Podcasts about Manj

Ha confirmado que en el centro se ha desarrollado la jornada con normalidad

Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.

Juan Vicente García Manjón es profesor universitario, investigador y divulgador especializado en innovación, aprendizaje e inteligencia artificial. Reconocido como LinkedIn Top Voice en innovación, combina docencia, investigación y divulgación para ayudar a profesionales y organizaciones a aplicar la IA de forma práctica y estratégica. Conócelo en su LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/jvmanjon/

Hormuška ožina je najbolj razširjeno zemljepisno ime, ki ga že nekaj tednov najpogosteje omenjajo vsi svetovni mediji. Kdo jo bo zaprl, kdo nadzoroval, kdo poskrbel za njeno odprtje? Ker je od nje odvisno trgovanje z nafto, pa tudi z mazivi, gnojili in z drugimi izdelki, se zanjo med vse večjo draginjo zanima ves svet. Opišemo razmere v okolici celotnega Perzijskega zaliva, obenem pa tudi aktualna dogajanja povezana z Izraelom, Libanonom in seveda Združenimi državami Amerike, ki se z Iranom še naprej pogajajo o dokončni ustavitvi sovražnosti.

V ospredju mednarodnega dogajanja je zaostrovanje odnosov med Združenimi državami Amerike in Iranom, saj se kljub uradnemu premirju razmere nevarno približujejo novi eskalaciji. Premirje je sicer podaljšano v ozračju medsebojnih obtožb in vse manjšega zaupanja. Posledice krize občutijo po vsem svetu. »Še nikoli ni bilo tako mračne in dolge sence geopolitike nad energetiko«, opozarja direktor Mednarodne agencije za energijo.

Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije. Kako obrniti ta trend, je v studiu pojasnila nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Ima komisija, ki je vedno bila priročen predmet političnih obračunavanj, dovolj arzenala za boj proti koruptivnim tveganjem in različnim pritiskom v obdobju, ko se globalno rušijo vrednostni sistemi?

V tokratnem Studiu ob 17-tih vnovič o gospodarjenju z gozdovi. Slovenijo namreč pokriva skoraj 60 odstotkov gozda. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov?

V Planici je padel zastor nad olimpijsko zimo 2025/26. Pod nepozabno sezono sta z osvojitvijo velikega kristalnega globusa podpisana Domen in Nika Prevc, ki je z 242,5 metra pod Poncami postavila še ženski svetovni rekord. Nad dogajanjem v svetu smučarskih skokov pa že šest sezon bdi Italijan Sandro Pertile, ki je bil gost zadnje epizode prve sezone podkasta 254,5. Italijan je razkril, da bo Planica v prihodnjih sezonah na sporedu en teden prej, da že dolgo potekajo pogovori o tem, da bi skoki prešli na sistem klubov, navdušen je nad razvojem ženskih smučarskih poletov, debata je tekla tudi o novem nadzoru opreme, za zanimivost sezone pa sta po njegovem mnenju poskrbela Domen in Nika Prevc. V sezoni 2028/29 bo ena perioda tekem potekala v hibridnem formatu.

Kako pomembno je za Združene države, da se večina svetovne nafte prodaja in kupuje v ameriških dolarjih, in ali je status dolarja kot svetovne rezervne valute v vse bolj multipolarnem svetu ogrožen?Iran se je na nedavne napade ameriške in izraelske vojske med drugim odzval tudi z zaprtjem strateško izjemno pomembe Hormuške ožine, skozi katero je še do pred kratkim potovalo več kot 20 milijonov sodov nafte dnevno oziroma kar petina svetovne naftne porabe. Vendar je Teheran kmalu začel razmišljati, da bi prehod skozi ožino selektivno dovoljeval nesovražnim ladjam, ki bi tranzitne takse in trgovanje z energenti poravnavale v kitajskih juanih, ne pa v ameriških dolarjih, v katerih sicer poteka velika večina svetovne trgovine z nafto. Ta strateška poteza Teherana pa ne deluje zgolj kot varnostni ukrep za zaščito lastnih prihodkov pred zahodnimi sankcijami, temveč pomeni tudi napad na geopolitični status dolarja. S prisilnim uvajanjem juana v samo osrčje svetovne energetske poti bi lahko namreč Iran poskusil spodkopati prevlado tako imenovanega petrodolarja, ki je nedvomno eden od temeljev ameriškega globalnega finančnega vpliva. Kaj torej sploh so petrodolarji, zakaj je za Združene države Amerike tako pomembno, da se nafta že pol stoletja kupuje in prodaja v njihovi valuti, kdaj se je ta sistem vzpostavil in kako bi se svet spremenil, če nastopi njegov konec, ki se zdi ob vedno šibkejšem in vse manj verodostojnem ravnanju Zahoda iz leta v leto in iz konflikta v konflikt bolj mogoč? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo bančnika in ekonomista, dolgoletnega direktorja Slovenske investicijske banke Sibila Svilana, zgodovinarja in novinarja Dnevnika Gala Krizmaniča ter dr. Josipa Lučeva z zagrebške Fakultete za politične vede. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: iranska naftna rafinerija Bandar Abbas, ki se nahaja prav v bližini Horuške ožine, Wikipedija Vabljeni tudi k poslušanju Intelekte o začetkih vzpostavitve dolarja kot rezervne valute: Brettonwoodski sistem ali kako se je svet začel vrteti okrog ameriškega dolarja.

Prejšnji teden smo zaznamovali mednarodni dan gozdov. Slovenija ima skoraj 60 odstotkov ozemlja pokritega z gozdovi; dobri dve tretjini teh je v lasti več kot 400 tisoč lastnikov gozdov. Bruto dodana vrednost gozdarske dejavnosti je leta 2024 v Sloveniji znašala 372 milijonov evrov, kar pomeni 0,6 odstotka celotnega nacionalnega BDP. To je trikrat večji delež od povprečja Unije. Kako s sonaravnim upravljanjem gozdov v Sloveniji znamo izkoriščati ekonomske priložnosti gozda? Je to le sekanje in prodaja okroglega lesa ter hlodov ali gozdni prostor ponuja možnosti za razvoj tudi drugih gospodarskih dejavnosti in razvoj tako imenovanih zelenih poklicev? Kolikšna je prava mera pridobitnega izkoriščanja gozdov? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gregor Meterc, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP; Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije; Marko Matjašič, glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi; Aleš Poljanec, pomočnik direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije; Špela Ščap, asistentka na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

V turistični oddaji smo govorili o posledicah napetosti na Bližnjem vzhodu; te se odražajo praktično povsod, zlasti v gospodarstvu, močno jih občuti tudi turizem. Dodali smo nekaj nasvetov, kako v danih razmerah izbrati kraje za oddih ali potovanje.

Teden možganov je mednarodna akcija, ki ima v svoji srčiki namen ozaveščanja širše javnosti o koristih raziskovanja možganov in pomena poznavanja tega organa za posameznika in družbo. V Sloveniji se je pod okriljem Sinapse prvič odvijal leta 2004, ima torej že dobri dve desetletji izkušenj in izkušnje so za naše možgane dobrotljiva reč. Manj izkušenj si sicer morda, takole na prvo misel, želimo s strahom, a kot boste slišali v nadaljevanju, si ga boste lahko v tem tednu na več lokacijah po Sloveniji brez strahu in brezplačno privoščili obilo. Mojca Delač je pred mikrofon Prvega povabila vodji organizacijske ekipe Tedna možganov.

Nadja Manjón publica 'Los que nos llegaron', un libro que habla de la pasión por el tenis y por la gente que no se rinde.

Nadja Manjón publica 'Los que nos llegaron', un libro que habla de la pasión por el tenis y por la gente que no se rinde.

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Sanacija po izrednem sneženju poteka uspešno, so sporočili z Elektra Maribor. Po najnovejših podatkih je brez električne energije še manj kot sto uporabnikov. Vse transformatorske postaje na srednjenapetostnem omrežju so že uspešno vključene v omrežje in obratujejo. Jutri bodo ekipe nadaljevale s sanacijo ter z dokončnim priključevanjem vseh uporabnikov.

V slovenskem taboru so bili po tekmi moških dvojic malce grenki, saj sta jih od medalje ločili manj kot dve točki. Več tudi o razburljivem moškem slalomu, na katerem je švicarsko prevlado na teh igrah potrdil Loic Meillard, slišali pa boste, kaj se je dogajalo z Atlejem Liejem McGrathom, potem ko je po odstopu odhrumel s smučišča proti gozdu in se pred prvimi drevesi razočaran ulegel v sneg. Radijska reporterja Miha Trošt in Marko Cirman se o dogajanju na olimpijskih igrah pogovarjata z voditeljem Luko Petričem

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Vendarle se začenja reševanje problematike neurejenega odlagališča nevarnih odpadkov v mariborskem naselju Studenci. - Občina Ribnica s spremembami prostorskega načrta omogoča nadaljnji razvoj. Kaj bo z legalizacijo romskih naselij? - Čez teden dni se izteče rok za zamenjavo poškodovane strehe na osnovni šoli Dŕska, dela pa se sploh še niso začela. - Končana energetska prenova ljutomerske gimnazije.

Praznovanje današnjega kulturnega praznika, Prešernovega dne, sta v Vrbi zaznamovali prenovljena Prešernova rojstna hiša in nov informacijski center, urejen v nekdanjem skednju. Pridobitvi so si ogledali številni obiskovalci. Po državi so sicer čez ves dan potekali številni dogodki. V Kranju je obiskovalce razveselil Prešernov smenj, v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru pa so imeli točno opoldne recital Prešernove poezije. Številni govorci so poudaril pomen kulture, ki se ga zavedajo tudi državljani.

Nenehna opozorila lokalnih skupnosti o nevzdržni praksi krajšanja delovnega časa pošt, zapiranja bančnih poslovalnic in o umikanju bankomatov – predvsem v manjših krajih in na podeželju – so očitna naletela na odziv države. Rešitev, ki je za zdaj sicer še na papirju, naj bi bile posebne točke, kjer bi občani lahko opravili nekatere poštne, bančne in tudi upravne storitve. Podrobnosti o izvedbi bo pripravila posebna akcijska skupina; kdaj pa bodo zaživele pa še ni povsem jasno.

Manj kot dva meseca pred parlamentarnimi volitvami je povsem razklana politika vnovič poskrbela za vtis, da živimo v vzporednih svetovih. Vladna koalicija nam slika podobo reformirane, uspešne in delujoče države, opozicija pa sliko Slovenije, v kateri sistemi ne delujejo, ki je brez strategije in v kateri živimo vse slabše. Vmesno pot bomo skušali poiskati v Studiu ob 17-ih, najprej v pogovoru s predsednikom vlade, nato pa še s predstavniki parlamentarne opozicije. Avtorja Jolanda Lebar in Tomaž Celestina.

Vlaknine vplivajo na zdravje našega črevesja. Številne klinične študije dokazujejo, da zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na debelem črevesju. A medtem ko starejša populacija po navadi bolje vključuje vlaknine v svojo prehrano, mladi odrasli pojedo premalo vlaknin. Bolj ko je živilo procesirano, manj prehranskih vlaknin vsebuje oz. je hranilno revnejše. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin in kako ga lahko povečamo? O tem z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane v četrtkovem Svetovalnem servisu!

La comunidad educativa reclama soluciones para que esté completamente operativo tras casi tres años de obras

Podatki razkrivajo, da začnejo nekateri otroci neskončno dolgo s prsti drsati po zaslonu še pred dopolnjenim tretjim letom starosti. Kako družbena omrežja vplivajo na posameznike, družbo in predvsem mlade? Kje so meje odgovorne rabe in kakšno vlogo ima regulacija? V Ljubljani je na to temo potekal javni posvet o omejevanju dostopa do družbenih omrežij. Strokovnjaki so razpravljali o izzivih in tveganjih rabe digitalnih platform in pristopih k njihovi varnejši rabi.

Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.

Na dogodku Andragoškega centra Slovenije⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ »Lahko.si«, ki je namenjen spodbujanju mladih z manj priložnostmi k odkrivanju novih znanj, smo se o realnih ozadjih na trgu dela, tudi o kreativnosti, pogovarjali s psihologom Maticem Muncem.

Buen comienzo de semana. Tres horas de radio completas decontenido y en el que los invitados, además de protagonistas,son quienes más felices se han marchado. No sólo nos ayudana realizar una radio entretenida y productiva, sino que nosfelicitan por ello. Más no se puede pedir.Poco tiempo el que hoy hemos tenido para la presentación,pero sí el suficiente para contribuir, con los últimos datos delmomento, a informar sobre el gravísimo accidente de trenacontecido en el término municipal de Adamuz, en Córdoba.De ahí y sin solución de continuidad, hemos dado el salto a laconversación con el alcalde de Altea, Diego Zaragozí, que havenido en compañía de Germán Manjón, concejal de juventud.Entre ambos nos han ayudado a radiografiar la actualidad de lavilla de Altea, conocer mejor sus proyectos, sus avances, susanhelos y sus perspectivas. Una Villa Blanca que siempre va aser un lujo volver a visitarla sin descanso.Dos empresarios han cogido el relevo. Vicente Jorro y MiguelIllescas, ambos en representación del amplísimo GrupoSoledad, nos ha n demostrado lo que es el conocimiento, elcariño por el trabajo y el respeto por unos valores, los que lafamilia de Juan Ramón y Joaquín han impulsado al GrupoSoledad durante los últimos 30 años, situando la empresa entrelas más importantes de la provincia de Alicante y con tentáculosen toda la geografía española y avances significativos en elterreno internacional.De ahí a escuchar a dos de nuestros habituales colaboradores.Pepe Pérez Sirvent con “Tu Dinero Consciente”, hoy con untema exquisito que te invito a escuchar con mucha atención, yJosé Antonio Aguilar y su “Mundo Noir”, destacando hoy lanovela negra latinoamericana.Hemos puesto el punto y final hablando del Camping Fontsd´Algar en Callosa d´En Sarriá y sus famosos calçots que lospodemos disfrutar cada fin de semana hasta finales de marzo.

V Hiši kultur v Berlinu je torej sinoči potekala podelitev 38-ih evropskih filmskih nagrad. Evropska filmska akademija je nagrado za najboljši evropski dokumentarec podelila slovenski manjšinski koprodukciji Fiume o morte!, hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranci sta bila še dva slovenska filma; prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica in animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta Leona Vidmarja. Člani akademije so za najboljši film minulega leta izbrali norveško dramo Sentimentalna vrednost Joachima Trierja. Druge teme: - Evropo razburja Trumpova napoved novih carin. - Med težavami kmetijstva tudi erozija. - Domen Prevc do nove zmage na skakalnici Okurayama.

V Berlinu poteka 38-a podelitev evropskih filmskih nagrad, na kateri je evropski dokumentarec leta postala slovenska manjšinska koprodukcija Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. V ožjem izboru nominirancev za nagrade sta bila sicer še dva slovenska filma. Celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica se je boril za nagrado Evropsko odkritje, ki jo je na koncu prejel film On Falling. Med animiranimi celovečernimi filmi, v katerem je bil tudi film Zgodbe iz čarobnega vrta mednarodne ekipe s slovenskimi ustvarjalci, pa je slavil film Arco.

Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.

V Srbiji se nadaljujejo študentski protesti. Beograjski župan je iz varnostnih razlogov odpovedal silvestrski koncert na Trgu republike. Prednovoletno vzdušje je kljub temu prisotno v mestu, med drugim ga lahko doživite v zimsko pravljici v Beogradu na vodi.

Slovensko ribištvo je majhno, morje vse bolj obremenjeno, rib je manj. Evropska ribiška politika zato ne spodbuja večjega izlova, ampak prilagajanje. Tokrat boste slišali, kako diverzifikacija tudi slovenskim ribičem pomaga ohranjati poklic in prihodke ter hkrati razbremenjevati morje. Predstavljamo inovativno gojenje ostrig, ribjo restavracijo na katamaranu v Kopru, prihajajočo aplikacijo Ribja tržnica in vlogo evropskih sredstev pri trajnostnem ribištvu.

Pravna stroka z zaskrbljenostjo spremlja napovedane ukrepe v okviru t. i. Šutarjevega zakona, kot so širitev policijskih pooblastil, morebitne dodatne možnosti vstopa v zasebne prostore brez sodne odredbe, izvajanje racij in snemanje na območjih, ki jih vlada opredeljuje za varnostno tvegana. Bi lahko pomenili korak k povečanju državnega nadzora vseh ljudi? Ali zmanjšujejo vlogo sodnega nadzora, ki je eden ključnih varovalnih mehanizmov proti zlorabi oblasti? Kako povrniti zaupanje v ustanove pravne in socialne države? Je primanjkljaj na področju integracijskih politik socialne države mogoče kompenzirati s kaznovalno politiko?

Zdravo. Tokrat začnemo s filozofsko razpravo o tem, ali je svet res padel s tečajev, odkar nas je zapustil David Bowie?! Vmes so se zgodili Trump 1, COVID, Ukrajina, Gaza, Trump 2, Bill Gates pa za dve tretjini planeta 28. oktobra "načrtuje" očarljiv skupinski samomor. Mi pa nadaljujemo z debato o kapitalizmu, distribuciji hrane ter razmišljamo o vplivu medijev na človeško psihologijo in pogled na svet nasploh. Sledi razglas o dvelovniku: našli smo trgovino, ki je odprta LE dva dni na teden. Bravo. Potem pa preidemo k razpravi o delavskem razredu, poštenem plačilu, malicah, ... na koncu se vse skupaj nežno zlije v debato o hrani v nepokvarljivi oblik (nedolžni zajec), svetovni politiki in Revolutu. ⏰ Do konca sveta je še 8 dni.

Obvezna božičnica v višini 639 evrov mora biti izplačana najpozneje do 18-ega decembra, je sklenila vlada. Kot je povedal njen podpredsednik Matej Arčon, predlog predvideva več izjem, tudi za podjetja v likvidnostnih težavah. Ta bodo imela možnost zimski dodatek izplačati z zamikom, najpozneje do 31-ega marca naslednje leto. Druge teme: - Evropska komisija je začrtala obris najpomembnejših obrambnih projektov, osrednja sta krepitev vzhodnega krila in zaščita pred droni. Je Evropa v obrambi sploh zmožna nastopiti enotno, tudi v luči oslabljenih odnosov z Združenimi državami? To je izkazala le ob začetku vojne v Ukrajini, pravi profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, ki meni, da je Evropa lahko akter, če to hoče, in se enakovredno pogovarja s Trumpom. - Izrael in gibanje Hamas si izmenjujeta trupla talcev in zapornikov. Iz Gaze prihajajo očitki, da izraelske sile ovirajo dostop strojev za odkopavanje ruševin. V enklavo je danes vstopilo sto tovornjakov s pomočjo, odprtje mejnega prehoda Rafa z Egiptom pa so znova zamaknili. - Ljubljanskemu kliničnemu centru je uspel nov preboj pri zdravljenju srčnih težav najmlajših. Manj kot enoletni deklici s hitro napredujočo okvaro srčne mišice so vgradili mehansko podporo, tako imenovano berlinsko srce, je povedal kirurg Ivan Kneževič. Po njegovih besedah je naprava otroku podarila čas, da počaka na presaditev srca.

Staviti vse na enega konja je pogosto recept za bolečino, saj so trgi vedno polni presenečenj – pozitivnih in negativnih. Zadnjih deset let je bilo obdobje tehnologije, zdaj pa se morda bliža njen vrhunec. Hribar tveganja vidi predvsem v ekstremnih vrednotenjih, pregrevanju tehnoloških delnic, dolžniški eksploziji in geopolitičnih razmerjih, kjer "nič ni samoumevno". Se lahko zgodi ali ponovni pikakom balon? Kdo bo zmagovalec in kdo bo pristal na smetišču AI zgodovine? Rekordi padajo tudi na ljubljanski borzi, kjer na parketu dominirata Krka in NLB. Krkina močna izpostavljenost do Rusije pomeni realno geopolitično tveganje, NLB pa ostaja “balkanska banka”, kjer so donosi visoki, a tudi politična negotovost v regiji. "Če mislite, da bo Balkan rasel, potem je NLB odlična stava,” pravi Hribar, “če ne – je to dodatno tveganje." Naredite domačo nalogo! Hribar odkrito pove: "V razbeljenem okolju iščite manj seksi naložbe. Najbolj vroče zgodbe so pogosto najnevarnejše." PS: pogovor je bil posnet pred petkovo objavo, da bo ZDA dodatno ocarinila kitajski izvoz, in pred korekcijami na borzi in kripto trgu po objavi te novice. Do 10. oktobra smo načeloma brali zgolj o rekordih, skorajda nič pa o tveganjih. Obiščite našo novo spletno stran www.money-how.si Money-How Premium: Poleg poglobljenih člankov vključuje tudi Modri AI, ki vam pomaga pri odgovorih na vaše finančne dileme in Taxistent, ki vam pomaga pri oddaji davčne napovedi in davčni optimizaciji. Več na https://money-how.si/narocnine/ Investicijski bootcamp za mlade: Darilo z dodano vrednostjo Na finančnem bootcampu bodo mladi spoznali moč obrestno-obrestnega računa, ki daje pospešek našemu denarju, še zlati v rani mladosti. Spoznali bodo tudi, kako odpreti trgovalni račun, kako sestaviti portfelj investicij, ki bo služil kot temelj na poti finančne svobode. V nekaj urah bodo dobili znanje brez primesi prikritega oglaševanja. Termin: 28. oktober 2025 med 10.00 in 15.00 Več na https://money-how.si/dogodki/financni-bootcamp-za-mlade-17-21-let/ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Termin: 22. oktober 2025 med 17.00 in 21.00 Več na https://money-how.si/dogodki/bootcamp-v-zivo-investiranje-kako-sploh-zaceti/

Danes pa o prehranski problematiki. In seveda o vojni industriji, ki je priljubljena tema, medtem ko gledamo, kako se denar steka k trgovcem z orožarsko ropotijo. Neverjetno, vendar je ekonomska znanost dolga desetletja za opis razmerij med civilno potrošnjo in intenzivnim oboroževanjem uporabljala hrano. Maslo, če smo natančni. Teorija o maslu in topovih je še danes priljubljena v kolumnističnih naporih razložiti najnovejšo oboroževalno tekmo. Vendar je maslo v tej prispodobi zadnje čase padlo v nemilost; tako ga je zamenjalo živilo, ki bi ga v tem razmerju razumni najmanj pričakoval. Ker je krhko. Govorimo o jajcih. Teorija o jajcih in topovih.Na tem mestu se bomo izognili vsem neumestnim dovtipom, ki jih lahko človek zapiše ob rob razmišljanja o generalih, politikih in jajcih. To naj počnejo drugi, mi se bomo podali točno v sredo problema. Kot ste sami ugotovili – ali v trgovini, ali na lokalni tržnici – ima oboroževalna tekma neposreden vpliv na jajca. Ki jih ni, ali pa so draga. Dokler se nismo trudili doseči petih odstotkov BDP za obrambo, je bilo jajc kolikor hočeš, na ekonomskih fakultetah pa so kot učni pripomoček topovom priglihali maslo. A čim smo začeli denar kanalizirati v dejansko vojaško porabo, je jajc zmanjkalo. Kot rečeno, so jajca krhka in občutljiva na spremembe tako družbenega vzdušja, kot na preusmeritve industrijskih tokov. Najprej k očitnemu. Jajca se noro dražijo. V trenutku, ko to pišemo, se bližajo štirim evrom za paket desetih jajc, če pa gre za rojstnodnevno torto in potrebujete one iz proste reje, se boste stegnili do petih evrov. Brez napora. Na tržnicah je situacija podobna. Po uradnih statistikah so cene jajc šle v petih letih navzgor za 41 odstotkov, obstajajo pa tudi tržišča, na katerih so se podražila za petdeset odstotkov. Uradne razloge poznamo; vlade po vsem svetu krivijo ptičjo gripo, stroške krme in pa prehod na bolj humano odprto rejo. Eden izmed razlogov, ki je tudi poveden, pa je povečana potrošnja, saj so jajca kljub tem norim podražitvam še vedno najbolj dostopen vir beljakovin. Podražitev pa je le en vidik jajčne krize. Kot so se naučili tisoči, ki so letošnje poletje preživeli v hrvaških kampih, je mogoče celo to, da jajc zmanjka. Se pravi, da se je pomanjkanje jajc, ki je pred časom zadelo Združene države, razširilo tudi na staro celino in če kaj, pomanjkanje česarkoli liberalnemu kapitalizmu resnično ni v ponos. A to so uradne statistike, ki pa jim v naši analitični oddaji že od nekdaj ne posvečamo posebne veljave. Če hočemo priti zadevi do dna, moramo odgovoriti na temeljno vprašanje, ki se glasi, ali je prej bila kura ali jajce? Ker oboje je namreč neposredno povezano s topovi. H kuram, oziroma kokošim torej. Kokoši veljajo za neumne živali in kot smo se naučili iz zgodovine, si lahko neumen, vendar to še ne pomeni, da nisi preračunljiv. In kaj so pogruntale kokoši? Če zanalašč in načrtno nesejo manj jajc, jim s tem posledično višajo ceno. Čim dosežejo jajca visoko ceno, recimo petih evrov, postanejo njihovi producenti, se pravi kokoši, toliko bolj dragocene, oziroma vrednejše. Kar pomeni, da solidno nesnico – ki sicer znese manj jajc kot pred desetletjem – ob koncu valilne dobe ne čaka kokošja juha, temveč jo bodo rejci obdržali do visoke starosti. Kajti tudi eno jajce na dan je boljše kot nobeno jajce na dan. Pred petimi leti, ko so bila jajca evro dvajset, so rejci kokoši, ki so izgubile sposobnost jajčne hiperprodukcije, na hitro zamleli v piščančje medaljone ali piščančjo salamo; danes trikrat premislijo, preden to storijo. Če se vam zdi nemogoče, da bi kokoši poznale temelje neoliberalne ekonomije, ker so preneumne, se poglobite v ustroj kripto valut; ako je desetim mozoljastih računalničarjem uspelo določiti ceno niču, verjemite, da je mogoče milijardam kokoši določiti ceno jajc. Ampak to je le prvi del razlage. Drugi del govori o tem, kako so jajca v enačbi, oziroma aksiomu o maslu in topovih zamenjala mlekarski proizvod. Na kratko … Maslo je v proračunu držav prispodoba za civilno porabo, topovi pač za vojaško. Modra država mora iskati ravnovesje med obema; a čim se povečajo izdatki za maslo, se zmanjšajo izdatki za topove, trenutno pa smo na obratni strani opisane prispodobe, ko se povečujejo izdatki za topove in manjšajo za maslo. Ampak težava je v tem, da so cene masla stabilne. No, vsekakor bolj stabilne kot tiste za jajca, ker če bi merili inflacijo po jajcih, bi bili spet v Jugoslaviji. In prav zaradi tega, ker so jajca postala  rumeno-beli predmet poželenja, ker se jih ne moremo zasititi, ker jih cvremo, kuhamo, žvrkljamo in poširamo ne glede na ceno, morajo postati simbol civilne porabe. Torej teorija o jajcih in topovih. »Manj kot je jajc, več je topov,« je dejstvo, ki kriči iz informativnih oddaj ... Pa še nekaj je. Če se zazreš globoko v oči povprečne krave, vidiš, da jim je gladko vseeno za to, da jim iz vimen prihaja prispodoba o razdeljeni družbi na robu kataklizme. Krave se želijo le pasti in potem prežvekovati. A ne kokoši; mogoče so neumne, vendar so še kako preračunljive in medtem, ko se mi norčujemo iz njihovega inteligenčnega količnika, jim je uspelo zasužnjiti mesto v velikosti Ptuja. Ko boste torej naslednjič kupovali jajca, vedite, da niste potrošnik, temveč ste žrtev premišljenega in dobro vodenega ekonomskega eksperimenta; pesnik pred desetletji prilike o trgovcih z novci ni zaman preroško končal s kokošjo. Takole nas je posvaril božanski Župančič:                                   Ta putka kokodajca                                 Bo znesla zlata jajca!                                 Potem pa pit                                 Haha Zares                                 Vsi Blatničani zbrani.    

Rast slovenskega gospodarstva bo konec leta znašala manj kot odstotek, v poslabšani oceni poudarja Umar. To je pričakovano, pravi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je dejal, da je ozadje povezano z zmanjšanjem industrijske proizvodanje v Nemčiji, Avstriji in Italiji, ki so ključni trgi za Slovenijo. Druge teme: - Omejevanje dela pri zasebnikih za direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana Antonije Póplas Susič ne velja, meni svet zavoda. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel se ne strinja, meni, da je zakon dokaj jasno zapisan, zdravstveni dom zato preverja tudi inšpekcija. - Razrešeni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ne sme več vstopiti v Slovenijo, je odločila vlada. Njen podpresednik Matej Arčon je sporočil, da obrazložitev ostaja tajna, prepoved pa da je začela veljati danes. - Katar svari, da je izraelski napad na predstavnike Hamasa uničil vsako upanje za talce v Gazi. Bodo najnovejši dogodki omajali podporo največjih zaveznic Izraela?

Tudi v času kislih kumaric, tako kislih, da sta bili oni dan udarni novici vseh slovenskih medijev Šeškov prestop k Manchester Unitedu in Dončičev prihod na reprezentančni trening. Tudi v teh časih je strašljiva ugotovitev, da Slovenija nima več dobrih sosedov. Vsaj ne takih, ki si jih tako zelo zaželimo vsakič, ko zapojemo zadnji verz naše himne. Hrvati nam pretepajo najstnike, Italijani nas zmerjajo s koruptivnimi usranimi Slovani, Avstrijci pa nam za rabo materinščine lahko pokažejo rumeni karton. In smo že tik pred izključitvijo.

Prometna varnost se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklimi leti pri nas poslabšala; samo v preteklem tednu je na naših cestah umrlo 9 oseb, skupaj letos že več kot 60. Po podatkih Agencije za varnost prometa se pri nas največ nesreč z najhujšimi posledicami zgodi prav v poletnih mesecih, od junija do septembra, ko so naše ceste zaradi dopustov in počitnic po vsej Evropi najbolj obremenjene. O razlogih za poslabšanje prometne varnosti in o ukrepih, s katerimi bi lahko ta negativen trend obrnili, se bomo v torkovem Studiu ob 17.00 pogovarjali z gosti: Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS; Kaja Kobal, programski vodja na zavodu Varna pot.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem je to pomlad zaznamovala 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki pa še vedno niso popolnoma dosežene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih, ki bo ponovitev. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Manj kot uro je trajal včerajšnji tretji krog ukrajinsko-ruskih mirovnih pogovorov v Carigradu. Z izjemo izmenjave trupel ubitih vojakov in zajetih civilistov delegaciji nista zbližali stališč do končanja vojne. Po srečanju je tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgi Tihi poudaril nujnost srečanja predsednikov držav. Druge teme: - V Gazi trpi lakoto pol milijona ljudi, več kot tretjina jih ne dobi hrane po več dni. - Meddržavno sodišče v Haagu: države so pravno zavezane ukrepanju za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. - Državni zbor bo na današnji izredni seji znova odločal o treh zakonih, ki jih je v torek zavrnil državni svet.

Predlog prihodnjega dolgoletnega proračuna Unije, ki predvideva manj denarja za evropsko kohezijo in kmetijstvo, razburja še pred današnjo uradno predstavitvijo. Več sredstev bo med drugim namenjenih krepitvi konkurenčnosti. Podjetja bodo za ta denar tekmovala na razpisih. V oddaji tudi: - Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, poudaril ameriški predsednik Trump - Množičen protestni shod v Šentjerneju zaradi nasilja tamkajšnjih Romov - Odbojkarji tretji turnir lige narodov v Stožicah začenjajo proti Kanadi

Tako kot v celotnem razvitem svetu tudi v Sloveniji rodnost pada. Demografska politika ni konsistentna, finančne spodbude za višjo rodnost so neučinkovite, odločevalci ne upoštevajo širših družbenih vidikov in intimnih odločitev. Analiziramo podatke po državi, obiskali smo tudi občino Gorenja vas Poljane, kjer imajo eno izmed najvišjih rodnosti v Sloveniji. Kako lahko zagotovimo bolj vzdržno demografsko politiko, kako bo s priseljevanjem in kakšne alternativne možnosti še imamo? Demografija, 1.del: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Trumpova carinska vojna je zamajala svetovno gospodarstvo. Carine, uvedene brez vsakršne ekonomske logike, na eni strani puščajo razdejanje na borzah, na drugi grozijo z inflacijo in recesijo. Če bodo po zgledu Kitajske s protiukrepi sledile tudi druge države, se bomo vsekakor srečali z zmanjšanjem kupne moči in znižanjem življenjskega standarda. Kako bi se moral v teh zaostrenih razmerah odzvati Bruselj, kako se lahko zavarujejo slovenska podjetja in kje je varno zatočišče za naše prihranke? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki: prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. iztok Seljak, Hidria, predsednik Združenja Manager, Aleš Lokar, Generali Investments.

Ameriški predsednik Donald Trump je v prvem rekordno dolgem nagovoru kongresa po začetku drugega mandata zagovarjal svojo politiko do Ukrajine, s prstom pa znova pokazal na Evropo: Po njegovih besedah je namreč stara celina precej več denarja porabila za nakup ruske nafte in plina kot za obrambo Ukrajine. Ob tem je sporočil, da je prejel pismo Volodimirja Zelenskega, v katerem je ta izrazil pripravljenost Ukrajine na mirovna pogajanja. Druge teme: - Bruselj bo predstavil akcijski načrt za okrepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije. Med drugim bo več časa za prilagoditev izpustov ogljikovega dioksida. - Na Koroškem zrušitev prve hiše, ki je po ujmi leta 2023 pristala na seznamu neprimernih za bivanje. - Smučarski skakalci in skakalke na svetovnem prvenstvu v Trondheimu z manjše skakalnice na veliko. Danes bo tekma mešanih ekip.