Od četrtka do srede

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o svobodi medijev v Sloveniji in stanju na RTV Slovenija. Volilna udeležba na letošnjih državnozborskih volitvah je bila najvišja v tem tisočletju, v začetku spomni Ali Žerdin, ki je presenečen nad potezami Janševe vlade v odhajanju, kot je denimo ponovna deregulacija cen pogonskih goriv in pritiski na RTVS. Prav ti pritiski pa najbolj skrbijo Janeza Markeša, ki meni, da je bil program minulih volitev nasprotovanje Janezu Janši. Markeš obenem ocenjuje, da se klika, ki jo je na čelo javnega servisa postavila vlada v odhajanju politična in ne strokovna. Marcela Štefančiča so izrinili iz oddaje, ki jo vodi že leta prav na dan svobode medijev, 3. maja. Pod zadnjo vlado je svoboda tiska v Sloveniji nazadovala za kar 18. mest, je spomnil Žerdin. Opozoril je, da je imela na tej lestvica Slovenija daleč najboljšo uvrstitev med prvih deset držav na svetu v letih po osamosvojitvi, nato pa je nihala; močno je upadla po vsaki Janševi vladi. Markeš meni, da bi zaradi svoje neprofesionalnosti urednica Jadranka Rebernik in novinarji, ki se obnašajo kot »politkomisarji«, kakršen je Jože Možina, morali izgubiti službe na RTV. »Novinarji, kot sta Rebernik in Možina, sta se vedno po koncu brutalnih Janševih vlad potuhnila in še naprej dobivala plače,« je spomnil Markeš, ki meni, da je za takšno stanje na RTV kriv dogovor med SDS in SD. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volilnih rezultatih in sestavi koalicije. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat komentirala volilne rezultate. Gibanje Svoboda se je z odstotkom, ki ga je osvojilo na nedeljskih volitvah, približalo rezultatu, s katerim je leta 2014 zmagala stranka Mira Cerarja. »Če pogledava osvojene mandate, je stranka Roberta Goloba pri 41 parlamentarnih sedežih, kar je daleč največ v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije,« je dejal na začetku Ali Žerdin. Komentatorja sta se osredotočila predvsem na vprašanje potencialne koalicije. Dve stranki KUL sta iz parlamentarnega življenja izpadli, ostali sta stranki SD in Levica. Bodoči mandatar je takoj po volitvah dejal, da je obe stranki povabil k sodelovanju, le da Levica končnega odgovora še ni dala. Janez Markeš je povedal, da je povolilna situacija večplastna. Razdeliti jo je moč na tri različne odseke in teme diskusije: » Janšizem z elementi fašizacije Slovenije je vsaj začasno zaustavljen. Začasno, ker nisem prepričan, da je to zadnja postaja janševega pohoda na Slovenijo.« Za demokracijo je to po Markeševih besedah dobra novica, EU se v svojem liberalnem delu obnaša, kot da se je zgodilo ljudstvo in da je to nekaj dobrega. Druga ugotovitev, je še dodal komentator, je to, da je slovensko volilno telo reagiralo taktično in do neke mere panično. Robertu Golobu je sedaj treba dati priložnost, da dokaže, visoke besede iz kampanje niso izmišljotina. A Markeš je opozoril tudi, da je prevelika moč vedno nevarna. Več na delo.si. Parlamentarne volitve 2022 • Gibanje Svoboda • Robert Golob • Janez Janša

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volitvah in predvolilni kampanji. Ali Žerdin je pojasnil, da smo že sredi volitev, saj predčasne volitve že potekajo, udeležba na njih pa močno presega udeležbo pred štirimi leti. Leta 2018 je bila volilna udeležba 52-odstotna. Žerdin in Janez Markeš stavita, da se bo volilna udeležba na letošnjih volitvah gibala okoli 65 do 68 odstotkov. Žerdin je dejal, da je letošnja predvolilna kampanja najbolj neobičajna v zadnjih 32 letih, saj je bil eden izmed favoritov, Robert Golob, na javni televiziji »pospravljen v predal manj relevantnih strank«. Šele odločitev sodišča mu je omogočila soočenja v bolj gledanih terminih. Poleg tega smo še vedno sredi pandemije covida, ki je pred volitvami prav tako prizadela Goloba, je spomnil Žerdin. Ob tem pa se mu zdi nenavadno tudi, da sedanji predsednik vlade ni hodil na soočenja. »Do sedaj je sodeloval le na dveh, kar je v dvaintridesetletni zgodovini slovenskega parlamentarizma izjemno nenavadno,« je pojasnil Žerdin. Markeš meni, da je zaradi strelov nacionalne televizije v lastno koleno Pop TV postala relevantna televizija. Kljub temu meni, da je bilo zadnje soočanje tam katastrofalno, »to je bil napad na Levico in poskus umora Luke Mesca že na samem začetku. Kar si je komercialna televizija privoščila, je neverjetno; podjetništvo proti državi in Levici. Norosti, ki jih ne slišiš vsak dan, pod vsakim nivojem,« je povzel Markeš. Stranke leve sredine so napadale Janeza Janšo, desni del političnega spektra pa Levico in Mesca, ne pa Goloba, je bil presenečen Žerdin. Markeš meni, da na Goloba že gledajo kot na zmagovalca in skušajo k njemu spraviti Novo Slovenijo. Očitno je, da je Mesec dejansko nevaren globoki državi, je dejal Markeš. Žerdin je spomnil, da je po zadnjih anketah Levica druga najmočnejša stranka na levem polu. Markeš se je strinjal, da je bil verjetno napad na Mesca kontraproduktiven. Glavno vprašanje je, kako bosta Golob in njegovo gibanje po volitvah naslovila ključna vprašanja, je dejal Markeš, ki meni, da na Golobu leži ogromna odgovornost. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o problematični naklonjenosti Roberta Goloba privatizaciji zdravstva. Včeraj sta se na predvolilnem soočenju na programu Kanal A prvič srečala prvak stranke SDS Janez Janša in predsednik gibanja Svoboda Robert Golob. »Od začetka smo vedeli, da bo rezultat nič proti nič in da se bo žoga podajala po sredini terena,« je z nogometnimi prispodobami soočenja najtesnejših tekmecev na parlamentarnih volitvah 24. aprila postregel Ali Žerdin. »To je bil velik dosežek za Kanal A in simpatična voditelja, ki sta stvar lepo izpeljala. Janša je takoj na začetku dal vedeti, da se bo pogovarjal samo v okviru dogovorjenega. Tako je potem tudi bilo. Drugače pa je bil mirotvorec, Mahatma Gandi. Če ga ne bi poznali, bi mislili, da je Dalajlama, edini, ki svetu zagotavlja mir.« Vse to, kar ni, je včeraj hotel prikazati, da je, je iz nogometa na polje duhovnosti odpeljal Janez Markeš. Zdravstveni sistem ni fevd zdravnikov Vseeno pa je bilo po Markeševih besedah pomembnejše ponedeljkovo soočenje na Pop TV, na katerem je Robert Golob razkril svoje načrte z zdravstvom. Povedal je, da hoče imeti to ministrstvo v domeni svoje stranke in da bo za ministra za zdravje predlagal Danijela Bešiča Loredana, ki je po Markeševem mnenju zelo problematična oseba. Golob ni »povedal, da bo zdravstveni sistem usklajen projekt celotne koalicije, v katerem bi ga vzeli kot vsevladno prioriteto, in ne kot fevd zdravnikov. Zdravstveni sistem ni lastnina zdravnikov ali kogar koli drugega, ampak lastnina države,« je pribil Markeš, ki je kritičen do strank in posameznikov, ki hočejo privatizirati zdravstvo. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat govorita o ponedeljkovem predvolilnem soočenju. Ne na javni, ampak na komercialni televiziji. Televizijska soočenja vendarle nekaj dajejo, za uvod v pogovor o minulem ponedeljkovem predvolilnem soočenju meni Janez Markeš, ki skupaj z Alijem Žerdinom ugotavlja, da so tovrstna soočenja pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami relevantnejša na komercialni televiziji kot na nacionalki. »Strankam oziroma njihovim predsednikom se splača potruditi, tudi zadnji vtisi lahko pripomorejo k rezultatu. Sam pri sebi sem se zalotil, da opazujem in poslušam argumente in to, s kakšnim žarom kdo stoji za njimi,« pove Markeš. »Govoriš o predsednicah in predsednikih, vladajočo stranko pa še vedno predstavlja podpredsednica in poslanka evropskega parlamenta Romana Tomc. Je to za vladajočo stranko hendikep?« zanima Žerdina. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o razgradnji javnega zdravstva in odsotnosti analiz stanja v programih strank. »Do volitev je še 31 dni. Kar imamo na mizi, so volilni programi, vsak hip bodo znane tudi celotne kandidatne liste. Najina pozornost je na novem gibanju na političnem zemljevidu, na Gibanju Svoboda,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. »Kar je potrebno s posebno pozornostjo obravnavati v programih strank, so zdravstvo, sociala in šolstvo, ostalo so nekako standardizirane formule. Gibanje Svoboda glede tega ni naredilo kakšnih napak. Pokazalo je, da je potrebno znova vzpostaviti parametre pravne države, državniškega obnašanja, medijske avtonomije, skratka, avtonomije strok,« odvrne Markeš. »Reči pa moram, da je ta program, ko sem obravnaval področje zdravstva, za katerega ocenjujem, da je ključno za Slovenijo in obstoj prihodnje vlade, veliko razočaranje. V njem ni nobene sistemske rešitve. V njem so le zaznave nekaterih problemov, čakalnih vrst in podobno, celo kak stavek o potrebi ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja.« »Tudi pri drugih strankah na področju zdravstva ne najdemo globljih analiz in predlaganih sistemskih rešitev zdravstva v Sloveniji,« doda Markeš. »To je pomembno, ker zdravstvo v kombinaciji s socialnim sistemom v slovenski družbi genereira večjo neenakost. Vemo, da je ta sedaj v porastu, in ocenjujem da bo v prihodnje vsaka politika, ki se bo imela za alternativno, stala ali padla pri vzpostavljanju tega parametra. Zdravstvo je tu v sami sredici, tako kot šolstvo in sociala. Program Golobove stranke je nezadosten, zelo površen, pavšalen in veliko razočaranje.« »Kar opažam v zadnjem letu ali dveh, je, da poskušajo namesto dualizma med javnim in zasebnim zdravstvom uvesti tri elemente, in sicer državno zdravstvo, javno zdravstvo in zasebno zdravstvo,« opaža Žerdin. »Zasebno zdravstvo je vse, kar uporabnik plača iz svojega žepa, pri členitvi med javnim in državnim zdravstvom pa se skuša uveljaviti razlika, da predstavljajo javno zdravstvo zasebniki s koncesijo, državno pa veliki državni zavodi, zdravstveni domovi, državne bolnišnice idr., ki so do neke mere pod vladnim patronatom. Problem vmešavanja strankarske politike v delovanje javnozdravstvenih institucij obstaja in je zelo velik, omenjena členitev na javno in državno zdravstvo pa se mi zdi omalovažujoča do javnih bolnišnic in javnih zdravstvenih domov. Kot da je to nekakšna etatistična, da ne rečem sovjetska entiteta, ki je preživela tranzicijo in ne sodi v ta čas.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o cenzuri na RTVS in premierovem obisku Kijeva. Z javne televizije, vsaj do volitev, izginjajo nekatere oddaje, premier se je s kolegoma s Češke in Poljske podal v Kijev, vlada je po deregulaciji ponovno omejila cene bencina, je dogajanje v preteklem tednu povzel Delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš je poudaril, da državno televizijo plačujemo državljani, zato imamo pravico pričakovati profesionalno uredniško politiko. »Tarča je postala slovenski Kijev, ki je padel za potrebe volitev,« je pojasnil Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o vzrokih za stavko in rasti življenjskih stroškov. Ker danes poteka šolska stavka, Delov komentator Janez Markeš pojasnjuje, zakaj je do stavke prišlo. Strinja se, da so šolski delavci podplačani, a meni, da je treba na stavko gledati v kontekstu vladne izločitve zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ali Žerdin je spomnil, da je enotni plačni sistem nastal prav pod Janševo vlado, pred petnajstimi leti. Strinja se, da bi sistem potreboval nadgradnjo, a meni, da je demontaža tega sistema preveč radikalna sprememba. Markeš je ocenil, da so zdravniki covidno krizo poskusili izkoristiti za privatizacijo zdravstva in dvig svojih plač, za kar je bil potreben izstop iz enotnega plačnega sistema. Največji zagovornik ločitve zdravstva od države je pod vplivom lobijev Nova Slovenija, je opozoril Markeš, ki upa, da jim to ne bo uspelo. Namesto tega bi se morali zavzeti za ponovno izključno javno zdravstvo in ga rešiti iz rok farmacevtske industrije in lobijev, ki jih predstavlja Matej Tonin. Markeš je opozoril tudi, da se je pod to vlado celotna družba izrazito neoliberalizira in prizadevanje za družbeno blaginjo je nadomestilo prizadevanje za gospodarsko rast, ki pa koristi zgolj dobičkarjem, medtem ko večina ostaja na istih plačah, medtem ko življenjski stroški rastejo. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o dogajanju v Ukrajini in slovenskih odzivih nanj. Pred tednom dni je Rusija napadla Ukrajino. »Spremljamo odpor Ukrajincev, odzive mednarodne skupnosti in vojno dogajanje,« je povzel Ali Žerdin. Delov komentator Janez Markeš meni, da Rusija nima osnovnih pogojev, da bi dobila vojno v Ukrajini. Ocenjuje, da Rusijo vojna stane med eno in petnajst milijard evrov dnevno, kar je zelo izčrpajoče za gospodarstvo. Markeša sta presenetili zlasti dve stvari; da se begunce z vojnega območja prvič po dolgem času ponovno obravnava kot begunce, in da je premier Janez Janša ni podprl Putina. A Markeš meni, da gre predvsem za predvolilno strategijo in poudarja, da se dogajanje v Ukrajini pri nas uporablja za preusmerjanje pozornosti od notranjepolitičnega dogajanja, zlasti od prevzemanja RTVS. Žerdin je poudaril, da je nedoumljivo, da je nacionalna televizija o dogajanju v Ukrajini predvajala BBC, saj ima sama izjemne poznavalce razmer v Rusiji in Ukrajini. Prav tako je izpadel Studio City, kljub temu, da je že imel pripravljeno vsebino o Ukrajini. Markeš poudarja, da nacionalna televizija ni več javna, pač pa postaja zasebna strankarska televizija, ki je financirana z javnim denarjem. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o sodbi sodišča EU. Sodišče EU v Luksemburgu je pred nekaj urami objavilo prelomno sodbo glede tožbe Madžarske in Poljske, ki se nista strinjali z idejo, da bi bila pomoč za okrevanje državam po pandemiji vezana na spoštovanje vladavine prava. Luksemburški sodniki so ugotovili, da je tožba neutemeljena, je povzel Delov komentator Ali Žerdin. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se tokrat pogovarjala o političnem dogajanju, predvsem o tem, kako so na prihajajoče volitve pripravljene opozicijske stranke. »Nisem preveč optimističen, koliko prave volje je pri obljubah o povezovanju, da ne gre v resnici za figo v žepu. Golobova stranka je v meritvah zelo visoko, zraven pa je še KUL, ki želi biti dejaven pri oblikovanju vlade. Trenutno ne vzbujajo občutka, da bi te sile učinkovito prevzele državo, zato ne moremo biti navdušeni,« je dejal Markeš. »Kljub temu bo očitno sedanja koalicija izgubila, saj je energija v državi, da pride do spremembe, zelo visoka.« Ali Žerdin je nato nadaljeval: »Vodenje države je povezano s političnimi programi, a po drugi strani je vodenje države tehnološka operacija. Državo moraš znati voditi in razumeti politični sistem. Žal ali na srečo se politično programi nikdar ne uresničijo, vsaj ne način, kot so jih zapisali v predvolilnemu času.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta ta teden razpravljala o prodaji Save. Vprašanje tedna je ali bo država izkoristila predkupno pravico za nakup deleža turističnega podjetja Sava ali pa bodo Savo prevzeli madžarski finančni skladi, ki so blizu predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbanu, meni delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš je opozoril, da se ne prodajajo zgolj turstični biseri, temveč tudi Družba za upravljanje terjatev bank (Dutb). Markeš meni, da gre za razprodajo države in zadnji, ultimativni udarec privatizacije. Denar za kupnino naj bi že bil nakazan, vendar gre po Markeševem mnenju za drobiž. »Če država ne bo izkoristila predkupne pravice, gre za izdajstvo,« je bil jasen Markeš. »Gre za prelomen trenutek, ki terja civilno družbeni angažma, ki pa bi ga morale voditi politične stranke,« je dodal, saj meni, da civilna družba s prostovoljnimi aktivisti ne more več nositi vsega na svojih plečih. Markeš meni, da bi aktivacija proti tej razprodaji lahko bila preizkusni kamen KUL-a in Roberta Goloba. »Kar je Inštitut 8. marec storil z referendumom za vodo, bi zdaj morala storiti politika,« meni Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o dogajanju v slovenskem turizmu. Sava, največje slovensko turistično podjetje, naj bi kmalu pristalo v lasti madžarskega sklada. Kot je dejal Delov komentator Ali Žerdin, »Sava naj bi se pri Budimpešti izlila v Donavo.« Janez Markeš opozarja, da gredo s tem v smislu turizma »Bled, Portorož in Prekmurska na Madžarsko«. Opozoril je, da je razprodaja teh simbolov in dejavnosti nespametna, morda pa tudi koruptivna. Na indeksu korupcije, ki je bil objavljen včeraj, je Slovenija sicer v zadnjem letu močno nazadovala. Še vedno je pred Madžarsko, a daleč za, denimo, Avstrijo. Slovenija je razprodala svoj bančni sistem in industrijo in postala popolnoma periferna država, »postali smo vazali Madžarske,« je opozoril Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o predvolilnem dogajanju in slovenskosti. Čim je premier Janez Janša v pogovoru za eno indijskih televizij omenil možnost, da bi Slovenija s Tajvanom poglobila zlasti gospodarske odnose, se je Slovenija, kot ugotavlja Delov komentator Ali Žerdin, znašla v živahni polemiki s Pekingom, kjer je premierjeva izjava sprožila hud revolt. Očitno je šla zadeva mimo državnega zbora, ki ima še vedno pomembno besedo pri oblikovanju zunanje politike, še meni Žerdin. Pa tudi, da niti ne gre za kakšno noviteto, medtem ko je Janez Markeš prepričan, da gre za »pota megalomanije« – zdaj, ko Janez Janša ni več predsednik sveta EU. Države praviloma ne želijo slabšati odnosov s Kitajsko, ugotavlja Žerdin in se sprašuje, ali ni položaj Tajvana ta hip primerljiv s položajem Slovenje v letu 1990. Več na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta govorila o političnih vplivih na RTV. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta se pogovarjala o ideji vodstva RTV, da na državni radiotelevizijski postaji ne bi več plačevali komentatorjev pri Studiu City, češ da jih ne plačujejo niti pri Odmevih. »Ljudje iz vodstva RTV so na tankem ledu, saj jim ni jasno, kaj je avtorsko delo. To je približno tako, kot če bi jaz rekel, da Markeševi komentarji niso avtorsko delo, zato naj piše brezplačno,« je dejal Ali Žerdin. Studio City obstaja od leta 1989. »Ni pa to edina oddaja pod udarom. Zelo nekompetentni ljudje na RTV so se odločili, da bi razpravljali tudi o Tarči, oddaji, ki ima zelo ugleden status, a je moteča, ker v javnost pošlje neprijetne stvari,« je rekel Žerdin. »Kdo tem ljudje daje mandat, razen izsiljenega zakona v parlamentu?« se sprašuje Markeš. »Kot da bi Janša kupil klinični center in bi potem kirurgom govoril, kako naj operirajo. Enako je z novinarstvom. Kar se dogaja na RTV, je perverzno. Janševa vlada se obnaša, kot da je RTV zasebna televizija.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerin in Janez Markeš sta govorila o obveznem cepljenju in prihajajočih volitvah. Razvnema se debata o tem, ali bi moralo biti cepljenje obvezno. Ali Žerdin je opozoril na raziskavo, ki ugotavlja, da v Sloveniji bistveno manj ljudi meni, da je cepljenje državljanska dolžnost, kot v drugih evropskih državah, obenem pa smo že v vročem predvolilnem času. Janez Markeš meni, da je pandemija neke vrste družbena revolucija in da je neke vrste revolucija tudi sedanja vlada, saj uničuje dosedanje družbene vrednote. A ostro je tudi drugod. Francoski predsednik Emmanuel Macron je denimo javno dejal, da ne more ljudi prisiliti v cepljenje, a lahko necepljenim zagreni življenje do nevzdržnosti, njegova izjava pa je spodbudila proteste. A ker je v Franciji je necepljenih zgolj deset odstotkov ljudi, si bo Macron bržkone pridobil simpatije večine, je opozoril Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta govorila o bojkotu olimpijskih iger na Kitajskem, pomanjkljivem poznavanju koronavirusa in cenah nafte. Pred zimskimi olimpijskimi igrami na Kitajskem sta ZDA in Avstralija napovedali diplomatski bojkot iger, ki sicer ne pomeni, da tja ne bosta poslali športnikov, temveč se jih ne bodo udeležili le diplomati. Bojkot je torej le simbolna gesta na papirju, meni Delov komentator Janez Markeš. Ali Žerdin je spomnil, da je bil zadnji večji bojkot olimpijskih iger v osemdesetih, na vrhuncu hladne vojne, ko so zahodne države bojkotirale igre v Sovjetski zvezi zaradi vojne v Afganistanu. Sovjetska zveza se je nato maščevala z bojkotom iger v Los Angelesu. Markeš je opozoril, da se tudi sedaj bojkot dogaja v luči ameriških svaril pred domnevno rusko invazijo na Ukrajino. Globalno dogajanje pa narekuje tudi pandemija, kjer je ob novih variacijah virusa še vedno veliko neznank. Žerdin je opozoril na pomanjkanje dosegljivih relevantnih podatkov. Markeš pa je spomnil na članek, objavljen v prestižni znanstveni reviji Lancet, ki se sprašuje, ali je prebolevnike sploh treba cepiti. Več na delo.si!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta tokrat govorila o prihajajočih volitvah in strankah, ki se bodo na njih potegovale za glasove. Do volitev je še manj kot pet mesecev. Pretvarjamo se, da se nanje še nihče ne pripravlja, a v resnici je vse, kar se v politiki trenutno dogaja, ena sama predvolilna kampanja, meni Ali Žerdin. Janez Markeš se strinja, da je glede na to, kako naglo se bližajo volitve, o njih slišati relativno malo. Markeš meni, da skrajno desna stranka SDS računa na novo konstelacijo, v kateri bi lahko oblikovala vlado. Pri tem ima nesrečo, da je posesala vse, kar se je dalo z desnice, sredina, s katero lahko paktira, pa je zelo šibka. Medtem je na drugi strani več strank, ki napovedujejo, da bodo nastopale povezano, a glede na njihovo sodelovanje v prejšnji vladi je njihovo uspešno sodelovanje negotovo, meni Markeš. Krščanska demokracija oziroma stranka NSi, ki jo zastopa, je po Markeševem mnenju moralno bankrotirala in postala neoliberalna stranka kapitala in privatizacije, kar je nasprotje tega, kar je počela njena zgodovinska vzornica. A moralni bankrot je po Markeševem mnenju tudi na levici. V oči bode dejstvo, da se stranke, ki se razglašajo za leve stranke, sramujejo Levice, ki dejansko dosledno zastopa leva stališča, in jo odrivajo od sebe. Tudi leve stranke z izjemo Levice so tako moralno bankrotirane, saj so, na povsem enak način kot NSi, pokleknile pred kapitalom, je poudaril Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin tokrat o odstopu ravnatelja SNG Drama Igorja Samobora. »Dogodek tedna v kulturni sferi je prav gotovo odstop ravnatelja ljubljanske Drama Igorja Samobora. Počakal je na večerno uro in dneve, ko bo lahko odkljukal svojo administracijo za leto 2022, potem pa odstopil, rekoč, da zaradi odsotnosti dialoga glede obnove stavbe Drame,« pogovor o odstopu, ki je presenetil javnost, uvede Ali Žerdin. »Odstopil je deloma iz protesta, deloma iz obupa. Gre za ravnatelja, ki je svojo službo opravljal vestno, dobro in zavzeto, v kontekstu, ki kulturi zagotavlja njeno vlogo,« gesto Samobora komentira Janez Markeš. »Kot je povedal oziroma zapisal, je šlo za neki cikel obnove, ki je bil načrtovan že leta, kulturno nekulturni minister pa je to sodelovanje brez pravih argumentov prekinil. To je vzorec, ki se ponavlja.« »Ministrstvo, ki je dolžno zagotoviti sredstva, je odtegnilo sodelovanje na način, ki ni le protipraven, ampak tudi kulturno nekorekten. Samobor se je verjetno težko odločil za svojo potezo, a je, če je hotel ostati zvest svojemu programu in odgovornosti, začutil notranjo nujo, da to stori. Kot direktor je nosilec odgovornosti za prostore, kjer so statični problemi, kjer so bile poplave. Sam bi na njegovem mestu ravnal podobno,« doda. Več na delo.si!

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta ob primeru težav Anhovega s pitno vodo razpravljala o uničujoči spregi strank s kapitalom. Dogajanje v zvezi z vodovodom v Anhovem je zelo nenavadno, meni Delov komentator Ali Žerdin. Jutri bo državni zbor med drugim glasoval o tem, kako se lotiti oskrbe z vodo v krajih, kjer imajo s tem že dlje časa težave. Bitka prebivalcev Anhova za minimalni standard pitne vode traja že leta, je povzel Janez Markeš. Poslanci v parlamentu bodo odločal, ali se bo omogočilo dostop prebivalcev do pitne vode. A glasovi niso zagotovljeni. Ministrstvo, ki je za to pristojno, je pobudi civilno-družbenih organizacij naklonjeno, medtem ko županja Anhovega, ki je del problema, pripada stranki SD. S tem se podira bipolarno razmerje med vlado ter civilnodružbenimi organizacijami in opozicijo iz časov referenduma o pitni vodi. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o divjanju epidemije, volitvah in iracionalnosti vlade. Predsednik države bo volitve razpisal na prvi datum, ko je to mogoče po rednem roku. Odločitev prihaja v času zahtev po predčasnih volitvah in v globoki epidemiološki krizi, meni Delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš dodaja, da je neznanka zlasti, kako bo na razpoloženje ljudi vplivala epidemija, ko bo v bolnišnicah zmanjkalo prostora. Žerdin je spomnil, da se je v preteklem tednu pričakovalo, da bo v primeru zaprtja države odstopil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, v primeru da do zaprtja ne bi prišlo pa minister za zdravje Janez Poklukar. Odstopil ni nobeden, sprejeti pa so bili skrajno čudaški ukrepi, ki niso vredni besede ukrep, meni Žerdin. Markeš se strinja, da je to običajno v državi, kjer dane besede nihče ne jemlje več resno. Vlada se je očitno odločila ljudstvo prepustiti samim sebi oziroma prekuženosti z virusom, je dejal Markeš. Vprašanje pa je ali bo to politični fatalizem še povečalo, ali bo ljudstvu prekipelo in se bo to poznalo na volitvah. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o dvoumnih sporočilih svetovalne skupine za covid-19. Svetovalna skupina za covid-19 je včeraj vlado seznanila s trenutnimi epidemiološkimi razmerami. Najprej se je hitro razširila novica, da bo skupina med drugim predlagala 10-dnevno popolno zaprtje države, popoldan pa je vodja svetovalne skupine Mateja Logar po sestanku s predstavniki vlade dejala, da so vladi predlagali zaostritev covidnih ukrepov. Kot je pojasnila Logarjeva, je v osnutku zapisnika s ponedeljkove seje resda pisalo, da se predlaga 10-dnevno popolno zaprtje države, a da je pri tem šlo za vsebinsko napako v zapisniku, ki še ni bil potrjen. »Medtem ko čakamo na odziv vlade, smo dodatno zmedeni, ker strokovna skupina najprej trdi, da je treba družbo zapreti, nato pa trdi, da je prišlo do napake v zapisniku,« je dejal komentator Ali Žerdin in kolega Janeza Markeša vprašal, kako on razume te nenavadne dogodke. Več na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o stampedu slovenskih političnih afer. Kako oceniti gostoto teh afer? »Selekcijo bova morala narediti, toliko stvari imava,« tokratni pogovor uvede Ali Žerdin. »Na dnevnem redu je več interpelacij, od ministrice za šolstvo in izobraževanje prek pravosodnega ministra do ministrov za notranje zadeve in za okolje. Katera ti je najljubša?« Žerdin vpraša kolega Janeza Markeša. »Nobena mi ni ljuba. Bolj me skrbi gostota teh dogodkov. Kako jo oceniti? Pred par dnevi smo bili še globoko potopljeni v pranje denarja za nove medije Janeza Janše v povezavi z Madžari in BiH ...« odgovori Markeš. »Neke gotovinske transakcije so se odvijale pri mariborski notarki, ki so bile globoko nenavadne, a niso imele večjega odmeva,« ga dopolni Žerdin. Več na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o referendumski pobudi policijskega sindikata. Sindikat policistov je začel z referendumsko pobudo, ki želi spremeniti zakonodajo, da se policistom ne bi več moglo pošiljati opominov pred odpovedjo. Kar se zdi Delovemu komentatorju Aliju Žerdinu posebej zanimivo, je, da se je sindikat za pomoč obrnil tudi na Inštitut 8. marec. »Sindikat represivne državne institucije bi rad sodeloval z misliščem civilne družbe,« je strnil. Janez Markeš meni, da je to še en izkaz načelnosti policijskega sindikata. Ta je načelnost izkazal že s tem, ko je zahteval revizijo policijskih postopkov in navodil na torkovem protestu, kajti ne želijo, da bi izpadli kot ljudje, ki iz lastne želje uporablja čezmerno silo. Generalni direktor policije Anton Olaj je namreč izjavil, da so bile odločitve o uporabi sile sprejete na kraju dogajanja na nižjih nivojih. Sindikat se je odzval in pojasnil, da lahko uporabo sredstev, ki se jih je policija poslužila na protestu, po zakonu odobri le direktor. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokratni videokomentar, ki je bil posnet včeraj zvečer, začela s protesti. Žerdin je orisal svoje doživljanje protestov z besedami, da že vrsto let okoli sebe ni čutil toliko solzivca. »Rekel bi, da zadnjič leta 1989 v Prištini. Situacija v centru Ljubljane je (bila) precej napeta po tem, ko se je okrog treh popoldne manjša množica začela zbirati na Trgu republike in se je gneča povečala in se razpršila po mestu. Policija pa je proteste ustavljala z intervencijami vodnega topa in z veliko količino solzivca.« Več na delo.si!

O gibanju Resni.ca sta Delova komentatorja poudarila, da gre za stranko s samo eno programsko točko. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila predvsem o strukturni sestavi sredinih protestnikov in koga predstavlja gibanje Resni.ca. »Ta skupina je izrazito drugačna od skupine, ki se že več kot 70 tednov zbira ob petkih in je znana pod psevdonimom 'Kolesarji',« je dejal Žerdin. »Anticepilstvo je raznorodno in se prekriva samo v določenih temah, kar sicer sporočajo petkovi kolesarji. Gospod, ki se kaže kot organizatorj anticepilcev, ima verjetno dvojno vlogo; na eni strani je zasidran v desnem populizmu, a je hkrati zmožen motivirati tudi leve volivce. Morda gre za dogovorjen projekt upehane Jelinčičeve stranke v povezavi z vlado, konkretno z Janezom Janšo,« je opozoril Markeš. Žerdin je zraven dodal, da se vodja Resni.ce trenutno izjavlja proti vladi, vendar Markeš opozarja, da gre za »nameštalko«. V nadaljevanju je Žerdin izpostavil izrazito heterogenost sredinih protestov: »Poudariti je treba, da ne gre nujno samo za anticepilsko gibanje, ampak gre verjetno tudi za ljudi, ki jim trpi posel zaradi PCT ukrepov, denimo gostince. S transparentov se da razbrati, da so zraven teoretiki zarot, zaznali pa smo tudi prisotnost nogometnih huliganov.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o novem predvolilnem zavezništvu in večnem ribarjenju v kalnem. Sredi tedna je odjeknila vest, da stranke, ki so nekoč sestavljale vladajočo koalicijo, zbrane okrog Marjana Šarca, to so LMŠ, SD, Levica in SAB, v »preformatirani« obliki najavljajo predvolilno zavezništvo. V njem, kot pravi Ali Žerdin, ni SMC in tudi ne vemo, kaj bo z Desusom. »Vrag je v podrobnostih, ki jih midva ne poznava, a gre za najavo novega političnega bloka, ki se je nekaj časa imenoval Koalicija ustavnega loka. Oznaka je nato malce zbledela, zdaj pa se spet pojavlja. Kaj naj bi to pomenilo?« je Žerdin spodbudil Janeza Markeša. Združeno desnico pooseblja Janez Janša, ki »simbolizira staro partijo, preobraženo v nova nacionalistična oblačila«, odgovarja Markeš. In »če hočejo nevtralizirati njegovo prvo mesto«, je po Markešu treba »skrpati blok, ki bo konkuriral v podobi nekega novega Demosa«. Antijanšizem kot nesrečna kategorija Sredica druščine okrog »kratice KUL« je enkrat že razpadla zaradi programskih razlik, je spomnil Markeš. Antijanšizem v politikumu slovenske države je po njegovem nesrečna kategorija: »Če smo skeptični že pri najavi takšne tvorbe, bomo tudi takrat, ko bodo podpisana programska načela. Ker v slovenski politiki, žalostno, podpisana beseda velja bore malo.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o povezavah politike in zdravstva. Zadnji teden so zaznamovale fotografije predsednika vlade na jahti z enim večjih dobaviteljev v zdravstvu, lastnikom tvrdke Marand. Pojavile so se tudi fotografije njunega skupnega dopustovanja na Mavriciju. Janez Markeš je mnenje, da te fotografije sporočajo, da v razmerju med oblastjo, natančneje predsednikom vlade, in pravil, ki naj bi veljala v pravni državi, nekaj ni v redu. Markeš meni, da vprašanje, zakaj so se fotografije pojavile sedaj, v primerjavi z vprašanji, ali je na delu korupcijska logika, ali so kršene zakonodajne norme in ali bi moral predsednik vlade prijaviti stike z lobisti, ni pomembno. Glede na prejšnje Janševe vlade, Markeš poudarja, da bi bilo »iluzorno misliti, da ne bo prišlo do škandalov in kršitev.« Ali Žerdin je opozoril, da v tem primeru ne moremo govoriti o lobiranju, »pač pa gre za testiranje terena, ali je mogoče skleniti kakšen nov posel.« Markeš dodaja, da glede na poročanja medijev, izgleda, da je ta posel bil sklenjen in je »precej moten«. Spomnil je na primer, ko je onkološki inštitut Marandu posel preplačal najmanj desetkrat.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat spregovorila o vladnem predlogu, da bi denarno kaznovali (od 500 do 1000 evrov) osebo, ki se nedostojno vede do najvišjih predstavnikov države. »Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je rekel, da je to v sramoto državnemu zboru, toda procedura za ta ukrep se je pričela vrteti. Simptomatično je, da se je ta predlog pojavil neposredno po dogajanju na Kredarici, čeprav naj bi bil predlog povezan s starejšimi nedostojnim obnašanjem do poslancev,« je dejal Žerdin, svoje je dodal Markeš: »Zorčič ima prav. Končni cilj je kaznovati petkove protestnike. Na inštitutu 8. marec so že napovedali nov referendum, če bo prišlo do tega vladnega sklepa.« Žerdin in Markeš sta pozornost namenila tudi vdoru proticepilcev v studio državne televizije. »Presenečen sem nad dogajanjem, da so lahko prišli mimo vratarja, kar je bilo včasih precej težko. Drugo vprašanje je, kako so vedeli, kateri studio je pravi, saj je studiev več. To so neznanke, ki namigujejo na notranje trenja na RTV, kjer je očitno stanje kaotično.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta spet v pogonu. »Blejski strateški forum se je začel, od predsednika slovenske vlade Janeza Janše pa smo slišali lepe besede o evropskih vrednotah in vladavini prava.Toda ali rabijo te tople besede podnapise?« se sprašuje Žerdin. »Evropa vrednot, o kateri je govoril Janša, ta Evropa, kjer naj bi bila svoboda izražanja ena od temeljih pravic, sovpada z dogajanjem na Kredarici in da je vlada na dopisni seji določila, da se lahko javno kritiko poslanca ali predsednika vlade kaznuje s tisoč evri,« je dejal Markeš. Skupaj z Žerdinom sta prepričana, da je ta vladna odločitev povezana z dogajanjem na Kredarici, ko so se petkovi protestniki soočili z Janezom Janšo in Alešem Hojsom. Kljub temu zraven še poudarjata, da je do končne implementacije te odločitve dolga pot.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o izraelski programski opremi pegaz, ki omogoča vohunjenje. »Ugiba se, ali je vohunska programska oprema prišla tudi do Slovenije,« je opozoril Ali Žerdin in nadaljeval, da smo zaenkrat priča odločnim demantijem. Je pa po njegovem zanimiv 'čivk' državnega sekretarja za državno varnost Žana Mahniča z naslednjo vsebino: »Vsi ga obsojajo, vendar si ga vsi želijo imeti«. Janez Markeš je povedal, da je zaradi pegaza na nogah ves zahodni svet in ves t. i. svobodni tisk. »To je bilo mega odkritje,« je opozoril in navedel, da je posledica daljših raziskav in ne kakšnih ugibanj. »Vtis je, da se o teh stvareh že dalj časa ve, zdaj pa je prišel trenutek, da se jih da na svetlo,« meni. Po njegovem je zadeva pristala na grbi malopridnih in problematičnih voditeljev, med njimi tudi na Orbanu. »Novica je tudi to, da so neposredno prisluškovali Macronu, Michelu ... « je povedal Markeš in se vprašal, zakaj so tako pogumno plapolale izraelske zastave na slovenskem vladnem poslopju in kaj je premier Janša pred časom delal v Izraelu, ko se je sestal z vodstvom podjetja, ki to opremo proizvaja. »Gre za zelo podle stvari,« je prepričan Markeš.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o posledicah referenduma o vodi. Pričakovano sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat osredotočila na nedeljski referendum o noveli zakona o vodah. Volivci so v veliki večini zakon zavrnili in vladi Janeza Janše pokazali nezaupanje. »Nekaj manj kot osemsto tisoč ljudi je prišlo na glasovanje, in to v vročih dnevih in dnevih dopusta. Osemsto tisoč ljudi na referendumu je redkost, več jih bilo samo na referendumu, ki se je prikrival s predsedniškimi volitvami,« je dejal Ali Žerdin. »Presenetili smo se,« je odgovoril Markeš. »Številka je ogromna in smiselna. Toda na glede vse ovire, ki so jih vladajoči postavili, je bila motivacija volivcev velika. Nismo samo dosegli kvoruma, ampak smo ga skoraj podvojili.« Žerdin je nadaljeval, da je težje napovedati uspeh referendumov kot volitev, predvsem zaradi nizke udeležbe na referendumih v preteklosti. »Za zakon je glasovalo malce več kot tisoč ljudi. To je kazalec, da se mobilizacijski potencial, s katerim se je sedanja vladajoča stranka vedno hvalila, počasi začel krušiti. Sto tisoč ljudi je za njih nizka številka,« je dejal Žerdin. »To je slaba številka za slovensko desnico in takšen rezultat jih lahko upravičeno skrbi.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o referendumu o vodi. Do referenduma o zakonu o vodah nas loči še nekaj dni. Na prvi dan glasovanja je na volišča odšlo okoli 24.000 ljudi. A prišlo je do številnih zapletov, je opozoril Delov komentator Ali Žerdin. Omenil je zelo dolge vrste na nekaterih voliščih, zmanjšanje števila volišč, kjer je mogoče predčasno glasovanje, problematično pa je zlasti dejstvo, da je ministrstvo za delo domovom starejših občanov obvestila o možnosti predčasnega glasovanja poslalo izjemno pozno.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o incidentu na alternativni državni proslavi in ministrovem odzivu nanj. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta današnji pogovor pričela s svetopisemsko priliko o biserih in svinjah. Priliko je uporabil minister za notranje zadeve, ko je hotel poudariti, da so pripadniki skrajne desnice največji zaklad našega naroda, je pojasnil Žerdin. »Policija je presodila drugače in te biserčke pridržala, saj je ocenila, da nameravajo na alternativni proslavi naredit kraval,« je povzel.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o peti obletnici brexita, kongresu SDS, kongresu Desusa ... »Ne vem, kje naj sploh začnem, toliko stvari se je zgodilo,« je uvodoma dejal Ali Žerdin. Spregovorila sta tako o peti obletnici brexita, kongresu SDS, kongresu Desusa … »Učinki brexita še niso povsem jasni,« je dejal Žerdin, nato je nadaljeval Janez Markeš: »V britanskem tisku dajejo vtis, da je brexit še vedno nekje vmes in ljudje še zmeraj niso povsem prepričani o pravilnosti odločitve, vsekakor pa je sedaj vpliv Velike Britanije manjši.« Janez Janša bo SDS vodil več kot trideset let, Delova komentatorja pa sta spregovorila, da Janša zelo spominja na dolgoletno vladanje Josipa Broza Tita. »A je produktivno sploh še razpravljati o tem, da sploh nimajo več demokratičnega sramu, saj nimajo niti namišljenega protikandidata. Tako bi imeli vsaj teater, a sedaj nimajo niti teatra,« je dejal Markeš. Zatem sta spregovorila še o Desusu. »Ne vemo, ali je ta stranka v koaliciji ali v opoziciji. Stranko prevzema Ljubo Jasnič, ki je zadnja leta delal na Smučarski zvezi Sloveniji,« je rekel Žerdin, zraven pa je Markeš povedal: »Ne smemo precenjevati te stranke, ki bo na naslednjih volitvah gotovo izpadla iz parlamenta. Desusovi poslanci kažejo jasne znake, da delajo interesno in v lastno korist, kongres stranke pa na to nima vpliva.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o novem pravosodnem ministru, o katerem prav veliko ni znanega. Imamo novega pravosodnega ministra, sta pogovor začela Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš. Prav dosti o njem ni znanega, sta se strinjala oba. Markeš je dejal, da ga dejstvo, da o Marjanu Dikaučiču ne ve ničesar, zelo skrbi. »Odsotnost vsega tega, kar bi o njem moralo biti povedano. Premier Janez Janša sploh ni prišel na sejo in ga podprl, karkoli izrekel,« je dejal Markeš. Ali Žerdin je priznal, da je živel v neki fantaziji, da o vseh političnih osebnostih v Sloveniji nekaj ve. »Ko sem slišal za ta ime in priimek sem obnemel. Potem sem aktiviral svojo običajno proceduro, katalog medknjižnične podatkovne baze, kaj je človek doslej v življenju napisal. O vseh, ki karkoli štejejo, se v tem katalogu da najti naslove njihovih del. Kaj so napisali v življenju. Tudi tu pa je katalog prazen oziroma je v njem mogoče najti en sam zadetek, in sicer naslov diplomske naloge.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o predlogu prepovedi stranke Levica in o delovanju stranke SDS. Politični prostor pretresa razprava, ali stranka Levica deluje znotraj z ustavo predvidenih okvirov. Dve stranki, SDS in NSi, sta predlagali parlamentarno diskusijo, na kateri bi parlament sprejel sklepe o delovanju Levice. »Na mizi predsednika državnega zbora se je znašel zelo nenavaden in precedenčen predlog, a ga je ta zavrnil,« je dogajanje povzel Delov komentator Ali Žerdin. Janezu Markešu se zdi predlog neresen, saj je Levica legalna stranka, ustanovljena po vseh pravilih. »To problematizirati je oslarija,« meni Markeš. Je pa takšna razprava pomembna v kontekstu resolucije SDS, ki »ustvarja vzdušje, kakršno je bilo značilno za Nemčijo v tridesetih letih in kakršno je značilno za fašizem,« je poudaril Markeš, ki opozarja, da »SDS je orientiran samo še na posel, na plenjenje, na kadrovanje, torej vse tisto, kar je nekdaj očital tranzicijski levici.«

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o neimenovanju evropskih tožilcev in neustavnosti vladnih odlokov! V tem tednu je pričelo delovati evropsko tožilstvo. Slovenija ni določila svojih tožilcev, ki bi v tem pomembnem organu sodelovali, kajti vlada se ni želela seznaniti z imenoma, ki ju je predlagal državnotožilski svet, je povzel Delov komentator Ali Žerdin. Evropsko tožilstvo preučuje zlasti kazniva dejanja povezana z uporabo evropskih proračunskih sredstev. To je zelo pomemben signal globljega dogajanja v Sloveniji, meni Janez Markeš. K tožilstvu nista pristopili tudi Poljska in Madžarska, Slovenija pa ga s svojim delovanjem ovira, je pojasnil Žerdin, a dodaja, da k tožilstvu ni pristopilo tudi nekaj skandinavskih držav. Markeš je spomnil, da se Slovenija in Madžarska vse bolj zbližujeta, medtem ko se Slovenija vse bolj oddaljuje od zahodne Evrope. Pomembna novica dneva je, da je ustavno sodišče presodilo, da je zakon o nalezljivih boleznih protiustaven v delu, ki vladi daje drastična pooblastila za omejevanje svobode gibanja. Iz prvih komentarjev se da razbrati, da gre za hudo zaušnico ustavnega sodišča Janševi vladi. Žerdin se s to interpretacijo ne strinja, saj je bil zakon sprejet že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je pa res, da je sedanja vlada na podlagi tega zakona sprejemala odloke, ki so omejevali pravice ljudi.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o kongresni resoluciji vladajoče stranke SDS, ki kaže na to, da ima država težave z vladavino prava. »Slovenski demokrati gradimo Slovenijo. Živimo in gradimo jo kot domovino, ki bo dom svobode, pravičnosti, priložnosti in blaginje za vse.« S tem izhodiščem se začne nosilna resolucija Gradimo Slovenijo na 12. kongresu največje vladne stranke SDS, ki bo v soboto, 19. junija. »Resolucija med drugim opozarja na to, da ima ta država težave z vladavino prava, demokracijo, nespoštovanjem ustave in da samo sebe predstavlja kot zadnji branik ustavnih vrednot oziroma ustavnih temeljev Republike Slovenije,« je uvodoma dejal Ali Žerdin in dodal, da so to močno doneče in samozavestne besede za stranko, ki vodi vlado in ki ji protikoronski ukrepi prepogosto padajo na ustavnem sodišču.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta potegnila črto pod uspeh pobudnikov zbiranja podpisov za razpis referenduma o zakonu o vodah. »Sreda je, voda pada z neba, hkrati pa je današnja sreda datum, ko je Gibanje za čisto vodo zbralo zadostno število podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma o zakonu o vodah,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. »Obeta se nam referendum, gre pa za podvig skupine v glavnem mladih ljudi, ki jim ni vseeno za prihodnost vodnih virov v državi in ki hkrati niso pripeti na parlamentarne stranke. Fenomen je za slovenski politični prostor precej unikaten,« je prepričan.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o odsotnosti Janeza Janše na sestanku o prihodnosti Evrope. Na sestanku o prihodnosti Evrope je v oči bodla odsotnost prihodnjega predsedujoče sveta Evrope Janeza Janše. Špekulira se, da ta odsotnost ni bila naključna, je povzel Ali Žerdin. Janez Markeš pojasnjuje, da je za to verjetno odgovoren evropski poslanec Guy Verhofstadt, ki je ocenil, da je Janša, glede na to kaj počne, neprimeren za razpravo o kakršnikoli prihodnosti.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o vladnih pritiskih na STA in njenem pomenu. Poročilo Novinarjev brez meja je Slovenijo letos na lestvici svobode medijev umestilo nekaj mest niže kot prejšnja leta, a te lestvice nam povedo razmeroma malo, meni Ali Žerdin. Janez Markeš je opozoril, da je bil protestni zbor pred Slovensko tiskovno agencijo (STA) na mednarodni dan svobode tiska zelo pomemben dogodek. Hkrati je bilo praznovanje novinarstva in izkaz podpore zaposlenim na STA, ki so pod neposrednim političnim pritiskom. 1991 je imela monopol nad tem, kakšne informacije gredo v svet, jugoslovanska agencija Tanjug. S tem ko je bila ustanovljena STA, je mednarodna javnost dobila relevanten vir informacij iz Slovenije, je pojasnil Žerdin. Pred tridesetimi leti ga je tedanji sekretar za informiranje Jelko Kacin poklical in mu ponudil, ali bi prevzel funkcijo odgovornega urednika STA. Ker je bil Žerdin star 26 in še ni končal študija, se mu je to zdelo neprimerno. Žerdin se sprašuje »kako lahko Kacin danes sodeluje z vlado, ki skuša uničiti institucijo, ki jo je on vzpostavil«, in dodaja, da ne razume »ljudi, ki ne premorejo časti, da bi se umaknili iz druščine, ki uničuje atribute državnosti«. »Kakor se je takrat državo vzpostavljajo, se jo danes ruši,« meni Markeš. »Sedanja vlada STA razume kot enega izmed vzvodov moči in ji zato želi vzeti avtonomijo,« meni Žerdin. Društvo novinarjev slovenije zbira prostovoljne prispevke za STA. To je nesistemski pristop k reševanju agencije, a verjetno trenutno edini možen, je opozoril Žerdin. Dodaja, da ne gre le za gesto, ki ima finančni učinek, pač pa za gesto, ki bo pokazala, kako veliko število ljudi meni, da je STA institucija, ki jo država potrebuje.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin sta razpravljala o dogodkih ob dnevu upora proti okupatorju. Dan po dnevu upora proti okupatorju sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš opozorila na raznolike dogodke okoli tega državnega praznika. Predsednik države Borut Pahor je z nemško veleposlanico Natalie Kauther odkril spominsko ploščo ob 80. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in slovenskega upora proti fašizmu, veleposlanica se je v imenu Nemčije opravičila za grozote med drugo svetovno vojno. Markeš je povzel, da je bila njena poanta v naravnanosti na skupno in strpno prihodnost. Pahor je povabil tudi predstavnika NOB, ki je v predsedniški palači dejal, da se mu zdi zelo čudno, da predstavniki NOB niso bili povabljeni na vladno proslavo, je spomnil Žerdin. Program vladne proslave se je sukal okoli domobranskih pesnikov Franceta Balantiča in Lojzeta Grozdeta ter nagovora ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, dan upora pa je bil interpretiran kot nekaj, kar se je dogajalo brez partizanskega gibanja, kar je po Žerdinovem mnenju zelo nenavadno. »Nesprejemljivo je, da se veterane partizanskega gibanja izključi iz državne proslave ob dnevu upora proti okupatorju,« je opozoril Žerdin. Markeš meni, da so bile pred osemdesetimi leti ustanovljeni antiimperialistični fronti, zlasti zaradi močne kulturniške note, bliže desettisočglave protivladne demonstracije na Trgu republike. Žerdina je presenetilo obnašanje policije na protestih. »Obnašala se je drugače kot lani; profesionalno,« je dejal. Meni, da poskuša verjetno policija reševati svoj ugled, ki je v zadnjem letu močno trpel. Markešu se zdi, da je razlog prej v velikosti množice, ki je ni bilo mogoče razdeliti v manjše skupine in popisati.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta danes razpravljala o odmevnem non-paperju in njegovih učinkih. »O non-paperju še vedno nimamo vseh odgovorov, imamo pa veliko vprašanj,« je temo današnjega pogovora povzel Ali Žerdin. Ključna značilnost non-paperjev je, da jih je enostavno zanikati, je pojasnil. A ne glede na to, kje in kako je nastal, je non-paper povzročil učinke. V središču dogajanja sta Janez Janša in Slovenija, dodaja Janez Markeš, ki meni, da je s tem Slovenija prišla na najnižjo točko svojega ugleda v očeh mednarodne javnosti. Ključno vprašanje pa je, ali je Janša v non-paperju udeležen in koliko, meni Markeš. »V to, da je udeležen po vsem povedanem, skorajda ne more več biti dvoma,« je dodal. Potencialni učinki risanja meja v Bosni so izjemno nevarni, po anekdoti naj bi se vojna v Bosni začela s tem, da sta Slobodan Milošević in Franjo Tuđman v gostilni na prtičke risala, kako bi razdelila Bosno in Hercegovino, je pojasnil Žerdin. Markeš je spomnil, da je Slovenija takrat pripomogla k reševanju tega problema. Milan Kučan je poskušal iskati mir na Balkanu, zaradi česar je užival velik ugled, Janša pa se sedaj nedržavniško roga mednarodni javnosti.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o ukrepih in nenavadnih potezah vlade. Tedenski pogovori med Delovima komentatorjema Alijem Žerdinom in Janezom Markešem se vračajo v studio. V zadnjem tednu je bila po 174 dneh ukinjena policijska ura. Uvedena je bila v času, ko so v Sloveniji dnevno potrdili okoli 860 novih okužb, ukinja pa se brez posebne utemeljitve v času, ko je dnevno število okužb za približno sto višje. Žerdin ima dve interpretaciji; da je nova strokovna skupina, ki svetuje ministru povsem neodgovorna ali pa, da je za nazaj prepoznala ukrep kot nepotrebno represijo. Markeš meni, da so strokovne skupine doslej delovale preplašeno. Vprašanje je, kako naj oblast uporablja priporočila stroke, da ustavi pandemijo, hkrati pa ne uniči demokracije, poudarja Markeš. Slovenija je bila po smrtnosti ena najslabših držav na svetu, je spomnil, hkrati pa politika ukrepe uvaja arbitrarno, denimo na veliko noč covida ni, je spomnil. Izredne razmere tej vladi koristijo, da lahko uvaja zakone, denimo na področju varovanja okolja, ki jih sicer ne bi mogla, menita komentatorja. Izrednega stanja nimamo le zaradi pandemije, temveč tudi zaradi odnosa vlade do demokracije, zaradi česar je ugled Slovenije v svetu že močno okrnjen, opozarja Markeš, ki meni, da je »nespodobno, da za našo medijsko svobodo in demokracijo več naredijo evropski poslanci in tuji novinarji, kot mi sami.« Avtonomijo novinarjev tam jemljejo kot brezpogojno, medtem ko je v Sloveniji ogrožena, opozarja Markeš. Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o interpelaciji Vaska Simonitija in o pismu angažiranih učiteljev Gimnazije Bežigrad. Medtem ko se nadaljuje izredna seja DZ, na kateri obravnavajo interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za kulturo Vaska Simonitija, sta Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš komentirala razloge, ki so privedli do interpelacije. »Opozicija mu očita deset kršitev; on pravi, da o tem ni ne duha ne sluha. Zato se je smiselno vprašati: kakšno je stanje duha?« je novinarskega kolega pobaral Žerdin. »Njegovi posegi v redefinicijo javnega prostora na primeru javne televizije zadostujejo za najglobljo kritiko, ravnanje z nevladnimi organizacijami na Metelkovi šest pa daje občutek, kot da gre za obračun z njimi,« je dejal Markeš in kot glavni problem izpostavil, da večina kulturne srenje ministra dojema v negativni luči. »Ko se to zgodi, imamo problem.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o pritiskih vlade na STA in svobodo medijev. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v današnjem pogovoru pod drobnogled vzela vladne napade na svobodo medijev, ki odmevajo tudi v evropskem parlamentu. »Evropski parlament ima na dnevnem redu svobodo medijev na Madžarskem, Poljskem in v Sloveniji. Uvertura v to debato se je že zgodila, nanjo sta bila vabljena premier Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti, a sta sodelovanje oba zavrnila,« je dogajanje zadnjega tedna povzel Žerdin. Od te debate je vlada še nadaljevala z napadi, Janša pa je direktorja Slovenske tiskovne agencije Bojana Veselinoviča celo pozval k odstopu. Več na delo.si.

Ali Žerdin in Janez Markeš o pritiskih na STA in pravosodje. Delova komentatorja sta za izhodišče razprave tokrat vzela zaplete s financiranjem Slovenske tiskovne agencije (STA). Sedanja vladajoča koalicija ima ambicijo STA stisniti v kot, je svoje razumevanje dogajanja v strnil Ali Žerdin, ki meni, da se s tem uničuje enega izmed atributov slovenske državnosti. Janez Markeš vidi tri možne scenarije za razumevanje dogajanja: iracionalnega, racionalnega in analitičnega. Iracionalni, je preprosto v tem, da se je direktorju Ukoma Urošu Urbaniji »omračil um«. Kar se dogaja med vlado in STA »zgleda na prvi pogled, plod bolnega uma,« kljub temu pa Markeš dvomi, da gre zgolj za norost, saj v dogajanju vidi nekakšno racionalnost, ki je lastna metodologiji Janeza Janše. Zato se Markešu zdi verjetnejši drugi scenarij, »da gre za usklajen manever« s katerim skuša vlada svojega nasprotnika spraviti v negotovost, in na ta način »destabilizirati pomembno institucijo, ki je pogoj z delovanje demokracije v državi.« Več na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš o možnostih novih povezovanj na levi politični sredini. Ali Žerdin tokratni pogovor začne z omembo ambicije, da bi se politični center oziroma leva sredina znova povezala. »Te usluge ponuja Jože P. Damijan, profesor na Ekonomski fakulteti in oseba, ki je pred meseci predstavila idejo Koalicije ustavnega loka. Po konstruktivni nezaupnici, katere osrednja osebnost je zatem postal Karl Erjavec, se očitno dinamika političnega dogajanja v levem centru ne končuje, pač pa se skuša ponovno vračati k problemu razdrobljenosti,« pove. Več na delo.si.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta konstruktivno nezaupnico preimenovala v konstruktivno brezupnico. »Erjavec ni dobil niti vseh glasov, ki naj bi jih imela koalicija Kul,« je pričel s pogovorom Žerdin, Markeš pa je nadaljeval: »Čeprav imamo najslabšo moralno in in bankrotirano oblast v zgodovini Slovenije, je jasno, da je bil Erjavčev podvig brezupnica.« Več na delo.si!

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o dogajanju v ameriški in slovenski politiki. Celoten članek in video si oglejte in preberite na delo.si.