Podcasts about Manj

V Portorožu se začenja 28. Festival slovenskega filma, ki prinaša nove domače filme in bogat spremljevalni program. V Beli dvorani Avditorija bodo odprli razstavo Razstavljeni rezi, ki je posvečena letošnjemu dobitniku nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo, montažerju Janezu Briclju. Prvi večer poleg podelitve nagrade prinaša še dve projekciji. S kratkim filmom Vikend režiserja Jožeta Bevca bodo obeležili 120. obletnico slovenskega filma, premierno pa si bo moč ogledati celovečerec Mihe Hočevarja Skriti ljudje. Predstavljamo tudi biografsko knjigo Mance Košir Manj je mene, bolj sem Jaz ter zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč.

Zdravo. Tokrat začnemo s filozofsko razpravo o tem, ali je svet res padel s tečajev, odkar nas je zapustil David Bowie?! Vmes so se zgodili Trump 1, COVID, Ukrajina, Gaza, Trump 2, Bill Gates pa za dve tretjini planeta 28. oktobra "načrtuje" očarljiv skupinski samomor. Mi pa nadaljujemo z debato o kapitalizmu, distribuciji hrane ter razmišljamo o vplivu medijev na človeško psihologijo in pogled na svet nasploh. Sledi razglas o dvelovniku: našli smo trgovino, ki je odprta LE dva dni na teden. Bravo. Potem pa preidemo k razpravi o delavskem razredu, poštenem plačilu, malicah, ... na koncu se vse skupaj nežno zlije v debato o hrani v nepokvarljivi oblik (nedolžni zajec), svetovni politiki in Revolutu. ⏰ Do konca sveta je še 8 dni.

Obvezna božičnica v višini 639 evrov mora biti izplačana najpozneje do 18-ega decembra, je sklenila vlada. Kot je povedal njen podpredsednik Matej Arčon, predlog predvideva več izjem, tudi za podjetja v likvidnostnih težavah. Ta bodo imela možnost zimski dodatek izplačati z zamikom, najpozneje do 31-ega marca naslednje leto. Druge teme: - Evropska komisija je začrtala obris najpomembnejših obrambnih projektov, osrednja sta krepitev vzhodnega krila in zaščita pred droni. Je Evropa v obrambi sploh zmožna nastopiti enotno, tudi v luči oslabljenih odnosov z Združenimi državami? To je izkazala le ob začetku vojne v Ukrajini, pravi profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, ki meni, da je Evropa lahko akter, če to hoče, in se enakovredno pogovarja s Trumpom. - Izrael in gibanje Hamas si izmenjujeta trupla talcev in zapornikov. Iz Gaze prihajajo očitki, da izraelske sile ovirajo dostop strojev za odkopavanje ruševin. V enklavo je danes vstopilo sto tovornjakov s pomočjo, odprtje mejnega prehoda Rafa z Egiptom pa so znova zamaknili. - Ljubljanskemu kliničnemu centru je uspel nov preboj pri zdravljenju srčnih težav najmlajših. Manj kot enoletni deklici s hitro napredujočo okvaro srčne mišice so vgradili mehansko podporo, tako imenovano berlinsko srce, je povedal kirurg Ivan Kneževič. Po njegovih besedah je naprava otroku podarila čas, da počaka na presaditev srca.

Danes pa o prehranski problematiki. In seveda o vojni industriji, ki je priljubljena tema, medtem ko gledamo, kako se denar steka k trgovcem z orožarsko ropotijo. Neverjetno, vendar je ekonomska znanost dolga desetletja za opis razmerij med civilno potrošnjo in intenzivnim oboroževanjem uporabljala hrano. Maslo, če smo natančni. Teorija o maslu in topovih je še danes priljubljena v kolumnističnih naporih razložiti najnovejšo oboroževalno tekmo. Vendar je maslo v tej prispodobi zadnje čase padlo v nemilost; tako ga je zamenjalo živilo, ki bi ga v tem razmerju razumni najmanj pričakoval. Ker je krhko. Govorimo o jajcih. Teorija o jajcih in topovih.Na tem mestu se bomo izognili vsem neumestnim dovtipom, ki jih lahko človek zapiše ob rob razmišljanja o generalih, politikih in jajcih. To naj počnejo drugi, mi se bomo podali točno v sredo problema. Kot ste sami ugotovili – ali v trgovini, ali na lokalni tržnici – ima oboroževalna tekma neposreden vpliv na jajca. Ki jih ni, ali pa so draga. Dokler se nismo trudili doseči petih odstotkov BDP za obrambo, je bilo jajc kolikor hočeš, na ekonomskih fakultetah pa so kot učni pripomoček topovom priglihali maslo. A čim smo začeli denar kanalizirati v dejansko vojaško porabo, je jajc zmanjkalo. Kot rečeno, so jajca krhka in občutljiva na spremembe tako družbenega vzdušja, kot na preusmeritve industrijskih tokov. Najprej k očitnemu. Jajca se noro dražijo. V trenutku, ko to pišemo, se bližajo štirim evrom za paket desetih jajc, če pa gre za rojstnodnevno torto in potrebujete one iz proste reje, se boste stegnili do petih evrov. Brez napora. Na tržnicah je situacija podobna. Po uradnih statistikah so cene jajc šle v petih letih navzgor za 41 odstotkov, obstajajo pa tudi tržišča, na katerih so se podražila za petdeset odstotkov. Uradne razloge poznamo; vlade po vsem svetu krivijo ptičjo gripo, stroške krme in pa prehod na bolj humano odprto rejo. Eden izmed razlogov, ki je tudi poveden, pa je povečana potrošnja, saj so jajca kljub tem norim podražitvam še vedno najbolj dostopen vir beljakovin. Podražitev pa je le en vidik jajčne krize. Kot so se naučili tisoči, ki so letošnje poletje preživeli v hrvaških kampih, je mogoče celo to, da jajc zmanjka. Se pravi, da se je pomanjkanje jajc, ki je pred časom zadelo Združene države, razširilo tudi na staro celino in če kaj, pomanjkanje česarkoli liberalnemu kapitalizmu resnično ni v ponos. A to so uradne statistike, ki pa jim v naši analitični oddaji že od nekdaj ne posvečamo posebne veljave. Če hočemo priti zadevi do dna, moramo odgovoriti na temeljno vprašanje, ki se glasi, ali je prej bila kura ali jajce? Ker oboje je namreč neposredno povezano s topovi. H kuram, oziroma kokošim torej. Kokoši veljajo za neumne živali in kot smo se naučili iz zgodovine, si lahko neumen, vendar to še ne pomeni, da nisi preračunljiv. In kaj so pogruntale kokoši? Če zanalašč in načrtno nesejo manj jajc, jim s tem posledično višajo ceno. Čim dosežejo jajca visoko ceno, recimo petih evrov, postanejo njihovi producenti, se pravi kokoši, toliko bolj dragocene, oziroma vrednejše. Kar pomeni, da solidno nesnico – ki sicer znese manj jajc kot pred desetletjem – ob koncu valilne dobe ne čaka kokošja juha, temveč jo bodo rejci obdržali do visoke starosti. Kajti tudi eno jajce na dan je boljše kot nobeno jajce na dan. Pred petimi leti, ko so bila jajca evro dvajset, so rejci kokoši, ki so izgubile sposobnost jajčne hiperprodukcije, na hitro zamleli v piščančje medaljone ali piščančjo salamo; danes trikrat premislijo, preden to storijo. Če se vam zdi nemogoče, da bi kokoši poznale temelje neoliberalne ekonomije, ker so preneumne, se poglobite v ustroj kripto valut; ako je desetim mozoljastih računalničarjem uspelo določiti ceno niču, verjemite, da je mogoče milijardam kokoši določiti ceno jajc. Ampak to je le prvi del razlage. Drugi del govori o tem, kako so jajca v enačbi, oziroma aksiomu o maslu in topovih zamenjala mlekarski proizvod. Na kratko … Maslo je v proračunu držav prispodoba za civilno porabo, topovi pač za vojaško. Modra država mora iskati ravnovesje med obema; a čim se povečajo izdatki za maslo, se zmanjšajo izdatki za topove, trenutno pa smo na obratni strani opisane prispodobe, ko se povečujejo izdatki za topove in manjšajo za maslo. Ampak težava je v tem, da so cene masla stabilne. No, vsekakor bolj stabilne kot tiste za jajca, ker če bi merili inflacijo po jajcih, bi bili spet v Jugoslaviji. In prav zaradi tega, ker so jajca postala  rumeno-beli predmet poželenja, ker se jih ne moremo zasititi, ker jih cvremo, kuhamo, žvrkljamo in poširamo ne glede na ceno, morajo postati simbol civilne porabe. Torej teorija o jajcih in topovih. »Manj kot je jajc, več je topov,« je dejstvo, ki kriči iz informativnih oddaj ... Pa še nekaj je. Če se zazreš globoko v oči povprečne krave, vidiš, da jim je gladko vseeno za to, da jim iz vimen prihaja prispodoba o razdeljeni družbi na robu kataklizme. Krave se želijo le pasti in potem prežvekovati. A ne kokoši; mogoče so neumne, vendar so še kako preračunljive in medtem, ko se mi norčujemo iz njihovega inteligenčnega količnika, jim je uspelo zasužnjiti mesto v velikosti Ptuja. Ko boste torej naslednjič kupovali jajca, vedite, da niste potrošnik, temveč ste žrtev premišljenega in dobro vodenega ekonomskega eksperimenta; pesnik pred desetletji prilike o trgovcih z novci ni zaman preroško končal s kokošjo. Takole nas je posvaril božanski Župančič:                                   Ta putka kokodajca                                 Bo znesla zlata jajca!                                 Potem pa pit                                 Haha Zares                                 Vsi Blatničani zbrani.    

Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!Foto (OKS- ZŠZ): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu 

Jamski turizem postaja vedno bolj pomembna turistična panoga. V Sloveniji, ki ima kljub svoji majhnosti več kot 15 tisoč jam, jih v svetovnem merilu izstopa več. Postojnska jama je leta 2024 zabeležila skoraj 900 tisoč obiskovalcev, Škocjanske jame so prvi kraj v Sloveniji, ki je bil vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine, jama Vilenica pa je ena najstarejših turističnih jam na svetu: že leta 1633 so ljudje plačevali, da so lahko vstopili vanjo. Danes vas bomo odpeljali v jamo, ki sicer na tem svetovnem jamarskem zemljevidu še ni narisana, si pa gotovo zasluži našo pozornost. Povezana je s Škocjanskimi jamami, domačini so ji sprva rekli tudi Vilenica, nato pa po obisku avstro-ogrskega prestolonaslednika Cesarjevič Rudolfova jama. Gre za manj poznano Divaško jamo, ki leži, kot pove ime, blizu Divače, in ima pestro zgodovino ter izredno lepe kraške jamske tvorbe.

Drugi poudarki iz oddaje: -Kako se v teden mobilnosti vključujejo tudi šiviljski tečaji -Po prenovljeni atletski stezi na Ptuju so prvi stekli malčki iz vrtca in srednješolci -O prihodnosti nekdanjega hotela v Trebnjem

Rast slovenskega gospodarstva bo konec leta znašala manj kot odstotek, v poslabšani oceni poudarja Umar. To je pričakovano, pravi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je dejal, da je ozadje povezano z zmanjšanjem industrijske proizvodanje v Nemčiji, Avstriji in Italiji, ki so ključni trgi za Slovenijo. Druge teme: - Omejevanje dela pri zasebnikih za direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana Antonije Póplas Susič ne velja, meni svet zavoda. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel se ne strinja, meni, da je zakon dokaj jasno zapisan, zdravstveni dom zato preverja tudi inšpekcija. - Razrešeni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ne sme več vstopiti v Slovenijo, je odločila vlada. Njen podpresednik Matej Arčon je sporočil, da obrazložitev ostaja tajna, prepoved pa da je začela veljati danes. - Katar svari, da je izraelski napad na predstavnike Hamasa uničil vsako upanje za talce v Gazi. Bodo najnovejši dogodki omajali podporo največjih zaveznic Izraela?

Gospodarska rast v Sloveniji bo letos znašala 0,8 odstotka, kar je občutno - za 1,3 točke - manj od spomladanskih pričakovanj, napoveduje Urad za makroekonomske analize in razvoj. Ob tem pojasnjuje, da so obeti za prihodnje leto ugodnejši, a da tveganja ostajajo velika in negativna.

Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.

Nevihte z nalivi povzročajo težave po več delih države. Manjši hudourniški vodotoki in meteorna voda poplavljajo na Primorskem in Notranjskem, predvsem na območju Brkinov, Postojne in Logatca. Zalilo je številne objekte, prekinjene so bile tudi prometne povezave. Že zjutraj je deroča voda zalila del Dekano, za več ur je bila zaprta železniška proga med Rižano in Koprom. Pristojni opozarjajo, da bodo hudorniki in reke ponekod še naraščale, ponoči se bodo povečali tudi pretoki rek na vzhodu.

V oddaji tudi o naslednjih temah: - Pred začetkom šolskega leta po državi številne prenove šolskih in športnih objektov. - Dobrih 500 kvadratnih metrov novih površin v zdravstvenem domu Tržič občutno zmanjšuje prostorsko stisko in omogoča nove dejavnosti. - Med Izolo in Žusterno kartirajo morsko dno. - Ali je odmevna mariborska problematika v zvezi z drogami res tako pereča?

Izraelska vojska je že začela spopade v okolici mesta Gaza, ki ga namerava zasesti v prihodnjih tednih. Oblasti v Izraelu ob tem ostajajo gluhe za ogorčenje domače in mednarodne javnosti ter svarila, kaj bi takšne operacije lahko povzročile že tako travmatiziranim civilistom. Ti sicer množično bežijo z območij spopadov, a jim, kot že tolikokrat, zmanjkuje varnih prostorov. Zelenski po novih obsežnih napadih obtožil Rusijo, da ni pripravljena na mir Šolski minister Logaj: vrtci in šole pred novim šolskim letom pripravljeni na spremembe Slovenija zaradi zastojev pozvala Italijo, naj prilagodi nadzor na prehodu Fernetiči

V rednih pogovorih z Alenko Rebula, ki opisuje izvirno metodo Vera vase Josipe Prebeg, smo se dotaknili razkošja poletja. Alenka pravi: Poletje je z več vidikov čas obilja; to odpira možnosti, da se premaknemo k stvarem, ki so nam ljubše, bližje. Toda, ali se znajdemo v obilju? Če ne vemo, kaj je najbolj po naši meri srca, se lahko izgubimo in potem delamo, kar mislimo, da je treba - ker to počnejo tudi drugi, in ne tisto, kar nam dobro dene. Velja zato poiskati v poletju vse tisto, kar nam je res ljubo, kar običajno ne najde mesta v preostalem delu leta, ker je več drugih obveznosti. Razmislimo, kaj nas prerodi, obnavlja?, kajti to je ponudba poletja. Skromnost je drugi obraz hvaležnosti.

Tudi v času kislih kumaric, tako kislih, da sta bili oni dan udarni novici vseh slovenskih medijev Šeškov prestop k Manchester Unitedu in Dončičev prihod na reprezentančni trening. Tudi v teh časih je strašljiva ugotovitev, da Slovenija nima več dobrih sosedov. Vsaj ne takih, ki si jih tako zelo zaželimo vsakič, ko zapojemo zadnji verz naše himne. Hrvati nam pretepajo najstnike, Italijani nas zmerjajo s koruptivnimi usranimi Slovani, Avstrijci pa nam za rabo materinščine lahko pokažejo rumeni karton. In smo že tik pred izključitvijo.

Prometna varnost se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti pri nas poslabšala; samo v preteklem tednu je na naših cestah umrlo 9 oseb, skupaj letos že več kot 60. Po podatkih Agencije za varnost prometa se pri nas največ nesreč z najhujšimi posledicami zgodi prav v poletnih mesecih, od junija do septembra, ko so naše ceste zaradi dopustov in počitnic po vsej Evropi najbolj obremenjene. O razlogih za poslabšanje prometne varnosti in o ukrepih, s katerimi bi lahko ta negativen trend obrnili, se bomo v torkovem Studiu ob 17.00 pogovarjali z gosti: Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS; Kaja Kobal, programski vodja na zavodu Varna pot.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Manj kot uro je trajal včerajšnji tretji krog ukrajinsko-ruskih mirovnih pogovorov v Carigradu. Z izjemo izmenjave trupel ubitih vojakov in zajetih civilistov delegaciji nista zbližali stališč do končanja vojne. Po srečanju je tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgi Tihi poudaril nujnost srečanja predsednikov držav. Druge teme: - V Gazi trpi lakoto pol milijona ljudi, več kot tretjina jih ne dobi hrane po več dni. - Meddržavno sodišče v Haagu: države so pravno zavezane ukrepanju za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. - Državni zbor bo na današnji izredni seji znova odločal o treh zakonih, ki jih je v torek zavrnil državni svet.

Predlog prihodnjega dolgoletnega proračuna Unije, ki predvideva manj denarja za evropsko kohezijo in kmetijstvo, razburja še pred današnjo uradno predstavitvijo. Več sredstev bo med drugim namenjenih krepitvi konkurenčnosti. Podjetja bodo za ta denar tekmovala na razpisih. V oddaji tudi: - Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, poudaril ameriški predsednik Trump - Množičen protestni shod v Šentjerneju zaradi nasilja tamkajšnjih Romov - Odbojkarji tretji turnir lige narodov v Stožicah začenjajo proti Kanadi

Poletni čas, ko mediji v pomanjkanju pomembnih novic objavljajo tudi bolj trivialne; tiste, ki so vložene na zalogo in jih vzameš iz kozarca, ko res nimaš ničesar več ponuditi, imenujemo čas kislih kumaric. Ali se sredi julija s sindromom kislih kumaric spopadajo tudi v Bruslju? Praznik- kolesarski praznik- ki traja kar 23 dni predstavlja tudi 111. Dirka po Franciji, Belgija in Nizozemska spadata med kolesarske velesile. Kako dirka odmeva pri njih?

Docentes del centro han viajado a países como Finlandia, Grecia o Italia para formarse y han recibido a profesorado y alumnado extranjero

Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.

Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo? Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Evropsko sodišče je zavrnilo priziv državljanske pobude Minority SafePack, ki si je prizadevala za zaščito manjšin ter za promocijo kulture ter jezikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi. Predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN) Lorant Vincze je izrazil obžalovanje, da EU ni zagotovila pravičnejše in enakopravnejše družbe za vse svoje državljane. „FUEN in njeni partnerji ostajajo odločni, da si bodo še naprej prizadevali za visoke standarde zaščite narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi,“ so zapisali na spletni strani organizacije. Že jeseni napovedujejo manifest manjšin za prihodnost. Sopobudnik državljanske pobude, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je po pisanju slovenskega uredništva ORF prepričan, da je odločitev Evropskega sodišča le spodbuda za nova prizadevanja.

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Več obrobja v središče in več središča v obrobje. To si je za eno od nalog ob prevzemu vodenja Društva slovenskih pisateljev zadal Marij Čuk. Društvo mora vnovič postati družbena in "politična sila", hkrati pa dom in zatočišče vseh ustvarjalcev, je prepričan tržaški literat. Kako je zadovoljen z doseženim v pol leta, koliko obrobja je pripeljal v središče in kako je s slovensko literarno ustvarjalnostjo na drugi strani državne meje? O vsem tem pa tudi o kritični samozavesti rojakov, pogumu, ki ga včasih malo zmanjka, in priložnostih, ki jih ponuja evropska prestolnica kulture, Marij Čuk pripoveduje v Intervjuju. Prisluhnite mu!

Parthenope je privlačna, inteligentna, radovedna in skrivnostna mladenka, očarljiva in usodna za številne moške, ki jih sreča na svoji poti. V celovečercu z istoimenskim naslovom, predstavljenem na lanskem festivalu v Cannesu, ji scenarist in režiser Paolo Sorrentino sledi skozi nekaj desetletij, od poroda v morju leta 1950 prek raziskovanja prvih ljubezni in študijskih uspehov do slovesa od mladosti in življenja v spominih. Parthenope pa je bilo v grški mitologiji ime tudi sireni, ki se je vrgla v morje iz obupa, ker ji ni uspelo zapeljati Odiseja; tam, kjer je njeno truplo naplavilo na obalo, je zraslo istoimensko mesto, ki ga danes poznamo kot Neapelj. V celovečernem filmu, ki ga lahko razumemo tudi kot razkošno vizualno posvetilo svojemu rodnemu mestu, Sorrentino združuje antične motive in pripoved o 20. stoletju skozi potapljanje v psiho svoje protagonistke, nadarjene študentke antropologije. Film je prežet s citati, navzkrižnimi povezavami in referencami; pred nas postavi uganko, v kolikšni meri glavna junakinja dejansko pooseblja mesto in njegovo zgodovino ter njegovo šarmantno mešanico sakralnega in profanega. Parthenope, ki jo odigra karizmatična Celeste Dalla Porta v svoji prvi večji vlogi, je v avtorjevi zamisli hkrati mitološka sirena in Odisej, hkrati oseba in prispodoba. A ta vsebinska odprtost in nedorečenost je s stališča gledalca dvorezen meč. Paolo Sorrentino je že v preteklosti dokazal, da je verjetno najboljši Fellinijev učenec, najbolj neposredno v Neskončni lepoti iz leta 2013. Od prvega prizora filma Parthenope naprej je očitno, da ga ne zanima umetnost kot mimesis, kot golo posnemanje resničnosti. Je ustvarjalec podob, ki so čutne izkušnje, skozi katere hoče prehajati – ne vedno najbolj uspešno – med notranjim in zunanjim svetom. Manj uspešno zato, ker je v te bohotne podobe sam veliko bolj zaljubljen kot to pričakuje od nas, še posebej v kombinaciji skrajno upočasnjenega ritma in ne najbolj jasne pripovedi. Morda še bolj kot na Fellinija me je tako film spomnil na opus enega drugega šampiona počasnega kina, Thea Angelopoulosa, in na njegovo vseživljenjsko ukvarjanje s pogledi, pa tudi z vsem univerzalnim v najbolj lokalnem. Kakorkoli, Neapelj, kot smo mu tu priča, je Sorrentinova Itaka, v katero se vrača po zaviti poti, tudi skozi spomine in doživljanja svoje protagonistke; je izkušnja življenja, ki v časovni perspektivi neizbežno polzi med prsti, in prispodoba lepote, ki bledi. Kljub vsej pompoznosti, ki jo avtorsko pripisuje sami lepoti – ali pa je poanta nemara prav v tem … Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je kritičen do napovedanega zmanjšanja podpor avstrijskim narodnim skupnostim, ki ga vlada na Dunaju načrtuje zaradi uskladitve proračuna. Krovna organizacija ne razume, da do zmanjšanja podpore narodnim skupnostim prihaja v jubilejnem letu podpisa ADP in zakona o narodnih skupnostih. Nerazumljivo je, da Avstrija po desetletjih zanemarjanja in dolgoletnem nepopolnem izvajanju zaščitnih določil 7. člena ADP in asimilacijske politike, zdaj načrtuje krčenje sredstev za narodne skupnosti, namesto, da bi dala viden signal in popravila škodo desetletij zanemarjanja. Narodni svet koroških Slovencev pripominja, da se od zadnje inflacijske prilagoditve podpor za narodne skupnosti sredstva, zlasti za priznane avtohtone narodne manjšine v Avstriji, niso več povišala, čeprav je prišlo do prilagoditve zaradi inflacije na vseh drugih področjih avstrijske družbe. In ugotavlja, da splošna družbena ureditev očitno ne velja za narodne skupine.

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. »Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.« Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. »Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« »Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« »Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Izrael bo s kopensko ofenzivo zavzel celotno Gazo, je zatrdil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Zatrdil je, da bodo z osnovnimi dobavami hrane v enklavo preprečili lakoto - češ da to zahtevajo zaveznice, brez njihove podpore pa Izrael ne bo dokončno premagal Hamasa. Druge teme: - Dogovor Londona in Bruslja: kako bosta odslej sodelovala na področju trgovine, obrambe in varnosti? - Evropska komisija poslabšala gospodarsko napoved: rast in inflacija v Sloveniji letos dveodstotni. - Začetek graditve Emonike: ob ljubljanskem potniškem centru hotela, stolpnica, trgovine in stanovanja

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Drugi poudarki iz oddaje: -V zadnjih petih letih so v Ajdovščini uredili več kot 200 stanovanj, kje in kdaj še načrtujejo nova -Na železniški progi Logatec-Postojna nameravajo ukiniti postajališče Planina, kar razburja krajane -V Žirovnici in na JEsenicah so pred enim najpomembnejših komunalnih projektov

Evropski parlament je sprejel šibkejšo zaščito volkov, kar je lani predlagala Evropska komisija. V nekaterih predelih Bruslja je postala ustaljena praksa obračunavanje tolp, ki se borijo za tržne deleže pri prodaji drog.

Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?Iz lastnih izkušenj vemo, da človeška prepričanja niso nujno vedno najbolj zanesljiva in racionalna. Četudi nam večinoma razmeroma dobro služijo pri vsakodnevnem preživetju, so včasih zelo toga in trdovratna ter se na vse pretege upirajo novim informacijam, ki bi jih postavile pod vprašaj, spet drugič so površna in zavajajoča. Kako torej naša prepričanja sploh oblikujemo? Kaj jih utrjuje in kdaj smo jih pripravljeni spreminjati? Koliko so naša prepričanja racionalna in kaj vse vpliva na to, da nečemu verjamemo, četudi za to nimamo nujno najboljših dokazov? Ter kako nam pri preučevanju prepričanj lahko pomaga računalniško modeliranje? To so nekatera od vprašanj, ki se jim bomo posvečali v tokratnih Podobah znanja, ko pred mikrofonom gostimo podoktorskega raziskovalca na Filozofski fakulteti Univerze v Münchnu in docenta na mariborski Filozofski fakulteti, filozofa dr. Boruta Trpina. 

V oddaji 18. vzporednik tokrat predvsem o fenomenu Marko Preković - Thompson: kontroverzni hrvaški glasbenik naj bi namreč pred dnevi podrl svetovni rekord v prodaji vstopnic za svoj koncert na zagrebškem hipodromu. O njegovem spretnem izkoriščanju statusa prepovedanega in nadaljnjem razmahu skrajnodesničarske ustaške ideologije na Hrvaškem.

Ulica v Ljubljani, matematično priznanje, astronomsko društvo, gimnazija v Idriji in še kaj je poimenovano po slovenskem matematiku in fiziku Juriju Vegi, ki je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni, njegov portret pa je bil na bankovcu za 50 tolarjev. Manj znano pa je, da je bil Vega tudi topniški častnik, ki je po zaslugi številnih vojaških uspehov prejel najvišje odlikovanje avstrijskega cesarstva, red Marije Terezije, in s tem naziv baron. O vojaškem delu njegovega življenja pripoveduje nova monografija Jurij Vega in viteški križec Marije Terezije ter drugi Slovenci, nosilci tega odlikovanja, ki jo je napisal doktor zgodovine Pavel Car.

Ruska duma je zaostrila zakon o tujih agentih, ki je bil sprejet pred 13 leti. Kaj prinaša? Rusija se spopada z nizko rodnostjo, nekatere regije so obljubile mamljive zneske študentkam in celo dijakinjam, če bodo rodile. Podatki pristojne agencije kažejo, da Rusi uživajo manj alkohola. Zakaj?

Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager, Aleš Lokar, Generali Investments.

Prvi lik je mesto, narejeno po meri človeka. Ulice so ozke in počasne, kolo pa je prva in najbolj logična izbira. Drugi lik je prebivalec mesta, v katerem je presenetljivo malo lastnikov avtomobilov. Manj kot 30% ljudi v Københavnu ima avto. Najlažje se je premikati peš, s kolesom ali javnim prevozom. Je København res najbolj kolesarjem prijazno mesto na svetu? Avtor knjige Copenhagenize meni, da je.Preberite tudi članek na MMC.

Hacemos balance de las Fallas 2025 con representantes de vecinos y falleros

Evropske države vse bolj odločno vstopajo v oborožitveno tekmo. Na izrednem vrhu v Bruslju so sinoči soglasno podprli okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije. Evropska komisija naj bi konkretni zakonodajni predlog o tem objavila čez dva tedna. Manj enotni so bili voditelji glede vojaške pomoči Ukrajini, kjer so zaradi madžarskega nasprotovanja sprejeli le skupno izjavo 26-ih članic o nadaljnji vsestranski podpori napadeni državi. V oddaji tudi: - Najhujši izbruh spopadov med novimi oblastmi v Siriji in privrženci prejšnje oblasti po strmoglavljenju Asadovega režima - Med strateškimi naložbami države bodo po novem Farme Ihan; invalidska podjetja v državni lasti bodo deležna posebne obravnave - Pred skorajšnjim začetkom druge izdaje ljudskih obveznic jih finančno ministrstvo označuje za varno in donosno naložbo

Ameriški predsednik Donald Trump je v prvem rekordno dolgem nagovoru kongresa po začetku drugega mandata zagovarjal svojo politiko do Ukrajine, s prstom pa znova pokazal na Evropo: Po njegovih besedah je namreč stara celina precej več denarja porabila za nakup ruske nafte in plina kot za obrambo Ukrajine. Ob tem je sporočil, da je prejel pismo Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta izrazil pripravljenost Ukrajine na mirovna pogajanja. Druge teme: - Bruselj bo predstavil akcijski načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Med drugim bo več časa za prilagoditev izpustov ogljikovega dioksida. - Na Koroškem zrušitev prve hiše, ki je po ujmi leta 2023 pristala na seznamu neprimernih za bivanje. - Smučarski skakalci in skakalke na svetovnem prvenstvu v Trondheimu z manjše skakalnice na veliko. Danes bo tekma mešanih ekip.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Los alcaldes de El Campo de Gibraltar se reunen hoy con el ministro de exteriores que les explicará el estado de la negociaciacion sobre Gibraltar. Los sindicatos sanitarios y marea blanca protestan esta mañana ante el hospital de Puerto Real por el cierre de 30 camas de Observación. Y en San Fernando se ha convocado una concentración esta tarde para pedir justicia por los dos agentes muertos en Barbate.Ampliamos estas y otras noticias de la provincia de Cádiz , y en formato de entrevista hablaremos de dislexia con la psicóloga Aurora Linares, el investigador de la UCA, Daniel González Manjón, y la presidenta de Dislexia Cádiz, Lucía Alcántara.  Lo primero la previsión del tiempo con la Agencia estatal de meteorologíaEscuchar audio

Vojne so in vojne bodo. Za evfemizmi se lahko skrijejo največje grozote, evfemizmi zameglijo naš fokus. Slovenija igra všečno diplomatsko igro, zavzema se za mir, a hkrati ministrira pri interesih velikih sil. Manjšina je zmeraj odvisna od dobre volje oziroma interesov večine. Tako je v onesnaženem Anhovem, v zamejskem Celovcu ali v Slovenski Bistrici, kjer so na nove zdravnike čakali v dolgi vrsti. Iz Črnomlja pa se s polžjo vprego po železni cesti cijazijo s hitrostjo 10 kilometrov na uro. Pozdravljeni v preteklosti, dobrodošli v prihodnosti.

Petkov Svetovalni servis namenjamo mednarodnemu dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga sicer zaznamujemo 29. septembra. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu več kot 820 milijonov ljudi nima dovolj hrane, po drugi strani pa samo v EU letno zavržemo približno 88 milijonov ton hrane ali 173 kilogramov hrane na prebivalca (2012). To je približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane. V studio Prvega smo zato povabili Katjo Sreš iz organizacije Ekologi brez meja, ki nam bo podala praktične nasvete, kako z enostavnimi koraki do manj zavržene hrane v gospodinjstvih.

Kirt & Mr. Sal discuss Season 1 Episode 6 of Sunny on Apple TV in which Noriko nabs some yams. Shoe Hammer some Show Hoppers into your day!   ~~~ Relevant Links ~~~ Donate: https://buymeacoffee.com/showhoppers Merch: https://www.zazzle.com/store/showhopperspodcast Website: beacons.ai/showhoppers e-mail: showhopperspodcast@gmail.com

Ameriški predsednik Joe Biden je po dnevih ugibanj in pritiskov, tudi iz svoje lastne demokratske stranke, odstopil od vnovične kandidature na novembrskih volitvah. Manj kot mesec dni pred konvencijo demokrati tako iščejo novega kandidata, Biden je podprl podpredsednico Kamalo Harris. V Sloveniji pa je bil konec tedna v znamenju povsem drugačnega dogajanja - Tadej Pogačar je na kolesarski dirki po Franciji sinoči po šesti etapni zmagi letos z veliko prednostjo tretjič osvojil francosko pentljo in stopil na najvišjo stopničko. Drugi poudarki oddaje: - Srečanje evropskih zunanjih ministrov v senci nedavnega obiska madžarskega premierja Orbana v Moskvi. - Zdravstveni delavci ob stopnjevanju nasilja v zdravstvu zahtevajo spremembe kazenske zakonodaje. - Kokra po petkovem divjanju hudournika pred dolgotrajno sanacijo; v zaledju ostaja veliko gradiva.

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.