sluz, kako to pojasnjuje Morska biološka postaja.Okuženi s ošpicami čakal na ljubljanski urgenci. Če ste pravilno cepljeni, je strah pred prenosom odveč.Vreme – zjasnilo se bo, konec tedna sončen in vroč.Papež Frančišek se bo v nedeljo mudil v neposredni bližini, v Trstu, kjer bo z mašo na Trgu enotnosti sklenil 50. Socialni teden katoličanov v Italiji.V Franciji skušajo z različnimi manevri preprečiti zmago stranke Marine Le Pen v drugem krogu.Šport: Danes odločilna tekma za slovensko košarkarsko reprezentanco.

Nogometni navdušenci so sinoči na Kongresnem trgu v Ljubljani pozdravili slovenske junake, ki so se vrnili z evropskega prvenstva. Z uvrstitvijo v osmino finala so dosegli najboljšo uvrstitev na velikih tekmovanjih. So pa včeraj razočarali košarkarji, ki so proti Hrvaški izgubili uvodno tekmo kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na olimpijske igre. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za zunanje zadeve bo predlog varnostnega sporazuma z Ukrajino obravnaval med pobudami in vprašanji poslancev. Premier Golob bi ga lahko podpisal že prihodnji teden. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo nadaljevali krovna pogajanja o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij. - Ukaz izraelske vojske o evakuaciji Han Junisa je prizadel približno četrt milijona ljudi. Gre za največjo tovrstno odredbo od evakuacije severnega dela Gaze.

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.Sogovorniki: dr. Metka Kuhar, prof. socialne psihologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vesna Tlaker, zdravnica specialistka dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatilogija.si Maja Ložar, diplomirana kozmetičarka zaposlena na Fakulteti za aplikativne vede VIST Matija Ambrož, dr. medicine in specialist družinske medicine

Zgodovinska predstava naše reprezentance na Euru v Nemčiji je združila vso Slovenijo. Uspeh v Nemčiji bodo nogometaši z navijači proslavili zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Druge teme: - SDS nad Stojmenovo Duh z novo interpelacijo - Na ljubljanski upravni enoti bodo kmalu prekinili stavko - Orban v Kijevu predlagal premirje

Čeprav so slovenski nogometaši izpadli iz evropskega prvenstva, je šport vnovič združil Slovence. Občutke med navijači lahko po prespani noči bolj ali manj strnemo v eno besedo - ponos. Selektor Matjaž Kek je prepričan, da je tokratno prvenstvo prineslo številne pozitivne stvari. Slovenski nogometaši se bodo danes ob 18-ih športnim navdušencem zahvalili za podporo na Kongresnem trgu v Ljubljani, sprejema na Brniku ne bo. V oddaji tudi o tem: - Za novega nizozemskega premierja prisegel Dick Schoof, nekdanji vodja obveščevalne službe. - Razdelitev avtobusnih linij med štiri prevoznike prinesla spremembe voznih redov. - Mnogo hrupa za nič za uvod Primorskega poletnega festivala.

Pred slovesno razglasitvijo samostojne Slovenije je bilo treba poskrbeti za zamenjavo državnih simbolov in oznak - starim je potekel rok trajanja. Opravek ni bil enostaven, čas pa je v prvi polovici leta 1991 neusmiljeno bežal. Zgodbi o nastanku slovenske zastave - predvsem tisti, ki je visela na Trgu republike v Ljubljani pred 33 leti - posvečamo današnji Torkov kviz. Sogovornica: Nataša Strlič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, kjer hranijo zastavo "velikanko", ki je "ena največjih in simbolično najpomembnejših muzealij" tega muzeja. Vir: Samostojni! - fotografije in fotoreporterji o samostojni Sloveniji in vojni (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije)

Tokrat gre beseda o konstrukcijski zasnovi stolpnice TR3 na sedanjem Trgu republike v glavnem mestu, delu kompleksa prostorske preobrazbe nekdanjega nunskega vrta iz začetka 18.stoletja. Že konec 50-ih let si je tedanje republiško vodstvo na območju, kjer so se stikali severni rob antične Emone, baročno mesto in arhitektura Ljubljane 20. stoletja, zamislilo gradnjo reprezentativne četrti. Ob novi stavbi republiške skuščine so prvotno načrtovali tudi izgradnjo visoke stolpnice. Zaradi pritiskov iz zveznih krogov so ta smeli načrt začasno ustavili, to, kar pa lahko vidimo zgrajeno že od 80-ih let naprej, s trgovsko hišo, Cankarjevim domom in stolpnico NLB (tedaj Ljubljanska banka), pa je kompromisna prostorsko-arhitekturna rešitev prvotne zasnove. Nadaljevanje kompromisne so zaupali pionirju slovenske modernistične arhitekture Edvardu Ravnikarju, ki se je že pred vojno učil pri slovitem švicarsko-francoskem arhitektu s psevdonimom Le Corbusier. Po skopskem potresu l.1963 so v krogih profesorja gradbeništva dr. Petra Fajfarja, zdaj že dolgo akademika SAZU, izdelali teoretične zasnove jugoslovanske protipotresne zakonodaje. Gostja dipl.ing gradbeništva Ana Brunčič iz Zavoda za gradbeništvo je na podlagi arheoloških izkopavanj zapuščine Edvarda Ravnikarja in dokumentacije gradnje kompleksa tedanjega Trga revolucije ugotovila, kako je Ravnikar skupaj s konstruktorjem in statikom z Univerze v Ljubljani prof.dr. Ervinom Prelogom sledil omenjenim protipotresnim načelom in tako projektiral prvo po teh načelih zgrajeno stavbo v tedanji zvezni državi. V pogovoru je opisala takratno naprednost in modernost konstrukcijske zasnove stolpnice TR3, in ugotavljala, kako se je kar nekako pozabilo na tovrstno tehnično in kot takšno kulturno dediščino. Ugotovitve je predstavila na lanski razstavi v stolpnici TR3 v okviru 30-letnice smrti E. Ravnikarja, in letos konec maja na srečanju konservatorjev in restavratorjev. FOTO: Organizacija gradbišča TR3 – pripravljalna dela pred začetkom betoniranja temeljne plošče z deponijo vreč cementa, silosi za skladiščenje materiala in ročnim mešalcem za beton. VIR: Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI ZAL, LJU 173 IZITR, t.e. 01.01, mapa B, fotografija 68.

Na začetku pojasnilo za tistih nekaj sto Slovencev, ki v Ljubljani ne živijo, ali ki se v zadnjih nekaj dneh niso odpeljali v prestolnico po takšnih ali drugačnih opravkih. Na Trgu republike, na tistem trgu, ki je težo slovenske zgodovine in z njo povezane usodnosti prevzel na svoja pleča od Kongresnega trga, so se pojavili medvedi. Na Trgu Republike se po navadi pojavljajo protestniki te ali one sorte, kdaj pa kdaj tudi kakšen poslanec iz bližnjega parlamenta, ali pa naključni mimoidoči. Seveda tudi mladi, ki z deskami skačejo prek legendarnih stopnic modernistične arhitekture. Kako so se tam znašli pisano pobarvani plastični medvedi? Zgodba je razmeroma enostavna. Nemški zakonski par je prišel na idejo, da bo spodbudil tako ulično umetnost v Berlinu kot tudi razumevanje in sodelovanje med narodi s plastičnimi medvedi. Ideja je bila, da vsak izmed medvedov predstavlja posamezno državo in umetnik iz vsake medveda tudi okrasi. Medvedi imajo v Nemčiji smisel, ker Berlin v korenu nosi tega vsejedca, v Ljubljani pa bomo to šele videli. Torej; na Trgu republike se je naselilo 145 medvedov, ki pobarvani z navdihom prav toliko umetnikov širijo idejo sobivanja in miru. Na njih mrko gleda Edvard Kardelj, ki se je njega dni tudi ukvarjal z idejo sobivanja in miru, nedaleč vstran pa se mota spomin na Milana Kučana, ki je prav tu narodu ob rojstvu države zaželel sobivanje in mir. Iz odtočnih kanalov opreza Pavel Rupar, ki si mir in sobivanje ter višje penzije želi predvsem za upokojence, za vsak primer pa je na parkiriščih pod trgom pripravljena cela plejada grotesknih likov, ki so na takšen ali drugačen način zastopali svoje parcialne, ali pa interese koga drugega, na svetem tlaku kultnega mesta slovenstva.Ampak vse te so zdaj zamenjali plastični dvometrski medvedi. Hočemo povedati; ni treba na avtobus ter se z obrabo v kolku, ihto v srcu in oblogo na glasilkah odpeljati do Trga republike. Skoraj enako stori za vas plastičen medved. Pa pustimo ideologijo ter se podajmo na spolzek teren umetnostne kritike. Tudi neizvedenemu v radoživ svet premoderne umetnosti je jasno, da ti medvedi niso umetnostnozgodovinski presežek. Tudi znotraj spoštovanega ceha uličnih umetnikov, (kar bomo sicer kmalu postali vsi, zapisani muzam) ne gre za oblikovalske presežke. Oster kritik zna celo zapisati, da gre za kič … Torej; če ne umetnost, kaj žene te medvede, da zasedajo prostor na Trgu republike? Razmišljujoči, sploh humanist, takoj opozori na plemenito idejo onih dveh Nemcev, ki medvede postavljata po vsem svetu v želji po razumevanju in miru med narodi. Ideja je res plemenita, izvedba pa milo rečeno naivna, bolj grobo rečeno pa skrajno butasta. Če pogledamo samo na dosedanjo prakso … Umetnost se je proti nasilju in za mir ter za razumevanje bojevala z genijem nekaterih največjih umov, kar se jih je rodilo na tem žalostnem planetu. Guernica je recimo prva, ki pade na pamet. Pa ni nič pomagalo. In tam, kjer so bili poteptani največji, kjer so bile slike, kipi, glasba in besede zaman, kjer je vojaški škorenj pomendral vse prošnje in molitve po miru in razumevanju med narodi, bo uspelo plastičnim medvedom? Na ljubljanski občini so prepričani, da jim bo, je pa res, da so na ljubljanski občini tudi prepričani, da je srbski predsednik Vučič demokrat. Če je v ozadju nemško veleposlaništvo, vplivni posamezniki, mednarodni umetniki in predsednica parlamenta, še ne pomeni, da je ideja dveh Nemcev kaj več kot neumnost. »Buddy Bear«, kot se ves projekt imenuje, ima bleščečo zgodovino; v dvajsetih letih so ti medvedi stali na nekaterih najbolj ikoničnih točkah na planetu, videlo jih je na milijone obiskovalcev, o njih so se pozitivno izrazile prominence najvišjih položajev, pa to vse še vedno ne pomeni, da ideja ni butasta. Kot empirični dokaz ponujamo dejstvo, da je prav v času, ko ti medvedi molijo šape v zrak, svet na robu kataklizme, kot ni bil že zadnjih sedemdeset let. Če bi energijo, sredstva in dober namen, ki jih zahteva prevažanje teh medvedov po svetu, kanalizirali v reševanje resničnih problemov z resničnimi sredstvi, bi se morda ne znašli v vsej tej šlamastiki. Še bolj plastično; če diktatorji ne slišijo opozoril in prošenj celotnega svetovnega razumništva, je težko verjetno, da bodo slišali sporočilo 147 plastičnih medvedov. In še pod črto; Edo Ravnikar se mora vsaj malo obračati v grobu, ko mu na trgu krošnjarijo z vso to plastično galanterijo.

Okupljanjem dijela hrvatske nogometne reprezentacije i konferencijom za novinstvo izbornika Zlatka Dalića, "Vatreni" su u nedjelju i službeno krenuli u akciju "EURO 2024. Vatrene odlikovao predsjednik Zoran Milanović. Dinamo titulu proslavio na Trgu bana Jelačića. Jakirović ostaje trener modrih.

U New Yorku izglasana Rezolucija o Srebrenici. Predizborno sučeljavanje predsjednice Europske komisije i četiri protukandidata. Vršnjačko nasilje u porastu, raste i pesimizam i osjećaj usamljenosti. Porast "simptoma izgaranja" samohranih roditelja. Besplatna i anonimna linija Udruge za podršku žrtvama nasilja. Arheološko iskapanje najveće rimske uljare u Istri. Nakon turbulentne sezone Dinamo pobjednik Kupa Hrvatske - u nedjelju slavlje na Trgu bana Jelačića. Osoba tjedna Karlo Džafić.

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.

Po državi bodo čez nekaj ur zagoreli številni kresovi pred jutrišnjim praznikom dela. Ta je vsakokratni opomin, da pravice delavcev niso samoumevne, temveč težko priborjene. Sindikalistka Lidija Jerkič ob tej priložnosti opozarja na številne probleme v javnem sektorju. V oddaji tudi: - Letna stopnja inflacije aprila najnižja po dveh letih in pol - Ministrica Fajon: Slovenija v 20-ih letih članstva v Evropski uniji zagovornica miru - Morebiten dogovor o premirju v Gazi po navedbah Netanjahuja ne bo vplival na ofenzivo na Rafo

Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.

Fluent Fiction - Serbian: The Statue Mix-Up: An Amusing Belgrade Tale Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.org/the-statue-mix-up-an-amusing-belgrade-tale Story Transcript:Sr: Bio jednom jedan momak imenom Miloš, koji je živeo u uzbudljivom i dinamičnom gradu Beogradu.En: Once upon a time, there was a young man named Miloš who lived in the exciting and dynamic city of Belgrade.Sr: Beograd je poznat po svom prelepom rečnom ostrvu, vibrirajućem noćnom životu i živopisnom Kalemegdanu.En: Belgrade is known for its beautiful river island, vibrant nightlife, and the picturesque Kalemegdan fortress.Sr: Jednog sunčanog popodneva, Miloš je šetao po Trgu Republike, mestu gde Beograđani vole da se okupljaju, sastaju i uživaju u umetnosti.En: One sunny afternoon, Miloš was walking in Republic Square, a place where Belgraders like to gather, meet, and enjoy art.Sr: S njim su bili njegova prijateljica Ana i brat Stefan.En: He was accompanied by his friend Ana and his brother Stefan.Sr: Trg je bio prepun ljudi, uličnih svirača i turista.En: The square was bustling with people, street musicians, and tourists.Sr: Dok su se smejali i pričali, Miloš je iznenada spazio nešto neobično.En: While laughing and chatting, Miloš suddenly spotted something unusual.Sr: Na klupi je sedela osoba koja je izgledala kao da duboko razmišlja.En: There was a person sitting on a bench, appearing deep in thought.Sr: Bila je potpuno mirna, nepokretna i obučena u stilu starih vremena.En: They were completely still, dressed in old-fashioned attire.Sr: Miloš, koji je bio poznat kao neko ko lako započinje razgovore čak i s nepoznatima, odluči da priđe.En: Miloš, known for striking up conversations even with strangers, decided to approach.Sr: "Zdravo," reče Miloš, ne primetivši da je figura ustvari statua, a ne stvarna osoba.En: "Hello," said Miloš, not realizing that the figure was actually a statue, not a real person.Sr: "Kako se danas osećaš?En: "How are you feeling today?"Sr: "Ana i Stefan su se začudili Miloševoj smelosti i čudili se što im se 'novi poznanik' ne odaziva.En: Ana and Stefan were amazed by Miloš's boldness and amused that their 'new acquaintance' didn't respond.Sr: Iako su u početku bili zbunjeni, nisu mogli da zadrže smeh kada su shvatili šta se dešava.En: Although initially confused, they couldn't help but laugh when they realized what was happening.Sr: "Ha, ha, Miloše, razgovaraš sa kamenom!En: "Haha, Miloš, you're talking to a stone!"Sr: " našalila se Ana, pokazujući na figuru.En: Ana teased, pointing at the figure.Sr: Stefan se takođe počeo smejati.En: Stefan also started laughing.Sr: "Mislim da ti se ta dama neće javiti, brate!En: "I don't think that lady will respond to you, buddy!"Sr: "Miloš se brzo osvrnu oko sebe i shvatio svoju grešku.En: Miloš quickly looked around and realized his mistake.Sr: Njegovo lice počelo je da crveni dok su prolaznici počeli da se smeju, gledajući kako neko razgovara sa statuom.En: His face began to turn red as onlookers started laughing, seeing someone talking to a statue.Sr: Ali, Miloš je bio duhovit momak i brzo se oporavio.En: But Miloš was a witty guy and quickly recovered.Sr: "Ah, pa to je bio test pažnje za vas dvoje – da vidim da li pratite šta se oko nas događa!En: "Ah, it was a test of attention for you two - to see if you're aware of what's happening around us!"Sr: " rekao je Miloš, praveći se da je sve bio deo njegovog plana.En: Miloš said, pretending that it was all part of his plan.Sr: Ana i Stefan se nisu dali prevariti, ali su cenili Milošev pokušaj da ispravi stvar.En: Ana and Stefan weren't fooled, but they appreciated Miloš's attempt to make things right.Sr: Zajedno su se šetali dalje po Trgu, smejući se i pričajući o smiješnim trenucima koji ih spajaju kao prijatelje.En: They continued to walk around the square, laughing and talking about funny moments that bonded them as friends.Sr: Kako je popodne odmicalo, njihovo veselo društvo postala je priča koju su delili sa svima.En: As the afternoon passed, their merry company became a story they shared with everyone.Sr: Staračka figura na klupi je postala njihov unutrašnji vic, simbol nezaboravnog dana u koje su proveli zajedno u bučnom i lepom Beogradu.En: The elderly figure on the bench became their inside joke, a symbol of the unforgettable day they spent together in the lively and beautiful city of Belgrade.Sr: Do kraja dana, Miloš je naučio da ne sve što izgleda živo zaista i jeste, a Ana i Stefan su imali novu anegdotu kojom će zabavljati svoje prijatelje.En: By the end of the day, Miloš had learned that not everything that appears alive really is, and Ana and Stefan had a new anecdote to entertain their friends with.Sr: Od tog dana, svaki put kada bi prošli pored trga i statue, podsetili bi se Miloševe zabune i smeškali se u znak prisnog prijateljstva i zajedničkih doživljaja koji su ih još više zbližili.En: From that day on, every time they passed by the square and the statue, they were reminded of Miloš's mix-up and smiled as a sign of their close friendship and shared experiences that brought them even closer. Vocabulary Words:dynamic: dinamičanbeloved: voljenbustling: užurbanamazed: začuđenboldness: smelostfigure: figurawitty: duhovitbonded: povezananecdote: anegdotaapproach: prićiunusual: neobičnolaughter: smehrealize: shvatitimistake: greškaattention: pažnjapretend: praviti seconfused: zbunjenamused: zabavljenacquaintance: poznanikunforgettable: nezaboravaninside joke: unutrašnji vicmix-up: zabunamerry: veselexperiences: doživljajicompanionship: druženjestatue: statuareminded: podsetitisign: znaksurroundings: okolina

Na večjih in razvitejših trgih v zadnjem času raste prodaja zvočnih knjig. Prav neverjetno se zdi, da je na skandinavskem trgu delež zvočnih knjig kar 55-odstoten. Velik delež, ki ga elektronskim knjigam nikoli ni uspelo doseči, zdaj torej pripada zvočnim knjigam. Vendar to še ne pomeni, da zvočne knjige ogrožajo tiskane, saj rast zvočnic ne gre v večji meri na škodo tiskanih. O svetovnih smernicah v založništvu smo se pogovarjali s Carlom Carrenhom, svetovalcem v založništvu v desetih državah, ki se na poklicni poti osredotoča na digitalizacijo in nove poslovne modele. Najprej pa nas je zanimalo, kako naj Slovenija nadaljuje pot, ki se je začela s častnim gostovanjem v Frankfurtu, in kako se lahko majhni knjižni trgi otresejo determiniranosti obrobja, ker pravila na globalnem trgu postavljajo največji. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Ko određuje javno mnjenje? Tiha većina ili glasna manjina? Da li iko odgovara za loše rezultate? Miljan priča o iskustvima sa koncerta Madone i boravka u Švedskoj, malo o predstojećim izborima i o tome je li profit bog, može li koegzistirati sa umjetnošću i postoji li neograničeni rast korporacija u industriji zabave. Dino Merlin i Prija pride. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Ljubljana je v tem tednu v znamenju kratkega filma: v letnem kinu in dvorani Slovenske kinoteke, v Kinodvoru in na drugih lokacijah namreč poteka že 9. festival kratkega filma FeKK. Dogodek, ki slovi po mladostni energiji in neugnanosti letos poteka pod geslom Ne odidi krotko, ki ga je navdihnila pesem Dylana Thomasa; v času negotovosti in tudi hudih naravnih nesreč, pravijo organizatorji, je namreč še toliko bolj pomemben upor na vseh področjih. Oglašamo se tudi s festivala v Sarajevu, ki so ga prekinili z dnevom žalovanja za žrtvami nasilja nad ženskami in femicida, in napovedujemo prihajajoči Letni Kinodvor na Kongresnem trgu, ki bo tja v prihodnjih dneh spet pripeljal izbor klasik.

Zavod za zaposlovanje bo objavil podatke o številu junija registriranih brezposelnih. Aprila in maja jih je bilo najmanj po letu 1990. Na trgu dela ostaja optimizem, razmere za zaposlovanje so ugodne. Bo tako tudi v prihodnje? Potem ko je ponudba blaga po pandemiji komaj dohajala podivjano povpraševanje, se zdaj dogaja nasprotno: povpraševanje se umirja, cikel se že nekaj časa obrača navzdol. Iz Nemčije poročajo o zmanjšanju naročil zaradi inflacije, previdnosti kupcev in dražjega zadolževanja, pa tudi zaradi višjih plač in drugih stroškov. Novih naročil je manj tudi za slovenska proizvodna podjetja, nekateri tuji kupci preklicujejo že izdana naročila. Storitvena dejavnost se za zdaj še drži nad vodo. Ali bo Slovenija v drugi polovici leta v recesiji? Druge teme oddaje: - Tudi najnovejšemu predlogu uvedbe minimalne plače v Italiji ne kaže dobro - Ob nasilju v Dženinu na Zahodnem bregu še palestinsko-izraelsko obstreljevanje na območju Gaze - Odbojkarska reprezentanca tretji turnir lige narodov na Filipinih začenja proti Poljski

Že nekaj časa je zaposlenost na rekordnih ravneh, maja je bila najvišja v samostojni Sloveniji. Delavci imajo zaradi tega na trgu več možnosti izbire kot v obdobjih velike brezposelnosti. Težje je delodajalcem, saj vse težje dobijo ustrezne kadre. Kje pa so v tej sliki mladi? Kakšni delavci so mladi, ki šele vstopajo na trg dela? Kaj so njihove želje, kakšna dela izbirajo? Kako bodo nanje vplivale napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih? In nenazadnje, kaj prevlada: dobro plačilo ali dobri delovni pogoji? O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa; Sabina Leben s Sindikata Mladi plus; Jaka Trilar, generalni sekretar Mladinskega sveta Slovenije; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Najbolj priljubljena igra slovenske politike, tudi igra z najdaljšo tradicijo v parlamentu, je "Kolo sreče"! Med igro poslanci zavrtijo veliko kolo z izseki dvajsetih večnih tem, okoli katerih se lomi naša družbena stvarnost, nato pa na slepo mečejo puščice. Med zadnjimi poslanskimi vprašanji so tako po daljšem času zadeli "tretjo razvojno os", oziroma "avtocesto na Koroško", po domače. Ker smo vestni kronisti družbenega dogajanja, se torej zapeljimo po cesti, ki je ob "Rimski" na nebu najbolj nedosegljiva prometnica vseobsegajočega stvarstva. Imenovali jo bomo s tehničnim in tudi uradnim nazivom: "tretja razvojna os2! Ta predvideva, da na Slovenskem že imamo dve razvojni osi. Sklepamo, da sta mišljeni ona od Obale do Prekmurja in tista z Gorenjske do Dolenjske. Manjka nam pa tretja, ki gre počez. Iz severa na jug, geografsko gledano. Najprej se odgovorni analitik vpraša, čemu se te osi imenujejo razvojne? Predvidevamo, da je mišljeno, kako avtocesta v dotakratno provinco pripelje razvoj. Avtoceste naj bi imele to sposobnost. Če se razvoj prevaža naokoli s 25-tonskimi tovornjaki, potem se ne bi mogli bolj strinjati, kajti vsakodnevno vidimo na prvi in drugi razvojni osi kolone in kolone razvoja, kako se prevaža čez našo ljubo deželico. Pozneje na vseh štirih koncih dveh razvojnih osi tudi prečka mejo, za njim pa ostaneta samo onesnaženje in cestnina v Darsovi blagajni. Zato si drznemo pripomniti, kako je mogoče v 21. stoletju razvoj dostaviti tudi kako drugače kot s težkim transportom. Recimo z širokopasovnimi spletnimi povezavami, s spremembo razvojne paradigme, z znanjem in z drugačno zavestjo. Tako postavimo tezo, zaradi katere bodo koroški poslušalci odpovedali naročnino: "Koroška ne potrebuje avtoceste, da bi postala končna destinacija tretje razvojne osi." Mimogrede: ko govori o tretji razvojni osi, politika govori samo o prometnici na Koroško. Če pa spomin in razgrnjeni načrti ne varajo, razvoj prihaja tudi v Šaleško dolino, Savinjsko dolino ter dobršen del Zasavja, Dolenjske in Bele krajine. A o tem kdaj drugič. Čemu smo torej mnenja, da je za Koroško najbolje, da ostane brez ceste – zabarikadirana s Hudo Luknjo in polževo cesto skozi Dravsko dolino? Najprej zato, ker je žaljivo. Nikoli do zdaj slovenska infrastrukturna in obča politika s avtocesto še ni mislila resno. Gre za klasično metanje peska v oči namesto na traso in gre za nabiranje političnih točk. Tokratno koroško debato je odprla poslanska SDS, ki je gromoglasno očitala sedanji vladi, da ne nadaljuje tam, kjer je začela vlada Janeza Janše. Kot je znano, se je ta lotila graditve tretje razvojne osi po butalsko. Niso začeli od začetka proti koncu, niti niso inovativno začeli od konca proti začetku, temveč so začeli graditi na sredi. In nato malo proti levi in proti desni. Sedanja vlada pa se čoha po glavi, ali naj nadaljuje inovativni model cestogradnje, ki ga stroka imenuje "gradnja po odsekih", oz. koncentrična tehnika, ali pa naj nadaljuje klasično na začetku, pa potem poskuša zadeti Janševo gradbišče. Če pa ga zgrešijo kot v prastarem vicu, bo imela koroška avtocesta nekaj kilometrov osem pasov. Drugi razlog, čemu smo proti avtocesti na Koroško, pa je empirični dokaz, da razvojne osi ne jamčijo razvoja. Slovenska provinca ob prvi in drugi razvojni osi je še vedno provinca. Politično in upravno tako ali tako, gospodarsko pa z izjemo Novega mesta tudi. Če izvzamemo mater slovenskega avtocestnega križa, se pravi avtocesto na Primorsko, je druga velika os – avtocestna povezava Štajerske in prestolnice – še najbolj znana po trkanju pločevine, nikakor pa ne po zagotavljanju razvoja vzhodu slovenske države. Ta še vedno caplja za zahodom in nobena avtocesta mu pri tem ne pomaga. Če parafraziramo: lahko spraviš provinco na avtocesto, provinco iz province pa nikoli. Trdimo, da so razvojne osi namenjene ravno nasprotnemu – se pravi izčrpavanju in depopulaciji, ne pa razvoju regij in pokrajin, ki ležijo onkraj limesa, utrjene rimske meje. Da ne flancamo v tri dni, priča jutranji in popoldanski prometni kaos okoli Ljubljane, pričajo dnevne migracije in mameče službe javnega sektorja, ki so se zaredile v prestolnici. Pričajo polna parkirišča nakupovalnih centrov, kjer se ob petih zjutraj dnevni migranti iz štirih naložijo v en avto, in pričajo cene nepremičnin. Koroška je v  mnogih segmentih temeljna pokrajina slovenstva. Prelepa in odrezana, samosvoja in še vedno skrivnostna – naj takšna tudi ostane. Z avtocesto boste Korošci dobili samo privid, izgubili pa samosvojost in samobitnost … Tretja razvojna os ne pomeni avtoceste na Koroško, kot trdijo politiki, ko grmijo na Trgu republike. Pomeni avtocesto s Koroške, ki se bo po štirih pasovih in s sodobnim vinjetnim sistemom ekspresno izpraznila.

Mirjana Drljević, autorka romana "Niko nije zaboravljen i ničega se ne sećamo", u podcastu "Život na srpskom" otkriva kako se gradila priča koja je uzburkala duhove Beograda. „Prolaznici koji su se tog 9. maja 2019. godine zatekli na beogradskom Trgu republike videli su neobičan prizor: tri potpuno nage devojke koje leže nepomično u ograđenom prostoru. Policija i hitna pomoć su pozvane, a prisutni posmatrači shvataju da pred sobom imaju devojke čiji je nestanak bio glavna tema prethodnih nekoliko dana“ - ta scena nas uvodi u avanturu koja je svakako mnogo više od detektivskog romana, a posvećena je "generaciji X nekadašnje Jugoslavije". Zanimljivo je da je "Niko nije zaboravljen i ničega se ne sećamo" prvi roman Mirjane Drljević i u startu je podigao dosta prašine - priča se o svim nivoima koje dotiče ovaj "novobeogradski noar" na način koji baš nije uobičajen u domaćoj književnosti, ali i o autorki koja je do juče bila potpuno nepoznata na sceni. Nakon što je ušao u uži krug za NIN-ovu nagradu, interesovanje publike raste, a u podcastu "Život na srpskom" saznajemo pozadinu cele priče, detalje koje čitanje i razmišljanje o ovom romanu čine još uzbudljivijim.

V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru. Druge teme oddaje: - Na pogajanjih o uskladitvi plač javnih uslužbencev z inflacijo kljub drugačnim pričakovanjem še brez dogovora - Vlada potrdila sveženj petih davčnih zakonov, državni zbor začenja obravnavo rebalansa proračuna za letos - Uradni začetek slovenske kampanje za pridobivanje podpore nestalnemu članstvu v varnostnem svetu Združenih narodov

Naš največji diplomatski dogodek letos je zaznamovala energetska kriza. Prvič je na Blejskem forumu gostovala prva dama evropske komisije in na njem napovedala odmik od dolgoletne bruseljske paradigme priseganja na zakon trga. Energetski trg namreč ne deluje, potrebna bo regulacija na evropski ravni. Doma so nekatere regulirane cene energije že začele veljati, vlada pa je pripravila že naslednji zakonodajni sveženj za krizno ukrepanje. Iščemo tudi razloge za uspešno turistično sezono in rešitve za kadrovske, protikovidne in druge izzive v novem šolskem letu. Komentiramo slovo sovjetskega voditelja Gorbačova in dogajanje na beneškem filmskem festivalu. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.

Umik ruskih vojakov iz kijevske regije v Ukrajini je pokazal najgrši obraz vojne. Po podatkih ukrajinskih oblasti so na ulicah in v začasnih grobovih našli trupla skoraj tisoč civilistov. Ruske sile so večino napadov usmerile na vzhod države, v uničenem Mariupolju se nadaljujejo spopadi in rusko bombardiranje. Zahodne države še povečujejo dobavo orožja Ukrajini, na kar se Moskva odziva vse bolj ostro. Ostali poudarki oddaje: - Predvolilno soočenje v organizaciji civilne iniciative Glas ljudstva na ljubljanskem Trgu republike brez udeležencev iz vrst koalicije - Današnjo veliko soboto zaznamujejo blagoslovi velikonočnih jedi - Danes odprtje soteske Vintgar, število obiskovalcev odslej omejeno