Podcasts about brexita

Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.

Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Gogoz kontra eta autokritikarik egin gabe, Erresuma Batuaren historiako inflexio-punturik handiena zuzenduta: Brexita, pandemia eta Ukrianako guerra....

Više od 90 posto migranata koji se žele pridružiti svojim obiteljima u Velikoj Britaniji to više ne mogu zbog Brexita.

durée : 00:17:32 - Urdin Euskal Herri Irratia euskaraz / Les chroniques en basque de France Bleu - 2000 urtetik Londresen bizi da Maider lacalle.

Brexita dela-eta, irratsaio berezia prestatu dugu Erresuma Batuari agur esateko. ...

Brexita dela-eta, irratsaio berezia prestatu dugu Erresuma Batuari agur esateko. ...

2020ko hitzen errepasoa, Brexitaren akordioa eta Getariako Elkano eta Kaia jatetxeetako sukaldari sarituak (Mari Jose Artano eta Maria Rosa Larrañaga)...

Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji. Kakšno migracijsko politiko je razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama? Vroči mikrofon je pripravil Gašper Andrinek. Sogovornici: Mojca Širok in izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko

Teme: Da li i kakve izmene čekaju gradjane EU nakon Brexita?+++Šta je dovelo do protesta "Borba za čist vazduh" u Srbiji?+++Polovina izbeglica u Nemačkoj ima posao+++Serija Migracija-Integracija: Mirela Mešić, stjuardesa iz Berlina+++Radio Forum možete od ponedjeljka do petka slušati od 18:00-18:30 uživo putem livestream-a na internetu ili od 20:30-21:00 na radiju. Kompletnu emisiju s muzikom možete čuti i kao "audio on demand" kad to poželite ili kao podcast bez muzike.

T minus 3, lahko rečemo, če dni do Brexita opišemo z uporabo Nasinega izraza za odštevanje. O Brexitu vse in še več v petek, današnji Torkov kviz pa bo tudi v tem duhu – izrabljamo ga namreč za to, da preverimo, kako dobro sploh poznamo državo, katere glavno mesto je London!

Za največje svetovne medijske hiše je na več koncih sveta pokrivala različne konflikte in pomembne zgodbe današnjega časa. Christine Spolar tudi o ceni Brexita,...

Manj kot dva meseca pred predvidenim odhodom Velike Britanije iz Evropske unije se na Otoku glede tega vprašanja znova zapleta. Britanski poslanci, ki večinsko nasprotujejo brexitu brez dogovora, so se odločili vzeti stvari v svoje roke. A prihodnji tedni in meseci so še vedno enako negotovi. Ali res lahko upamo, da bo vprašanje podnebnih sprememb rešila tehnologija? To bi sicer zelo radi videli, a žal tega ne moremo verjeti, z ukrepi pa se mudi.

Osrednje pozornosti svetovne javnosti je te dni deležen 55-letni Boris Johnson. V sredo je postal 14. premier, ki mu je kraljica podelila ta položaj. Johnsona se je zaradi okornega obnašanja, neresničnih izjav in preračunljivoti oprijel vzdevek »političnega klovna«, njegove poteze pa na moč spominjajo na ameriškega predsednika Trumpa. V čem sta si še podobna? In v čem tiči skrivnost njunega uspeha? V oddaji še o napetosti v Perzijskem zalivu in iranskem kljubovanju zahodnim pritiskom. Pod drobnogled smo vzeli tudi ponovni triumf nekdanjega ukrajinskega komika in predsednika države Volodimirja Zelenskega. Njegova stranka je v nedeljo namreč zelo močno zmagala na parlamentarnih volitvah.

Gaur bi gai, oso ezberdinak. Batetik, itsas estazioen historia kontatu digu Ibon Cancio itsas biologoak. Nola eta zergatik sortu ziren eta nola aldatu diren historian zehar. Eta bestetik, brexit ospetsuak zientzian izango duen eraginari buruz. Mentxu Aiertzak lau testigantza jaso ditu Ingalaterran lan egin duten zientzialari batzuen artean. Brexitak eragiten dituen arazoak, beldurrak eta perspektibak ulertu nahi izan ditugu laborategietan sartuta dauden langileen ikuspuntuetatik....

Fudbalska reprezentacija Srbije počela je kvalifikacije za EURO 2020 remijem u Lisabonu sa šampionom Evrope, što je bio dovoljan razlog da snimanje osme epizode podcasta pomerimo sa ponedeljka na utorak. Ne samo zato što smo i Vlada Novaković i ja imali obaveze u svojim redakcijama, već i zbog toga što nam se gledala utakmica, a i bilo bi glupo da u nedelji kada igraju "orlovi" ne kažemo ništa o "orlovima". Kako je birao Santoš, kako Krstajić, da li smo nekad imali suđenje kakvo je priredio Marćinak, Tadić, Tadić, Tadić, Ronaldo, pa još malo Tadić, zašto bi jednom sagovorniku Ljajić bio u timu, a drugom ne, zašto igramo u Lavovu, itd, itd. Razgovori o fudbalskoj reprezentaciji su nešto što ne odbijam, kao ni moj gost, ali se na tome nismo zadržali, naprotiv. Preko (Severne) Makedonije i (takozvanog) Kosova, stigli smo do UEFA i Brexita, koji bi - bar kada čitate šta pišu kolege u Engleskoj - trebalo u velikoj meri da promeni Premijer ligu i engleski fudbal, generalno. Od toga neće biti ništa, obrazložio je Vlada, pa predlažemo da poslušate razgovor dvojice kolega, ali pre svega prijatelja.

V 39. tednu leta 2018 se Ali Žerdin in Janez Markeš po tedenski pavzi vračata s komentarjem o brexitu in Donaldu Trumpu. Tudi o Evropi, Angeli Merkel in Theresi May.

U sukobima u Sjevernoj Irskoj do sada je smrtno stradalo 3.600 ljudi. Mnogi se pribojavaju da bi se stara neprijateljstva ponovo mogla rasplamsati nakon Brexita, kada bi trebale biti vraćene stroge kontrole na britansko-irskoj granici. Članovi obitelji i prijatelji žrtava, koji bi sigurno mogli imati najviše razloga za njegovanje mržnje, sada su se udružili s jednom porukom: nasilje se ne smije ponoviti.

Z novinarko in urednico, ki leto v znamenju Brexita in izvolitve Donalda Trumpa zaključuje na Politico Europe, zelo odkrito o stanju v medijih, dobrih in...

Analiza posljedica Brexita na hrvatski kino-repertoar, uz dosad nepotrošenog dragog gosta.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).