Podcasts about preve

Lima, Peru 27. januarja 1982. Kdor je obiskal kakšno od revnih naselij Lime, je prijatelje, ki so nameravali tja, želel posvariti pred roparji in žeparji. »Ne imej ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Lima, Peru 27. januarja 1982. Kdor je obiskal kakšno od revnih naselij Lime, je prijatelje, ki so nameravali tja, želel posvariti pred roparji in žeparji. »Ne imej ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ste vedeli, da lahko zvok poleg tega, da nas razveseljuje, tudi škoduje? Preveč glasna glasba, hrup v prometu ali pa povsem naravni zvoki lahko povzročijo poškodbe našega sluha, v skrajnih primerih pa zvok lahko postane tudi orožje. V novih Radiovednih bomo poizvedovali, kdaj je zvok zares nevaren, zakaj nas lahko dobesedno premakne s telesom in kako ga nekatere živali uporabljajo za lov.Gost: dr. Jaka Sodnik, Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Kje je meja med starševskim nadzorom in otrokovo odgovornostjo? Šole sicer omogočajo elektronsko spremljanje šolskega dela, strokovnjaki pa opozarjajo, da preveč nadzora ruši zaupanje in zavira razvoj samostojnosti. Ivana Gradišnik in prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek opozarjata, da otrok ne sme postati projekt staršev. Prof. dr. Sebastjan Kristovič pa dodaja, da smo jih s pametnimi napravami celo »oropali otroštva«. Po besedah prof. dr. Gregorja Starca se je razdalja otrokovega gibanja od doma v primerjavi z generacijo starih staršev zmanjšala za petino.

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Dejan Koban – pesnik, založnik in montažer na TV Slovenija – naj bi doslej napisal okrog dvajset pesniških zbirk, o katerih na ovitku zadnje zbirke Mrčes, piše, da jih je osem izdal, dve sta shranjeni v oblaku, pet jih je med selitvami izgubil, pet pa obredno odvrgel v kontejnerje za papir. Pred tremi leti je ustanovil založbo Črna skrinjica in pod njenim okriljem izdal 27 pesniških zbirk avtoric in avtorjev različnih generacij, pri katerih se kot rdeča nit vije črna naslovnica brez vidnejših podatkov, a ko jo bralec odpre, se znajde na posebni detektivski odpravi prepoznavanja različnih pesniških stilov in izrazov. Mrčes je formalno gledano njegova sedma avtorska pesniška zbirka. V petih oziroma šestih sklopih – če štejemo še zadnjo pesem v rubriki Konec – beremo 50 pesmi, kar nas spomni na avtorjev body art projekt pre_več, ki v obliki knjige vsebuje fotografije tetovaž 49 krajših odlomkov iz pesmi avtorjev in avtoric iz Slovenije in širšega območja Balkana. Posamezne sklope v zbirki Mrčes je Koban opremil s citati prijateljev ali pa z verzi iz njihovih pesniških zbirk – tako lahko v uvodu preberemo verz Nežke Struc, v zaključku pa verza Monike Vrečar in Lenarta Sušnika. Še dva pesnika, ki sta sodelovala pri zborniku Črne skrinjice, prepoznamo ob branju Kobanovih pesmi jate in odraščanje. V prvi zapiše: “gregor kosi računa na mehkobo / črnih pulijev, sam prisegam skozi / steklena zapestja, veliko obljubljam. / kot perje. kot jaspis. kot žonglerji z / ognjem. gregor kosi poje dunajsko / torto. se evidentira v službo. mene / se nikoli več nihče ne bo dotaknil.” V pesmi odraščanje pa se pomudi pri pesniku Vidu Karlovšku: “vid karlovšek stoji na krožišču in vihti / svoje pesmi okoli valobranov. vid je / porozno tipalo.” Zdi se kot da Koban gradi svoj pesniški slog na odmiku od drugih pesniških estetik, a jih na specifičen način ponotranji in do njih vzpostavi ambivalentno razmerje, ki mu služi kot inspiracija za asociativno porajanje verzov. Tudi bežen pregled naslovov v zbirki Mrčes – za katere si je avtor brez dvoma vzel veliko časa – kaže na spontano in hkrati premišljeno snovanje besednih verig, ki se porajajo iz nezavednega po vsakič drugačni verigi asociacij. Naslovi, kot so Rikše niso konkurenčne belim teslam, Tiranu je v učko padlo razpelo, Majhni diktatorji si ne zmorejo sami zavezati vezalk, Madeže preprosto zasteklimo, Vragolije smo obesili za vratove in jim pozabili sneti uhane, Mozart se je pozabil žogat, zato nam uhaja iz spomina itd. spominjajo na izposojene drobce groteskne vsakdanjosti, ki jih najdemo v reklamnih sporočilih, medijskih novicah, slasherskih filmih, popevkah in postmodernistični dekonstruktivistični poeziji, kateri je pesnik naklonjen tako po vsebini kot po formi. Med branjem pesmi se bralec mimogrede znajde v kolažu najrazličnejših vtisov, impresij in sugestij, razmejenih s piko, kar vnaša v branje navidezen občutek determiniranosti in ločenosti od ostalega teksta. In dejansko verz, ki se lomi na sredini, v naslednji vrstici s pomočjo ločil in enakozvočnih besed dobi rahlo drugačno konotacijo in kontekst, zato se zdi, da lahko isto pesem beremo na več načinov. Ena izmed njih je pesem trening: “težke / stopinje se zaganjajo v / ustnice, ne moreš oprostiti. // nešteto koncev / se pase po tebi.” V pesmi z naslovom primitivnost se je zalepila globoko v nebo naših drhtenj pa se pesnik poigrava z besedama prozorno in porozno: “… vedno več vrstic je bledih. / prozornih. poroznih. skoznje / mezijo podivjane klofute. // vedno bolj smo prezebli. / vedno bolj se tehtamo / v drsenju skozi potrpljenje.” Lucidne vizije, ki jih servira pesnikovo nezavedno, bralčevo nezavedno prepoznava kot oporne točke, okrog katerih nehote gradi smisel skozi mreže označencev, katerih označevalec je izmuzljiv in fluiden. Pesmi se na ta način izognejo klasificiranju in umeščanju v najrazličnejše sheme in kategorije, in to je tudi odlika Kobanovega pisanja. O posamezni pesmi namreč ne moremo reči, da je družbenokritična ali intimistična, objektivna ali subjektivna, angažirana ali larpurlartistična, saj jo lahko beremo na več vzporednih nivojih iz različnih vidikov realnosti, ki se osredinja skozi večplastni lik Dejana Kobana. Črke se skozi mehanizme sozvočja in asociacije, ki jih pozna le pesnik, gostijo v besede in besedne zveze kot nemiren mrčes, ki postaja čedalje bolj glasen in nadležen, saj bralcu ne pusti počitka, ampak od njega zahteva aktivno držo in osredotočenost. Od njega zahteva prav to, česar v vsakdanjem življenju ni vajen, saj je – obkrožen z elektronskimi napravami, prevajalniki in umetno inteligenco, ki mu preparira realnost – navajen na udoben, razumljiv, enostaven in jasen monolog. Po drugi strani se zdi, da Kobanov monolog postaja vse bolj pluralen, razsrediščen in iztirjen. V pesmi z naslovom približujemo se iztirjenim, piše: “… manično opletamo / s pahljačami. Manično iščemo zlate žile. Ko / pridemo do ničesar, se zavijemo v zdrs. // opraskani rinemo v vrh.” Dvoumno, ambivalentno in paradoksalno človekovo naravo, ki stremi na eni strani k doseganju vrha, na drugi pa si gradi podzemna skrivališča, še najbolje opiše pesem garje, domače živalice: “a boš že dogradil podzemno / skladišče? Logotipi ne tipajo. / grulijo. zabijajo. brišejo. monoliti / se skopajo v jutranji belini in sipljejo / občutek, da je svet nov in lačen. / pospravi oglje, v novi dobi bomo / trošili mamute, sekvoje, tintine. / jecljaš. Preveč cuzanja. slačiš / se. na varnem si. poješ piškotek. / se izprežeš. samozadovoljiš. / konec sveta te čaka v kavarni. / ne mudi se mu, poobeduje / presno pistacijevo tortico. // imaš še nekaj časa”. Če se zdi, da se lahko tolažimo, da imamo v tem brezumnem svetu morda še nekaj časa za gradnjo podzemnih zaklonišč in piramid v podobi pistacijevih presnih tortic, nam čas, ki ga opisuje Mrčes, kot saharski pesek sproti izginja med prsti. Zaustavimo ga lahko le z neskončnim listanjem in prebiranjem pesniške zbirke, ki nam hkrati služi za preganjanje najrazličnejših insektov. Preverjeno.

La Mesa - Miércoles 27.08.2025 - Presidente del Codicen explica plan piloto con reconocimiento facial que preveé implementar la ANEP by En Perspectiva

Poslanci so tik pred odhodom na počitnice sprejeli podnebni zakon. Ta predstavlja pravni okvir za boj proti podnebnim spremembam; njegovo besedilo je med javno obravnavo in medresorskimi usklajevanji prestalo številne spremembe, tako da zdaj predstavlja kompromis, ki mu okoljevarstveniki očitajo izgubo prvotnega naboja in ambicioznosti. Zakon uvaja tudi širitev evropske sheme trgovanja s kuponi na promet in stavbe, ki začne veljati čez leto in pol, pri čemer so številna vprašanja še odprta. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andrej Gnezda, generalni direktor direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja; Antonija Božič Cerar, direktorica službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica Erna Strniša.

May 3rd, 2025. 

Za mikrofon Elle podkasta je tokrat sedla priljubljena in ena najbolj znanih slovenskih vplivnic, Tjaša Kokalj Jerala. Pridružite se nam in ugotovite s čim je Tjaša tako navdušila gostiteljico podkasta, urednico Petro Windschnurer, da je pogovor trajal več kot uro in pol?Tjaša Kokalj Jerala, vplivnica za širšo Slovenijo, za voditeljico podkasta, Petro Windschnurer, pa predvsem izjemno pozitivna, zabavna in srčna ženska. Ženska, ki se zna iz sebe tudi pohecat in nikoli ne daje občutka, da je skupaj z vplivništvom prišla še diplome iz psihologije, nutricionistike, starševstva...Več o intervjuju si lahko preberete tukaj.⁠Prijavite se na naš novičnik⁠⁠, da ne zamudite naslednje epizode podkasta!Gostja: Tjaša Kokalj Jeralahttps://www.instagram.com/tjasa_kokalj_jerala/?hl=enVoditeljica: Petra Windschnurerhttps://www.instagram.com/windschnurer/Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:YOUTUBE / SPOTIFY / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / ELLE.SI

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost.

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost.

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.»Nekatere oblike srčnega popuščanja so popolnoma ozdravljive,« pravi specialist kardiologije in vaskularne medicine prof. dr. Mitja Lainščak. Predavatelj in raziskovalec je eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov, ki preučujejo srčno popuščanje. V pogovoru za oddajo Podobe znanja je poudaril, da lahko Slovenijo na področju obvladovanja srčnega popuščanja uvrstimo ob bok najbolj razvitim in najbogatejšim državam. »Bolnicam in bolnikom so pri nas na voljo tako rekoč vsa razpoložljiva zdravila.« Dr. Mitja Lainščak svoje raziskovalne članke objavlja v najbolj uglednih strokovnih revijah, kjer deluje tudi kot član uredniških odborov in recenzent. Leta 2024 je za svoje znanstveno delo prejel Zoisovo priznanje. Ob tem so pri Odboru za podelitev nagrad in priznanj zapisali, da je: … njegovo znanstveno delo pomembno tako za klinično prakso kot za načrtovanje novih raziskav. Eno od bolj aktualnih področij njegovega raziskovalnega dela so med drugim tudi posledice covida in cepljenja proti covidu na srce. Več v oddaji Podobe znanja. Z dr. Lainščakom se je v raziskovalni ambulanti Splošne bolnišnice v Murski Soboti srečal Iztok Konc.

Saif ur Rehman Raja , pakistansko-italijanski avtor, ki je marca gostoval na festivalu Fabula, v avtobiografskem prvencu, romanu Hidžra, popisuje svoje odraščanje med dvema kulturama. Kako je, kot sam zapiše v knjigi, če si preveč Pakistanec za Italijane in preveč Italijan za Pakistance? O tem, pa tudi o rasizmu in homofobiji, temah, ki se ju avtor brezkompromisno loteva v romanu, v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. Bere Bernard Stramič, ton in montaža Maks Pust.

Preveč neverjetna zgodba, da bi lahko bila resnična. Pa je. Simon je zaradi petih kilogramov kokaina pristal v peklu, kar je najbolj ustrezen opis venezuelskega zapora, ki ga samoupravljajo tolpe. Prizna, da je naredil napako. Pravi tudi, da si je kazen zaslužil – ne pa vsega, kar je doživel. Kaj vse, pove v skoraj uri in pol debate. Poslušajte in povejte naprej. Tudi zato, da se ne zgodi še komu.

Ob svetovnem dnevu ledenikov in svetovnem dnevu voda je 21. marca 2025 Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo simpozij Vodni dnevi, že 31-ič po vrsti. Povezovalna nit letošnjih je bila "Preveč ali premalo vode" z motom "Čas je za ukrepanje", tri osrednje teme pa so bile povezane z globalnimi izzivi: ohranjanje ledenikov, onesnaženost vodnih virov in trajnostna raba pitne, odpadne in padavinske vode. O vsem tem, pa tudi kaj lahko vsak sam kot posameznik ali kot skupnost storimo, da vodo zaščitimo, in še o marsičem aktualnem je tekla beseda v nedeljskem pogovoru s predsednico Slovenskega društva za zaščito voda dr. Marjetko Levstek, doktorico kemijskega inženirstva in direktorico Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Foto: Klemen Razinger

Radi govorimo o spremembah, a pogosto ostajamo na mestu. Svet se spreminja, zgodovina se piše pred našimi očmi, a nas spremembe pogosto bolj razburijo kot navdihnejo. Jud z Bližnjega vzhoda ni imel ne vojske ne bogastva, ni pisal knjig, ni učil posebnih tehnik. Klical je k spremembi – ne z močjo, ampak z ljubeznijo. Ni ostajal na mestu; srečeval je ljudi, ozdravljal, vabil: "Hodi za menoj." Kaj pa mi? Hodimo za Njim ali samo govorimo o poti? Prevečkrat nas pred spremembo ustavi strah, izgovor, da "se je vedno tako delalo". To ni govorjenje tistega, ki hodi, ampak tistega, ki je obstal. Bog nas ni ustvaril za opazovanje življenja. Cerkev ni muzej preteklosti ali sarkofag življenja, ampak kraj, na katerem se vedno znova rojeva novo. Življenje je pot. Morda Bog danes ne kliče k velikim dejanjem – dovolj, da le k enemu koraku. Življenje je tu!

Ayer, la comisión preinvestigadora conformada días atrás rechazó por mayoría la creación de una investigadora por el manejo de la crisis sanitaria por el covid-19. En contra votaron el diputado del Partido Nacional Pablo Abdala y el del Frente Amplio Federico Preve, médico de profesión.   La preinvestigadora estaba conformada por tres legisladores. El otro, que votó a favor, era el representante Gustavo Salle, de Identidad Soberana. La propuesta para la creación de la comisión la realizó su hija, la también diputada Nicole Salle. Pese a que los representantes del Partido Nacional y del Frente Amplio acordaron no votar la instalación de la comisión, Abdala y Preve evaluaron de manera diferente la gestión de la pandemia por parte del gobierno uruguayo y presentaron dos informes diferentes. Un tercero estará  a cargo de Gustavo Salle. Recordemos que los cuatro primeros casos de covid-19 en el país se dieron a conocer el 13 de marzo de 2020, a poco más de diez días de comenzar el gobierno de Luis Lacalle Pou.  En el caso de Abdala, el nacionalista argumentó que el pedido de la diputada Salle plantea “un objeto de investigación de extraordinaria amplitud, que desborda los límites de la competencia de las comisiones investigadoras y trasciende las fronteras del territorio nacional”. “La denuncia hace referencia a una ‘operación' orquestada por los gobiernos de China y Estados Unidos, de la que habrían formado parte las grandes corporaciones internacionales, los medios de comunicación, la academia y la comunidad científica”, señala el informe de Abdala. “Las referencias a que se ‘inflaron' las cifras de enfermos, a la falta de efectividad de las vacunas y su posible correlación con el aumento de la mortalidad, el agravamiento de distintas enfermedades, la disminución de la natalidad, el incremento en un 80% de los abortos espontáneos, los trastornos en el sistema reproductivo de los seres humanos, o las alteraciones genéticas, carecen de la necesaria evidencia científica como para poder sostenerse”, argumentó el nacionalista para no apoyar la creacón de la investigadora.  En tanto, Preve destacó la gestión del gobierno durante los primeros meses de la pandemia, pero cuestionó el accionar en materia sanitaria entre diciembre de 2020 y junio de 2021. Además, criticó que las “decisiones económicas y sociales” tomadas durante ese periodo priorizaron “la estabilidad fiscal por sobre la contención de los impactos sociales”.  Para conocer con mayor profundidad el informe del legislador del ahora oficialismo conversamos En Perspectiva con él.

V spomin bengalskim študentom, ki so se leta 1952 v Pakistanu srčno zavzeli za bengalščino, 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Zatorej se s tremi slovenskimi zamejci iz okolice Trsta in Celovca sprašujemo, kakšen je položaj slovenščine v zamejstvu.

American Backflow & Fire Preve v. NLRB

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se je sestal z župani 130 občin, ki so se odzvali njegovemu povabilu na posvet o nalogah občin pri uvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi v prakso. Časa namreč ni več veliko, saj 1. julija stopi v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe, 1. decembra pa pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka. Župani so se reševanja izzivov lotili na različne načine, vsi pa se strinjajo, da kadra ni, nekateri pa ministru očitajo, da jim nalaga preveč odgovornosti.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebno nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In taki miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najpomembnejše vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja, je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin, človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: "Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, to pa ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje." Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače, kot nam predpisuje ali vsiljuje javno mnenje. Vprašanje je, ali si upamo ŽIVETI V RESNICI ali je bolje in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičim se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je, kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi si upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.Gostje:Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefandr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v LjubljaniTomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlamadr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani Zapiski: Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje. Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu. Sora Gemini O testiranju o1 Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca NotebookLM Poglavja oddaje: 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani? 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom 18.38 Primer Gemini 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar? 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu? 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer? 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025? 48.15 Kaj pa prihodnjič?

Redni član igralskega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je tudi Blaž Šef. Poleg vlog v gledališču, v katerem ga spremljamo poldrugo desetletje, Blaž Šef veliko ustvarja tudi v našem programu literarnih oddaj in radijskih iger, sinhronizira animirane filme in serije ter aktivno izkazuje veliko zanimanje za umetniško-humanistično valovanje v slovenski in širši družbi. Že od študijskih let se vzpostavlja kot samosvoja umetniška osebnost. Zaznamuje ga izjemna intelektualna širina, kar ga nujno žene v aktivno avtorsko soustvarjanje, pa tudi v kar največji kreativni razpon, ki se kaže v raznolikosti njegovih dosežkov. Je prejemnik več nagrad za samostojno in kolektivno ustvarjanje, med njimi je tudi Severjeva nagrada, ki jo je prejel leta 2017. Njegove odrske stvaritve dajo gledalcu slutiti, da se v svojo izvirno zamisel za določen lik oziroma odrsko osebo globoko potopi. Išče, raziskuje in odkriva možnosti za njeno upodobitev ter na koncu svojo stvaritev oblikuje po koordinatah, ki jih je našel ali iznašel nekje na drzni in vztrajni poti umetnosti naproti. Vabimo vas k poslušanju pogovora, ki ga je z Blažem Šefom pripravila Petra Tanko. foto: Luka Kaše, www.mladinsko.com

Kakšne lumparije bo prihodnja štiri leta počel stari oziroma novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, verjetno ve le on. Čeprav je bilo že večkrat dokazano, da je težko verjeti njegovim besedam, je vseeno treba njegove govore včasih jemati z vso resnostjo, čeprav niso povsem resni. Med kampanjo je poudarjal, da bo vladal z enostavnim načelom: če sem nekaj obljubil, bom to izpolnil. Eden izmed Trumpovih uspehov je tudi to, da je ljudi prepričal, da se bori proti sistemu, ki zatira navadne, neopazne ljudi z zdravo kmečko pametjo. To so zdaj vrednote, ki štejejo. Demokracija in pravice žensk pa sta že preveč abstraktna pojma. Preveč woke oziroma prebujeno, bi kdo rekel. Slovita umetnica Marina Abramović je v intervjuju pri Marcelu poudarila, da bi bil svet boljši brez Trumpa. Morda res potrebujemo več Gandijev, Mandel, Milanov in Quincijev. Nove junake. Ampak takšni so časi in morale. Toda kljub temu bodo pesmi tudi v takšnih časih. Pesmi o takšnih časih, če parafriziramo Brechta. Trumpova zlata doba bi lahko prinesla tudi svetobolje, ki bo dalo nove junake. Tonska mojstrica: Nina Kač Novinar: Gašper Andrinek, gasper.andrinek@rtvslo.si

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v zvezi z nenadzorovano turistično rastjo. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke za lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kakovost življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

Este ritmo lento de recuperación se debe a una baja demanda interna y externa, y a un sector inmobiliario que ha afectado sobremanera a esta economía.

Vse večja kupna moč svetovnega prebivalstva in tehnološki napredek na področju mobilnosti temeljito spreminjata prakse v turizmu, tudi v smeri nenadzorovane turistične rasti. Velika koncentracija turistov prinaša pozitivne ekonomske učinke na lokalno ekonomijo, a hkrati ob preseganju okoljskih in infrastrukturnih zmogljivosti niža kvaliteto življenja lokalnih skupnosti. Koliko turistov še lahko prenesejo naše najbolj vroče turistične točke? Kako turistično ponudbo narediti bolj trajnostno? Kakšna mora biti strategija razvoja turizma, da se prepreči nastanek negativnih učinkov množičnega turizma?

Ryley Schmelzer, RN, a nurse on St. Luke's Neurology unit, joins Dr. Arnold to discuss warning signs of a stroke, how strokes are treated and how you can lower your risk.To learn more, visit unitypoint.org.Do you have a question about a trending medical topic? Ask Dr. Arnold! Submit your question and it may be answered by Dr. Arnold on the podcast! Submit your questions at: https://www.unitypoint.org/cedarrapids/submit-a-question-for-the-mailbag.aspxIf you have a topic you'd like Dr. Arnold to discuss with a guest on the podcast, shoot us an email at stlukescr@unitypoint.org.

V epizodi 138 je bil moj gost Mladen Kopasić, osnovnošolski učitelj, ki je v učiteljskih krogih poznan kot človek, ki svoje ideje deli z drugimi učitelji na spletnih straneh in raznih predavanjih. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Biti učitelj je moje poslanstvo Ali otroci vedo, kaj si želijo postati? Šola je na prvem mestu Ravnovesje med študijem in strastjo Preveč prijazni in ambiciozni starši Pozitivne strani slovenskega šolstva Položaj učiteljev in ključni kazalniki uspešnosti Kaj bi morali v šolstvu izboljšati? Motivacija po boljši oceni in mentorstvo Tehnologija in AI v šolstvu Šolanje na daljavo ali v živo?

Melissa De Marzo, es peruana y tiene 28 años de edad, comenzó en el mundo del running hace 6 años entrenando por su cuenta, y hace 2 años es triatleta.Melissa fue diagnosticada con condromalacia grado 2, un desgaste de la superficie articular del cartílago de la rótula que le impide correr; gracias un tratamiento con acido hialurónico y al fortalecimiento volvió a correr de manera progresiva y logró llegar a su ritmo de antes. Actualmente entrena para su segundo Ironman 70.3 y espera correr la maratón de Nueva York, la que sería su tercera major luego de estar en Chicago y Berlín. ¿Listos? ¡A correr!

Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat? Sogovorniki: Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Maja Ebert Moltara, Onkološki inštitut Ljubljana dr. Josipina Ana Červek, onkologinja, prejemnica posebnega odlikovanja predsednika RS za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja Metka Paragi, sekretarka za zdravstvo v Kabinetu predsednika vlade RS Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport

Preveč okoljevarstvenih zahtev, preveč birokracije in preveč poceni hrane iz Ukrajine, sporočajo množični protesti kmetov po Evropi. Nezadovoljne so tudi slovenske krovne organizacije kmetov, ker v pogajanjih niso slišani in ker ni konkretnih rezultatov, pa naj gre za vprašanje obdavčitev, suhih zadrževalnikov ali kaj tretjega. Toda stari koncepti kmetovanja v času bliskovitih podnebnih in širših družbenih sprememb ne zdržijo več. Razmere v kmetijstvu so kritične in kaotične. Katero pot izbrati, da bodo kmetje preživeli in bo zadoščeno tudi okoljevarstvenim in drugim zahtevam trajnosti? O vsem tem v studiu ob 17.00 z Jernejko Drolec in gosti: Maša Žagar, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Katarina Denac, predstavnica Društva za opazovanje in proučevanje ptic Emil Erjavec, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete

Zdravo. Končno smo pred zadnjim poglavjem in škripanje športnih copat iz sosednjega prostora nas ne moti. Preveč. Zato pa se spomnimo legend, kot so dr. Hana Suralova, Bojan Krajnc, Sammy Davis Jr. (in ne Miles Davis), Tomo iz Orta, Milan iz Palme in Marin Medak iz podjetja Della Spina, ki je tokratni ne-še-sponzor epizode. Beseda teče tudi o rezultatih ankete (kaj bomo počeli v 6. epizod), politikih, ki pišejo horoskope, dnevni božji besedi, podkastoma Ofsajd in Žoga je okrogla in o tisti skupini na Facebooku, kjer najdete dogodke, na katerih lahko zastonj pijete (in mogoče tudi jeste). Tudi o tem, da je s tujim otepačem po koprivah najlažje, je govora … in najbrž tudi malo o zadnjem poglavju 5. knjige.

Hace sólo quince meses los chilenos rechazaron de forma rotunda la nueva constitución elaborada por una convención constitucional que había sido elegida año y medio antes. La constitución, caracterizada por un marcado sesgo izquierdista, contemplaba profundas reformas que alteraban de forma significativa el modelo político y económico chileno. Preveía, por ejemplo, una legislación ambiental muy ambiciosa y nuevos derechos sociales que habrían supuesto una onerosa sobrecarga en los presupuestos del Estado. Sólo un 38% de los votantes aprobaron el texto, lo que prolongó un año más el proceso constituyente, al que decidieron dar una nueva oportunidad eligiendo un consejo constitucional que ha invertido los últimos meses en la redacción de una nueva propuesta. Este domingo se sometió a referéndum esa nueva propuesta, esta vez de carácter más conservador. La participación ha sido también muy alta (del 84%) y el resultado es parecido al del año pasado, aunque el rechazo no ha sido tan masivo. El 44% de los votantes se han mostrado a favor de la nueva constitución, el 55% en contra. Esto implica que se mantendrá la constitución de 1980, la misma que estaba en entredicho desde el estallido social de 2019. Implica también el fin a cuatro años de proceso constituyente que han provocado la elección de dos asambleas constituyentes y la convocatoria de tres plebiscitos nacionales. Entre medias, a finales de 2021, hubo también unas elecciones legislativas y presidenciales que se saldaron con una victoria del izquierdista Gabriel Boric, uno de los principales partidarios de la nueva constitución. En estos cuatro años todo en la política chilena ha orbitado en torno a este asunto que empezó con unas protestas callejeras a causa de la subida de las tarifas en el metro de Santiago. Esas protestas se convirtieron pronto en un problema de orden público. Fue entonces cuando surgió la cuestión constitucional. El entonces presidente Sebastián Piñera dio su brazo a torcer y la izquierda chilena supo transformar el descontento de los chilenos derivado de la crisis económica en un debate constitucional. Argüían que el origen de los problemas era la constitución de 1980, aprobada en tiempos de la dictadura de Augusto Pinochet, pero que desde entonces ha sido reformada en más de sesenta ocasiones. Fue esa constitución la que facilitó la transición a la democracia a finales de la década de los ochenta y la que ha dotado a Chile de un marco estable que le ha permitido convertirse en el país más desarrollado de Sudamérica. Las preocupaciones de los chilenos, tanto en 2019 como ahora, son más de tipo económico que político. La crisis económica que dio origen al llamado estallido social no ha remitido y, para colmo de males, la delincuencia es anormalmente alta. Según los sondeos en torno al 60% de los chilenos quiere que el gobierno se centre en mejorar la seguridad ciudadana, un 35% cree que el gobierno debería centrarse en la economía. Sólo el 2% piensa que el foco principal del Gobierno debería estar en cuestiones de género o en el medio ambiente, los dos aspectos en los que más incidió la constitución que los chilenos rechazaron el año pasado. Hoy Chile se encuentra en un momento muy diferente al de hace cuatro años cuando todo este proceso dio comienzo. El giro chileno hacia la derecha tras estos años de inestabilidad refleja una tendencia que se ve en otras partes de Hispanoamérica como la vecina Argentina, donde hace sólo unos días ascendió a la presidencia Javier Milei tras una campaña en la que prometía poner fin al gasto estatal. En Colombia las elecciones regionales del pasado mes de octubre votantes dieron una amplia victoria a las formaciones de centroderecha. Los chilenos quieren poner fin a estos años locos y centrarse en el crecimiento económico, justo lo que debieron hacer cuando todo esto empezó. En La ContraRéplica: - Sánchez y la Unión Europea - La cuestión de Esequibo · Canal de Telegram: https://t.me/lacontracronica · “Hispanos. Breve historia de los pueblos de habla hispana”… https://amzn.to/428js1G · “La ContraHistoria de España. Auge, caída y vuelta a empezar de un país en 28 episodios”… https://amzn.to/3kXcZ6i · “Lutero, Calvino y Trento, la Reforma que no fue”… https://amzn.to/3shKOlK · “La ContraHistoria del comunismo”… https://amzn.to/39QP2KE Apoya La Contra en: · Patreon... https://www.patreon.com/diazvillanueva · iVoox... https://www.ivoox.com/podcast-contracronica_sq_f1267769_1.html · Paypal... https://www.paypal.me/diazvillanueva Sígueme en: · Web... https://diazvillanueva.com · Twitter... https://twitter.com/diazvillanueva · Facebook... https://www.facebook.com/fernandodiazvillanueva1/ · Instagram... https://www.instagram.com/diazvillanueva · Linkedin… https://www.linkedin.com/in/fernando-d%C3%ADaz-villanueva-7303865/ · Flickr... https://www.flickr.com/photos/147276463@N05/?/ · Pinterest... https://www.pinterest.com/fernandodiazvillanueva Encuentra mis libros en: · Amazon... https://www.amazon.es/Fernando-Diaz-Villanueva/e/B00J2ASBXM #FernandoDiazVillanueva #chile #constitucion Escucha el episodio completo en la app de iVoox, o descubre todo el catálogo de iVoox Originals

Dvodnevni evropski vrh sta zaznamovala neuspeh glede povečanja večletnega proračuna Unije zaradi madžarskega nasprotovanja pomoči Ukrajini in zgodovinska odločitev o začetku pristopnih pogajanj s to državo, Moldavijo ter pogojno Bosno in Hercegovino. V Sarajevu niso preveč razočarani, češ da so odločeni reforme izvesti čim prej in tako nadaljevati evropsko pot. V oddaji tudi o tem: - Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan se je v Tel Avivu izrekel proti dolgoročni izraelski zasedbi Gaze - Finska drevi znova zapira mejna prehoda z Rusijo, ki ju je včeraj odprla po treh tednih zaprtja - Naša država je iz Turčije v okviru projekta trajne preselitve sprejela 23 državljanov Sirije

Guest hosting for Derek on Friday, Dean Karayanis welcomes his New York Sun Colleague Clara Preve-Durrieu to the show to discuss her trip to Ukraine to tell the stories of a nation at war, the prospect of Ukraine holding elections, and how the people there feel about America. Plus, with Ukraine ranked as the second-most corrupt country in Europe, how are they ensuring that the money sent by their allies reaches the front lines?

Escucha este episodio del podcast de Buenos Días América.

Spremenjeno podnebje režira vedno bolj tragične zgodbe po vsem svetu, po evforičnem političnem odzivu na poplave v Sloveniji, so se zdaj strokovno-birokratski postopki upočasnili. Preveč je paštet, premalo pa odločitev. Vse bolj obsežna nesreča nacionalnih razsežnosti postaja slovenski promet, je rešitev res dodatni pas na avtocestah? Banke so še naprej zmagovalke in potrošniki se menda počutijo solidno, pravi odgovor na čudnost sveta pa naj bo pisanje, branje in satira. Po Hribarju - Hribar!

Leticia Pérez, Diputada Morena Jalisco

Con votos de todos los partidos políticos, el Senado completó este martes la aprobación parlamentaria de la ley que declara el derecho universal a recibir atención de cuidados paliativos. Los cuidados paliativos son aquellos destinados a mejorar la calidad de vida y disminuir el sufrimiento de una persona que padece una enfermedad crónica o terminal. Según datos que presentó en sala el senador frenteamplista José Nunes, el año pasado solo el 65% de la población del país tenía acceso a este tipo de cuidados. “Sin desconocer que nuestro país se encuentra en una posición destacada en este tema en comparación con otros de la región”, dijo Nunes, el “sistema de salud tiene todavía un debe importante en la cobertura de esta necesidad”. Este proyecto tuvo el impulso de la Sociedad de Medicina y Cuidados Paliativos, y recibió el respaldo luego del Sindicato Médico del Uruguay, el Colegio Médico, la Federación Médica del Interior. Desde la academia lo apoyaron la Facultad de Medicina de la Universidad de la República y la Universidad de Montevideo. ¿Qué importancia tiene esta nueva ley? ¿Qué cambios hacen falta para ampliar el acceso a este servicio? ¿Y qué vínculo puede tener la ley de cuidados paliativos con el proyecto de despenalización de la eutanasia que viene demorado en el Parlamento? Lo analizamos con dos miradas: el diputado y abogado Rodrigo Goñi, del Partido Nacional, quien impulsó el proyecto original. El médico neurólogo Federico Preve, ex integrante del comité ejecutivo del SMU, ex senador suplente por el Frente Amplio, integrante del sector Magnolia, militante social pro eutanasia.

Če smo z izdatnim financiranjem zdravstvenih storitev razkrivali meje javnega zdravstva, smo veliko manj velikodušni, ko gre za prosveto ali upokojence. Če je bil interventni zakon za skrajševanje čakalnih dob zgodba o uspehu, četudi so se čakalne dobe podaljšale, je bilo dovolj subvencioniranja stroškov za oskrbo starejših v domovih. Denar je pač sveta vladar, nekateri ga nimajo, drugi ga imajo premalo, nihče na glas ne govori, da ga ima dovolj, ali bog ne daj, preveč. Ali pa naj tisti prvi vrže kamen.

Lucija Laubry je hči francoskega očeta in slovenske matere. Neprestano premikanje ji ne predstavlja več izziva, saj je stalno bivališče zamenjala že sedemkrat. Trenutno domuje na obrobju Pariza, kjer obiskuje medicinsko fakulteto. V sebi združuje zanimivo mešanico francosko-slovenske identitete. Pravi, da Slovenci pijejo več, Francozi pa znajo v pitju bolj uživati. Pravi tudi, da noben sir ni preveč plesniv in da so Francozi stereotipom navkljub zelo potrpežljivi in topli ljudje.

Rafa Latorre reflexiona en la Brújula sobre el Solo sí es sí, el problema de la vivienda y el caso Negreira

Se celebró este domingo en Chile el plebiscito para aprobar o rechazar la nueva constitución que una convención elegida al efecto ha elaborado a lo largo del último año y medio. Casi un 62% de los chilenos han votado en contra frente a un 38% que lo ha hecho a favor. El voto era obligatorio por lo que la participación ha sido muy alta, de más de 85%. Los detractores de la nueva constitución salieron inmediatamente a la calle a celebrar su victoria mientras el presidente de la república, Gabriel Boric, aceptó el veredicto popular y solicitó la colaboración de las distintas fuerzas políticas para elaborar un nuevo texto que convenza al país. Adelantó, eso sí, que habrá cambios en su gabinete. A juicio de todos los analistas y de cualquiera que se detuviese a examinar su articulado, la nueva carta magna era muy maximalista y estaba demasiado escorada a la izquierda. Preveía cambios de gran calado y no representaba a la mayor parte de chilenos, muchos de los cuales salieron a la calle hace tres años para manifestarse contra la situación económica de Chile. Pero, como acabamos de comprobar, una cosa es estar en desacuerdo con tal o cual política económica y otra bien distinta es querer dar la vuelta al país como si se tratase de un calcetín. Eso mismo es lo que pretendía la nueva constitución que ya repasamos en su momento con más detalle en una ContraCrónica de finales del mes de mayo, cuando la convención constitucional dio por concluido su trabajo e hizo público el primer borrador. Como primera consecuencia del plebiscito, con el resultado de este domingo sigue vigente la constitución de 1980, que entró en vigor un año más tarde y que ha sido reformada en más de cincuenta ocasiones para ir ajustándose a la realidad cambiante de la política chilena. Pero a esa constitución no le quedan muchos años de vida porque Boric quiere convocar un nuevo proceso constituyente y que se cumpla el mandato del plebiscito de octubre de 2020 en el que casi el 80 % de los votantes pidió un cambio constitucional. El problema que tiene Boric ahora es que no sabe cómo lo va a hacer porque el itinerario emprendido hace dos años ha tocado a su fin y no está del todo claro como podrá mantenerse en el tiempo si no es con el beneplácito de la oposición en el Congreso. Por de pronto, lo que tiene que enfrentar Boric es una derrota ya que, aunque él personalmente procuró no participar en la campaña, no sucedió lo mismo con algunos miembros de su gabinete como los ministros Camila Vallejo y Giorgio Jackson, que se mostraron abiertamente partidarios del sí e hicieron campaña por él. Esto obliga al presidente a hacer algunos cambios en el gabinete, algo que ya ha adelantado, y a buscar acuerdos con la oposición para mantener el proceso constituyente en marcha. No todos en Chile lo tienen tan claro. La izquierda, victoriosa en las elecciones presidenciales del año pasado, ha salido muy tocada del plebiscito. Ahora ya no está en la calle, sino en el poder y para todo lo que quieran hacer tendrán que ceñirse al actual orden constitucional. En La ContraRéplica: - Plebiscito en Chile - La renovación del DNI · “La ContraHistoria de España. Auge, caída y vuelta a empezar de un país en 28 episodios”… https://amzn.to/3kXcZ6i · “Lutero, Calvino y Trento, la Reforma que no fue”… https://amzn.to/3shKOlK · “La ContraHistoria del comunismo”… https://amzn.to/39QP2KE Apoya La Contra en: · Patreon... https://www.patreon.com/diazvillanueva · iVoox... https://www.ivoox.com/podcast-contracronica_sq_f1267769_1.html · Paypal... https://www.paypal.me/diazvillanueva Sígueme en: · Web... https://diazvillanueva.com · Twitter... https://twitter.com/diazvillanueva · Facebook... https://www.facebook.com/fernandodiazvillanueva1/ · Instagram... https://www.instagram.com/diazvillanueva · Linkedin… https://www.linkedin.com/in/fernando-d%C3%ADaz-villanueva-7303865/ · Flickr... https://www.flickr.com/photos/147276463@N05/?/ · Pinterest... https://www.pinterest.com/fernandodiazvillanueva Encuentra mis libros en: · Amazon... https://www.amazon.es/Fernando-Diaz-Villanueva/e/B00J2ASBXM #FernandoDiazVillanueva #Chile #plebiscito Escucha el episodio completo en la app de iVoox, o descubre todo el catálogo de iVoox Originals

All Episodes can be found at www.thecryptopodcast.org Podcast Coaching + All Social Media + Donations link https://bio.link/podcaster Our Facebook Group can be found at https://www.facebook.com/thecryptopodcast About my Guest: Frank Preve is an enterprise software expert that spent 10 years and working in Silicon Vally and has previously worked at Slack, Qualia and Zuora. What we Discussed: - The companies he was involved with - What Augmented labs do - The Art Space for NFT's - Putting Your NFT on Shopify - Lazy Minting - Crypto Corruption - Potential Investment Opportunities Where to find Frank: https://nftarc.network/ https://twitter.com/frank_preve https://discord.gg/ --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/roy-coughlan8/message