Podcasts about Manj

Parthenope je privlačna, inteligentna, radovedna in skrivnostna mladenka, očarljiva in usodna za številne moške, ki jih sreča na svoji poti. V celovečercu z istoimenskim naslovom, predstavljenem na lanskem festivalu v Cannesu, ji scenarist in režiser Paolo Sorrentino sledi skozi nekaj desetletij, od poroda v morju leta 1950 prek raziskovanja prvih ljubezni in študijskih uspehov do slovesa od mladosti in življenja v spominih. Parthenope pa je bilo v grški mitologiji ime tudi sireni, ki se je vrgla v morje iz obupa, ker ji ni uspelo zapeljati Odiseja; tam, kjer je njeno truplo naplavilo na obalo, je zraslo istoimensko mesto, ki ga danes poznamo kot Neapelj. V celovečernem filmu, ki ga lahko razumemo tudi kot razkošno vizualno posvetilo svojemu rodnemu mestu, Sorrentino združuje antične motive in pripoved o 20. stoletju skozi potapljanje v psiho svoje protagonistke, nadarjene študentke antropologije. Film je prežet s citati, navzkrižnimi povezavami in referencami; pred nas postavi uganko, v kolikšni meri glavna junakinja dejansko pooseblja mesto in njegovo zgodovino ter njegovo šarmantno mešanico sakralnega in profanega. Parthenope, ki jo odigra karizmatična Celeste Dalla Porta v svoji prvi večji vlogi, je v avtorjevi zamisli hkrati mitološka sirena in Odisej, hkrati oseba in prispodoba. A ta vsebinska odprtost in nedorečenost je s stališča gledalca dvorezen meč. Paolo Sorrentino je že v preteklosti dokazal, da je verjetno najboljši Fellinijev učenec, najbolj neposredno v Neskončni lepoti iz leta 2013. Od prvega prizora filma Parthenope naprej je očitno, da ga ne zanima umetnost kot mimesis, kot golo posnemanje resničnosti. Je ustvarjalec podob, ki so čutne izkušnje, skozi katere hoče prehajati – ne vedno najbolj uspešno – med notranjim in zunanjim svetom. Manj uspešno zato, ker je v te bohotne podobe sam veliko bolj zaljubljen kot to pričakuje od nas, še posebej v kombinaciji skrajno upočasnjenega ritma in ne najbolj jasne pripovedi. Morda še bolj kot na Fellinija me je tako film spomnil na opus enega drugega šampiona počasnega kina, Thea Angelopoulosa, in na njegovo vseživljenjsko ukvarjanje s pogledi, pa tudi z vsem univerzalnim v najbolj lokalnem. Kakorkoli, Neapelj, kot smo mu tu priča, je Sorrentinova Itaka, v katero se vrača po zaviti poti, tudi skozi spomine in doživljanja svoje protagonistke; je izkušnja življenja, ki v časovni perspektivi neizbežno polzi med prsti, in prispodoba lepote, ki bledi. Kljub vsej pompoznosti, ki jo avtorsko pripisuje sami lepoti – ali pa je poanta nemara prav v tem … Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je kritičen do napovedanega zmanjšanja podpor avstrijskim narodnim skupnostim, ki ga vlada na Dunaju načrtuje zaradi uskladitve proračuna. Krovna organizacija ne razume, da do zmanjšanja podpore narodnim skupnostim prihaja v jubilejnem letu podpisa ADP in zakona o narodnih skupnostih. Nerazumljivo je, da Avstrija po desetletjih zanemarjanja in dolgoletnem nepopolnem izvajanju zaščitnih določil 7. člena ADP in asimilacijske politike, zdaj načrtuje krčenje sredstev za narodne skupnosti, namesto, da bi dala viden signal in popravila škodo desetletij zanemarjanja. Narodni svet koroških Slovencev pripominja, da se od zadnje inflacijske prilagoditve podpor za narodne skupnosti sredstva, zlasti za priznane avtohtone narodne manjšine v Avstriji, niso več povišala, čeprav je prišlo do prilagoditve zaradi inflacije na vseh drugih področjih avstrijske družbe. In ugotavlja, da splošna družbena ureditev očitno ne velja za narodne skupine.

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. »Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.« Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. »Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« »Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« »Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Izrael bo s kopensko ofenzivo zavzel celotno Gazo, je zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Zatrdil je, da bodo z osnovnimi dobavami hrane v enklavo preprečili lakoto - češ da to zahtevajo zaveznice, brez njihove podpore pa Izrael ne bo dokončno premagal Hamasa. Druge teme: - Dogovor Londona in Bruslja: kako bosta odslej sodelovala na področju trgovine, obrambe in varnosti? - Evropska komisija poslabšala gospodarsko napoved: rast in inflacija v Sloveniji letos dveodstotni. - Začetek graditve Emonike: ob ljubljanskem potniškem centru hotela, stolpnica, trgovine in stanovanja

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Drugi poudarki iz oddaje: -V zadnjih petih letih so v Ajdovščini uredili več kot 200 stanovanj, kje in kdaj še načrtujejo nova -Na železniški progi Logatec-Postojna nameravajo ukiniti postajališče Planina, kar razburja krajane -V Žirovnici in na JEsenicah so pred enim najpomembnejših komunalnih projektov

Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.

V oddaji 18. vzporednik tokrat predvsem o fenomenu Marko Preković - Thompson: kontroverzni hrvaški glasbenik naj bi namreč pred dnevi podrl svetovni rekord v prodaji vstopnic za svoj koncert na zagrebškem hipodromu. O njegovem spretnem izkoriščanju statusa prepovedanega in nadaljnjem razmahu skrajnodesničarske ustaške ideologije na Hrvaškem.

Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?Iz lastnih izkušenj vemo, da človeška prepričanja niso nujno vedno najbolj zanesljiva in racionalna. Četudi nam večinoma razmeroma dobro služijo pri vsakodnevnem preživetju, so včasih zelo toga in trdovratna ter se na vse pretege upirajo novim informacijam, ki bi jih postavile pod vprašaj, spet drugič so površna in zavajajoča. Kako torej naša prepričanja sploh oblikujemo? Kaj jih utrjuje in kdaj smo jih pripravljeni spreminjati? Koliko so naša prepričanja racionalna in kaj vse vpliva na to, da nečemu verjamemo, četudi za to nimamo nujno najboljših dokazov? Ter kako nam pri preučevanju prepričanj lahko pomaga računalniško modeliranje? To so nekatera od vprašanj, ki se jim bomo posvečali v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo podoktorskega raziskovalca na Filozofski fakulteti Univerze v Münchnu in docenta na mariborski Filozofski fakulteti, filozofa dr. Boruta Trpina. 

Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.

Ruska duma je zaostrila zakon o tujih agentih, ki je bil sprejet pred 13 leti. Kaj prinaša? Rusija se spopada z nizko rodnostjo, nekatere regije so obljubile mamljive zneske študentkam in celo dijakinjam, če bodo rodile. Podatki pristojne agencije kažejo, da Rusi uživajo manj alkohola. Zakaj?

V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec.

Če ste blizu upokojitvi – ali bi za nekoliko nižjo plačo delali manj – na primer en delovni dan na teden manj, ob tem pa bi imeli socialne prispevke plačane v celoti – torej v 100 odstotkih? Tako imenovani sistem “80 : 90 : 100" bo v prihodnje najverjetneje uvrščen na pogajalsko mizo odločevalcev.

V mojih šolskih letih ni nihče govoril o kaki likovni vzgoji. Na urniku smo imeli risanje. Tudi posebnega učitelja za ta posel. Več kot risba je pri njem veljal natančno z ravnilom odmerjeni rob risalnega lista. Jeseni smo morali prinesti odpadli list kakega drevesa in potem smo ga vso šolsko uro risali in barvali z vodenkami. Zmogla sem ustvariti primeren zmazek. Manj pa rob tako, da so se koti brezhibno stikali. Še vedno me preganja spomin na to. In se sprašujem, kaj da je v življenju res bistveno: ali sredica ali njen zunanji prostor. Dalj kot do spoznanja, da gleda na bistvenost vsak po svoje, ne pridem. Potrebujem pa trdnost in zavarovanost. Najbrž ne samo jaz. Zato se zatekamo k različnim vedam. Filozofija je že ena izmed njih; po domače povedano: veselje do razglabljanja. »Poglejte tale tulipan,« mi je rekla profesorica visoke literarne znanosti, »poglejte ga, odpadajo mu cvetni listi. Nič drugače ni z nami.« Če zdaj to povežem z jesenskim listom in botanikom, ki je v radijski oddaji razlagal življenje drevesne krošnje, naj doumem, da je odpadlo orumenelo listje dokaz gnitja, razpadanja, umrtja - občudovanje zlate jesenske lepote pa človekova sposobnost preslikati kruta dejstva v prijetno slepilo. V tem primeru je sredica golo razpadanje, barvitost pa bežno obrobje. Nič drugače da ni z nami? Kajpada, »prišla bo pošta iz nebes, bo treba dat življenje čez«. V obličje razpadanja se mnogokrat zastrmi kirurg s kančkom upanja, da pa mogoče njegov skalpel le podaljša »rok trajanja« na etiketi naših dni. Ko se dokončno iztečejo, šele sledi hvala temu, kar prej na nas niti ni bilo opazno kot lepota in plemenitost. Risalnemu listu portretov smo slabo odmerili rob, pa je zunaj njega ostal neprepoznan prostor lepote. Ne samo sredica, tudi to, kar je zunaj nje, nas dela ljudi. Dobre in manj dobre, uspešne in manj uspešne, bolne in zdrave, žive in mrtve. Preživele v spominu še živečih in v neskončno Presežnem, »kajti kdo bi mogel navsezadnje vedeti«, je menda dejal Nikola Tesla. Narisani list ima tudi svoj rob. Zunaj njega lista preprosto ni. Jahve pa imenuje sebe: Sem, ki sem. Nekako razumem.

Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager, Aleš Lokar, Generali Investments.

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi? Doberdobska rock skupina Blek Panters, znana po koncertnih spektaklih, praznuje 30 letnico. O pripravah na tri koncerte v Kulturnem domu v Gorici pripoveduje soustanovitelj skupine Peter Gergolet. Z etnologinjo Jasno Simoneta in Silvo Perčič, ki že več desetletij raziskuje narodne noše, se pogovarjamo o bogastvu narodnih noš na Tržaškem in projektu Ženska duša v barvi in vezenini. Pridružimo pa se tudi gimnazijcem iz Monoštra, ki so obiskali vrstnike na Ljutomerski gimnaziji.   Foto: Nadja Doljak - slovenska narodna noša na Tržaškem  

V prvem delu podkasta o slovenski hiši smo z gostoma Nejcem Prahom in Milošem Koscem skušali prepoznati tipično sodobno slovensko hišo in jo s tem ločiti od njenih predhodnic. Groba opredelitev in umestitev v družbeni, časovni in prostorski kontekst predstavljata izhodišče za drugi del, v katerem se gosta Mitja Zorc in Uroš Mikanovič najprej opredelita do delovnih hipotez iz prvega dela in nadaljujeta z razbiranjem elementov, ki jo sestavljajo. Kateri elementi torej gradijo sodobno slovensko hišo? Kako se razlikujejo od elementov, ki so slovensko hišo gradili v preteklih desetletjih, stoletjih? Zakaj so takšni, kako so nastali? Jih lahko razvrstimo po pomenu ali prostorski vlogi? - Če poskusimo s povzetkom: graditelj sodobne slovenske hiše razmišlja na relaciji uporabnik-investitor, ki poskuša odpraviti napake samograditeljev od 60-ih do 80-ih. Veliko pomena daje udobju, izkoristku prostora in učinkovitosti vgrajenih elementov. Tipičen tloris in prerez sodobne slovenske hiše sta vse bolj vnaprej določena, v uveljavljenem razporedu bivalnih prostorov v pritličju in spalnih v nadstropju ali mansardi pilita še zadnje nepreizkušene izboljšave. Vhodni del parcele se oddalji od klasične reprezentance stanovalcev hiše na javni prostor ulice in postaja predvsem pragmatičen razpored servisnih prostorov, ki uporabnika kar najhitreje in udobno pospremijo od prihoda z avtom do kavča. Hiše se ukvarjajo predvsem s problemom udobnega in efektivnega bivanja do robov parcele in manj z vzajemnim oblikovanjem skupnega prostora med njimi. Pritličje z dnevno-bivalnimi prostori se spusti na nivo terena in omogoča neoviran prehod na vedno zeleno, včasih kar umetno, trato, ki jo v vogalu prekinja manjši zelenjavni vrt. Za razliko od transformatorjev, ki so v oblikovanju in zasnovi iskali samograditeljev jaz in izraz, sodobna hiša išče še stoto rešitev iste, vnaprej podane prostorske formule v izvedenkah minimalizma za popularni okus. Manj je torej več, oblika pa sledi funkciji. Ne zveni najbolj obetavno, a tako gosti prvega kot drugega dela podkasta nad sodobno slovensko hiše (še) ne obupajo. Priložnost pa, paradoksalno, vidijo predvsem v praznem prostoru okoli nje - v vrtu, ki se mu s spustom na nivo terena in velikimi okenskimi odprtinami približajo dnevno-bivalni prostori v pritličju. Pričakovati je, da bo lastništvo in bivanje v hiši z vrtom še nekaj časa popularni ideal domovanja na Slovenskem. O tem, kako drugače bomo iste hiše uporabljali v prihodnosti, če bomo raj za štirimi vrtnimi ograjami še naprej uživali vsak posebej, kdaj se bo množica hiš od svojih posamičnih problemov obrnila k problemom grajenja naselja, pa morda čez nekaj let. Prisluhnite podkastu Odprto!

Prvi lik je mesto, narejeno po meri človeka. Ulice so ozke in počasne, kolo pa je prva in najbolj logična izbira. Drugi lik je prebivalec mesta, v katerem je presenetljivo malo lastnikov avtomobilov. Manj kot 30% ljudi v Københavnu ima avto. Najlažje se je premikati peš, s kolesom ali javnim prevozom. Je København res najbolj kolesarjem prijazno mesto na svetu? Avtor knjige Copenhagenize meni, da je.Preberite tudi članek na MMC.

Hacemos balance de las Fallas 2025 con representantes de vecinos y falleros

Na Hrvaškem sta se pred kratkim zgodila dva manjša "čudeža". Tako sta večna politična nasprotnika, premier Plenković in predsednik Milanović, po dolgih letih znova vzpostavila dialog, obenem pa so javnomnenjske ankete po dolgem času zaznale hud padec priljubljenosti vladajoče HDZ, ki zdaj ni več na prvem mestu. Prvi čudež so povzročile negotove razmere v svetu, anketiranci pa so očitno ugotovili, da njihovo vsakdanje življenje ne ustreza podobam o splošnem uspehu, ki jih slika hrvaška vlada.

Nad Veliko planino je manjše letalo izginilo z radarskih zaslonov. Poteka obsežna akcija gorskih reševalcev, gasilcev in policistov, ki jo otežujejo izjemno slabe vremenske razmere. Zaradi megle imajo težave tudi reševalni helikopterji. Po prvih informacijah naj bi bil v letalu le pilot. V oddaji tudi o tem: - Zelenski v Savdski Arabiji, kjer se bodo nadaljevala prizadevanja za mir - Sirska vojska trdi, da je zatrla upor pripadnikov prejšnjega režima - Požar v Puconcih omejen, svarila pred morebitim onesnaženim zrakom

Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Po včerajšnjem zasedanju evropskih voditeljev je še bolj jasno, da bo morala tudi Slovenija odločno povečati izdatke za obrambo. Tudi že dano zavezo o doseganju dveh odstotkov BDP za ta namen bo morala izpolniti prej, kot je bilo predvideno. Odprta ostajajo še številna vprašanja o podrobnostih glede novega 150-milijardnega evropskega instrumenta za spodbujanje obrambnih vlaganj, prah pa dvigujejo tudi predlogi o prerazporejanju kohezijskih sredstev tudi za obrambne namene. O teh dilemah smo se pred ponedeljkovim zasedanjem evropskih finančnih ministrov pogovarjali z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem. Najprej o tem, s kakšnim tempom in s katerimi instrumenti bo država povečala obrambne izdatke.

Ameriški predsednik Donald Trump je v prvem rekordno dolgem nagovoru kongresa po začetku drugega mandata zagovarjal svojo politiko do Ukrajine, s prstom pa znova pokazal na Evropo: Po njegovih besedah je namreč stara celina precej več denarja porabila za nakup ruske nafte in plina kot za obrambo Ukrajine. Ob tem je sporočil, da je prejel pismo Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta izrazil pripravljenost Ukrajine na mirovna pogajanja. Druge teme: - Bruselj bo predstavil akcijski načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Med drugim bo več časa za prilagoditev izpustov ogljikovega dioksida. - Na Koroškem zrušitev prve hiše, ki je po ujmi leta 2023 pristala na seznamu neprimernih za bivanje. - Smučarski skakalci in skakalke na svetovnem prvenstvu v Trondheimu z manjše skakalnice na veliko. Danes bo tekma mešanih ekip.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.

Z nami je bila Barbara Zajc Tekavec, specialistka klinične prehrane, govorili pa smo o tem, kako se spopasti z novoletnimi zaobljubami, ki morda vključujejo tudi izgubo kilogramov.

Vstopili smo v božični večer, na katerega se je po krščanskem izročilu pred več kot 2 tisoč leti v Betlehemu rodil Jezus Kristus. Poleg tradicionalnih bogoslužij, ki se pri nas začenjajo v teh urah, je morda najpomembnejši del božiča družinsko praznovanje. V oddaji tudi o tem: - Manjšine v Siriji se bojijo morebitne marginalizacije. - V Štajerski gospodarski zbornici prepričani, da bi mariborsko livarno lahko rešili. - V Solkanu po trčenju tovornjaka sanirali železniški most.

Advent je čas pred božičem. Pravimo mu čas pričakovanja. Današnja nedelja, tretja v adventu, se imenuje nedelja veselja ali po latinsko gaudete. Ko človek pomisli na veselje, mu zaigra srce. Verjetno se hitro spomni dogodkov, srečanj ali dosežkov, ob katerih je bil zares vesel. Vzroki za veselje so lahko zelo različni: rojstvo otroka, uspešno zaključen študij, poroka, oprostilna sodba na sodišču ali ugotovitev, da sumi na težko bolezen niso utemeljeni. Veselje lahko občutimo tudi ob sončnem vzhodu, prijaznem vozniku, ki nam v jutranji prometni konici odstopi prednost in se ob tem celo nasmehne. Mislim, da bi lahko še dolgo naštevali … Žal pa je tudi veliko takih, ki se ne morejo veseliti, ker jih je življenje preveč ranilo in prizadelo. Njihove bolečine so prevelike. Pogosto jih vidimo v poskusih, da bi delovali veseli, a to je daleč od pristnega veselja. Tudi današnja Božja beseda je prežeta z veseljem. Starozavezni prerok spodbuja Izrael z besedami: »Veseli se in raduj iz vsega srca … Gospod je v tvoji sredi.« Apostol Pavel v pismu Filipljanom pravi: »Bratje in sestre, veselite se v Gospodu vedno; ponavljam vam, veselite se! Vaša dobrota naj bo znana vsem ljudem. Gospod je blizu.« Evangelij pa, kakor da bi nam želel pokazati pot do veselja, poroča o množicah, ki sprašujejo Janeza Krstnika: »Kaj naj storimo?« Med drugim Janez pravi: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima hrane, naj stori enako.« Nadalje spodbudi še cestninarje in vojake. Božja beseda nas vedno znova preseneča. Tako globoke življenjske modrosti, ki so večne in vedno veljavne, predstavi na tako preprost način. Če hočeš biti srečen, ne pozabi na svojega bližnjega. Če želiš veselje, stopi korak nazaj in daj prostor drugemu. Če imaš, daj. Pogosto se spomnim pregovora: Manj je več. Zakaj tega ne storimo? Ker se bojimo, da nas bo kdo izkoristil ali prevaral. Premagajmo te predsodke in strahove in presenečeni bomo, koliko veselja lahko prineseta taka drža in prizadevanje. Za vernega človeka je vir veselja tudi gotovost, da je Bog vedno z nami. Ko je Bog želel prenoviti svet, je izbral ponižno dekle iz neke vasi v Galileji – Marijo iz Nazareta. Nagovoril jo je z besedami: »Veseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!« V teh besedah je skrivnost pristnega božiča. Bog jih ponavlja Cerkvi in vsakemu od nas: »Razveseli se, Gospod je blizu!« Naj veseli december ne bo le iskanje zunanjega veselja, ampak priložnost za srečanje s samim seboj, s svojimi bližnjimi in z Bogom. Tako bomo lahko to veselje zaživeli v polnosti. Francoski filozof in teolog je dejal: »Resnično veselje prihaja iz spoznanja resnice in življenja v skladu z njo.« Naj bo današnja nedelja polna pristnega veselja!

Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.

V mojih šolskih letih ni nihče govoril o kakšni likovni vzgoji. Na urniku smo imeli risanje. In tudi posebnega učitelja za to. Več kot risba je pri njem veljal natančno z ravnilom odmerjen rob risalnega lista. Jeseni smo morali prinesti odpadli list kakšnega drevesa in potem smo ga vso šolsko uro risali in barvali z vodenkami. Zmogla sem ustvariti primeren zmazek. Manj pa rob, tako da bi se koti brezhibno stikali. Še vedno me preganja spomin na to. In se sprašujem, kaj je v življenju res bistveno: sredica ali njen zunanji prostor. Dalj kot do spoznanja, da na bistvenost gledamo vsak po svoje, ne pridem. Potrebujem pa trdnost in varnost. Najbrž ne samo jaz. Zato se zatekamo k različnim vedam. Filozofija je že ena izmed njih; po domače povedano: veselje do razglabljanja. »Poglejte tale tulipan,« mi je rekla profesorica visoke literarne znanosti, »poglejte ga, odpadajo mu cvetni listi. Nič drugače ni z nami.« Če zdaj to povežem z jesenskim listom in botanikom, ki je v radijski oddaji razlagal življenje drevesne krošnje, doumem, da je odpadlo orumenelo listje dokaz gnitja, razpadanja, umiranja, občudovanje zlate jesenske lepote pa človekova sposobnost preslikati kruta dejstva v prijetno slepilo. V tem primeru je sredica golo razpadanje, barvitost pa bežno obrobje. Da ni nič drugače z nami? Kajpada, »prišla bo pošta iz nebes, bo treba dat življenje čez«. V obličje razpadanja se velikokrat zastrmi kirurg s kančkom upanja, da pa mogoče njegov skalpel le podaljša »rok trajanja« na etiketi naših dni. Ko se dokončno iztečejo, šele sledi hvala temu, kar prej na nas niti ni bilo opazno kot lepota in plemenitost. Risalnemu listu portretov smo slabo odmerili rob, pa je zunaj njega ostal neprepoznan prostor lepote. Ne samo sredica, tudi to, kar je zunaj nje, nas dela ljudi. Dobre in manj dobre, uspešne in manj uspešne, bolne in zdrave, žive in mrtve. Preživele v spominu še živečih in v neskončno Presežnem, »kajti kdo bi mogel navsezadnje vedeti«, je menda dejal Nikola Tesla. Narisani list ima tudi svoj rob. Zunaj njega lista preprosto ni. Jahve pa sam sebe imenuje: Sem, ki sem. Nekako razumem.

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Ob osrednjem dogodku Tedna slovenske hrane , ki je Tradicionalni slovenski zajtrk, smo z dr. Karin Kanc Hanžel, dr. med., specialistko interne medicine, iz ordinacije za diabetes in zdravo življenje - tudi ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni, govorili o preventivi pred diabetesom s pravilnim prehranjevanjem.

Los alcaldes de El Campo de Gibraltar se reunen hoy con el ministro de exteriores que les explicará el estado de la negociaciacion sobre Gibraltar. Los sindicatos sanitarios y marea blanca protestan esta mañana ante el hospital de Puerto Real por el cierre de 30 camas de Observación. Y en San Fernando se ha convocado una concentración esta tarde para pedir justicia por los dos agentes muertos en Barbate.Ampliamos estas y otras noticias de la provincia de Cádiz , y en formato de entrevista hablaremos de dislexia con la psicóloga Aurora Linares, el investigador de la UCA, Daniel González Manjón, y la presidenta de Dislexia Cádiz, Lucía Alcántara.  Lo primero la previsión del tiempo con la Agencia estatal de meteorologíaEscuchar audio

Vojne so in vojne bodo. Za evfemizmi se lahko skrijejo največje grozote, evfemizmi zameglijo naš fokus. Slovenija igra všečno diplomatsko igro, zavzema se za mir, a hkrati ministrira pri interesih velikih sil. Manjšina je zmeraj odvisna od dobre volje oziroma interesov večine. Tako je v onesnaženem Anhovem, v zamejskem Celovcu ali v Slovenski Bistrici, kjer so na nove zdravnike čakali v dolgi vrsti. Iz Črnomlja pa se s polžjo vprego po železni cesti cijazijo s hitrostjo 10 kilometrov na uro. Pozdravljeni v preteklosti, dobrodošli v prihodnosti.

Petkov Svetovalni servis namenjamo mednarodnemu dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga sicer zaznamujemo 29. septembra. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu več kot 820 milijonov ljudi nima dovolj hrane, po drugi strani pa samo v EU letno zavržemo približno 88 milijonov ton hrane ali 173 kilogramov hrane na prebivalca (2012). To je približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane. V studio Prvega smo zato povabili Katjo Sreš iz organizacije Ekologi brez meja, ki nam bo podala praktične nasvete, kako z enostavnimi koraki do manj zavržene hrane v gospodinjstvih.

Kirt & Mr. Sal discuss Season 1 Episode 6 of Sunny on Apple TV in which Noriko nabs some yams. Shoe Hammer some Show Hoppers into your day!   ~~~ Relevant Links ~~~ Donate: https://buymeacoffee.com/showhoppers Merch: https://www.zazzle.com/store/showhopperspodcast Website: beacons.ai/showhoppers e-mail: showhopperspodcast@gmail.com

Ameriški predsednik Joe Biden je po dnevih ugibanj in pritiskov, tudi iz svoje lastne demokratske stranke, odstopil od vnovične kandidature na novembrskih volitvah. Manj kot mesec dni pred konvencijo demokrati tako iščejo novega kandidata, Biden je podprl podpredsednico Kamalo Harris. V Sloveniji pa je bil konec tedna v znamenju povsem drugačnega dogajanja - Tadej Pogačar je na kolesarski dirki po Franciji sinoči po šesti etapni zmagi letos z veliko prednostjo tretjič osvojil francosko pentljo in stopil na najvišjo stopničko. Drugi poudarki oddaje: - Srečanje evropskih zunanjih ministrov v senci nedavnega obiska madžarskega premierja Orbana v Moskvi. - Zdravstveni delavci ob stopnjevanju nasilja v zdravstvu zahtevajo spremembe kazenske zakonodaje. - Kokra po petkovem divjanju hudournika pred dolgotrajno sanacijo; v zaledju ostaja veliko gradiva.

Tokrat se posvečamo francoski drami Otroci drugih Rebecce Zlatowski, v kateri blesti igralka Virginie Efira v vlogi ženske, ki se v poznih štiridesetih začne spraševati o materinstvu. V fokusu je tudi komedija Pelji me na luno s Scarlett Johansson in Channingom Tatumom v glavnih vlogah, ki se sprašuje o resničnosti domnevnega zgodovinskega pristanka Apolla 11 na Luni. Predstavljamo program letošnjega Filma pod zvezdami – Kinodvorovega letnega kina na Ljubljanskem gradu; poleg tega poročamo o 71. Puljskem filmskem festivalu.

Draga Potočnjak je avtorica krstne izvedbe drame Teci, Maša, teci, ki je konec aprila doživela premiero na Malem odru MGL-ja v režiji Nine Šorak. "To je drama, ki se ukvarja s kriminalom, čeprav v igri govorim o tem, kakšen svet si želim", pravi igralka, dramatičarka in pisateljica. Pred kratkim je prejela nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo, nekaj dni pozneje pa začela z gladovno stavko v podporo Palestini ter prenehanju vojne v Gazi. Vsa njena literatura je prežeta z družbeno angažiranostjo, kot prostovoljka pa se je veliko let posvečala migrantom in otrokom s posebnimi potrebami.

Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.

Kristjani zahodnih cerkva - katoliške, anglikanske in protestantskih, tudi manjše pravoslavne cerkve danes praznujejo veliko noč Gospodovega vstajenja. To je najpomembnejši krščanski praznik, ko se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Gre za največji čudež in srčiko krščanske vere. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj ljudi, ki se jim je Jezus - kot poročajo evangelisti - prikazal po vstajenju in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. V oddaji tudi o tem: - Po pomorskem koridorju s Cipra odplul drugi konvoj ladij s človekoljubno pomočjo za Gazo. - Hrvaška skupaj s še petimi evropskimi državami kupuje 20 novih protipožarnih letal. - Začenja se sezona klopov, strokovnjaki opozarjajo na nevarnost okužb.

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.

Ob razkritju nove napake v zdravstvu, ko so zaradi zamenjave vzorcev pacientu po nepotrebnem odstranili prostato, se pojavljajo številna vprašanja o stanju slovenskega zdravstva. Na pristojnem minstrstvu zagotavljajo, da ne razpada, a tudi v luči zdravniške stavke, ki se nadaljuje šesti teden, se vrstijo opozorila, da smo še pred hujšo krizo zdravstva, če ne bomo ustrezno ukrepali. V oddaji tudi o tem: - Na območju Gotenice poteka reševalna akcija, poškodovani jamar ni v smrtni nevarnosti - Nemško gospodarstvo v nemirnih vodah: ključna težava pomanjkanje delovne sile - V Trstu na ogled več kot 50 del priznanega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha

V sklopu nove mednarodne preiskave smo se odpravili v kraje z najnižjo udeležbo na volitvah v Sloveniji. Prav tako pa pogledamo, kaj se je zgodilo v supervolilnem letu.

Zdravo. Tokrat začnemo s prednovoletnimi (ne)oglasi, a kaj kmalu preidemo na mentalno zdravje, ki je pomembno. Sploh, če letite nad kukavičjim gnezdom. Seveda ne moremo mimo bogov, alkohola, vesoljcev, dejstva, da smo danes bolj enaki, kot kadarkoli. Razen, če nismo. Njegovega imena kljub temu ne omenjamo po nemarnem, če ni res nujno. Zi se spomni na stari nemški pregovor in dobi domačo nalogo za naslednjič. Ugotovimo, da je Artur našel smisel (srečnega) življenja na Lamuelli in da Ford polni praznino v sebi z raznimi ekscesi, divjanjem po Galaksiji in ostalimi divjimi štosi. V poglavju stari Bargo ob slovesu Fordu in Arturju natrese poln koš enovrstičnic in končno pokaže svoje prave barve in tudi ptico pikka, ki se izkaže kot zelo priročna stvarca, če bi humanoid slučajno rad prišel v Kraljevo deželo.

New episodes released Thursday. If you're in the UK, for more BBC podcasts listen on BBC Sounds: bbc.in/3UjecF5It's a very special day for Jamie. But has Spencer remembered? Phil has some celebrity surprises! Find out exactly what the guys been up to since the last series. Plus, Manj is our Listener of the Week.Wanna contact the team? Or be listener of the week? If you're over 16 WhatsApp us for free on 07968 101 610. Or email 6degrees@bbc.co.uk

Manifesting Part 2. Do you practice manifesting? Today we are joined by Manj, a relationship/divorce coach and he is going to take us on a journey of how to manifest it better. Tune in and learn more. --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/jackie-peng/message Support this podcast: https://podcasters.spotify.com/pod/show/jackie-peng/support