Torkov kviz

Ko so evropski znanstveniki konec 18. stoletja prvič videli kožuh kljunaša, so bili prepričani, da gre za potegavščino. Da je nekdo načrtno sešil dele različnih živali skupaj. A krivec za to, da kljunaši navidezno kršijo mnoga pravila živalskega kraljestva, je evolucija. Izgledajo kot raca, vidra in bober v enem, ležejo jajca, mladiči pa mleko ližejo s kože na trebuhu samice in ne sesajo, kljub temu, da kljunaši spadajo med sesalce. To pa niso njihove edine posebnosti. Še več jih v Torkovem kvizu našteje prof. dr. Boris Kryštufek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

8. septembra 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko čezoceansko ladjo Rex. Mogočna ladja, nekaj let tudi nosilka modrega traku za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu, je tako preluknjana na boku obležala v slovenskem morju. V prvih letih Jugoslavije je bila »največji rudnik železa na morju«, saj so jo velik del razrezali in pretopili. Njeni ostanki na morskem dnu so od decembra 2005 vpisani v register nepremične kulturne dediščine, od leta 2009 pa zavarovani kot arheološko najdišče.

Zgodba o počitniški prikolici Adria je poseben industrijski, oblikovalski in uporabniški fenomen, ki je v šestih desetletjih močno zaznamoval mnoge tudi na naših tleh. Kako je majhna ideja z Dolenjske postala evropski simbol svobode? Pri čemer s tem izrazom prav nič ne pretiravamo, če govorimo o zgodbi o uspehu slovenskega izdelka. Sogovornik: Matevž Šlabnik, kustos v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki.

Machu Picchu v kečuanskem jeziku pomeni »stara gora«. To mesto so namreč v 15. stoletju zgradili v osrčju perujskih Andov na kar 2.430 metrih nadmorske višine. V »izgubljeno mesto Inkov« se torej odpravimo v Torkovem kvizu – še zadnji epizodi posebne poletne serije o sedmih čudesih sveta. Sogovornik: Matjaž Pirš, upokojeni turistični vodnik pri Agenciji Oskar, ki je Machu Picchu obiskal že 34-krat.

Od Ljubljane do Pekinga je približno 7.700 kilometrov zračne linije – tako daleč nas danes odpelje Torkov kviz. Kitajski zid je namreč naslednje od sedmih čudes sveta, ki jih sicer na Prvem v kvizu raziskujemo to poletje. Sogovornika: popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog Katarina in Rok Hočevar. Kitajski zid se na skrajnem vzhodu ob meji Kitajske s Severno Korejo dotika Bohajskega morja, nato se vije mimo severa Pekinga in naprej v notranjost države. Zaključi se v provinci Gansu v puščavi Gobi.

Danes nadaljujemo, kjer smo prejšnji torek končali, ko smo ugotovili, da je krščanstvo končalo gladiatorske igre. S sprehodom po rimskem Koloseju smo torej opravili prejšnji torek, današnji pa nas odpelje v Rio de Janeiro pod kip Kristusa Odrešenika. Sogovornica Torkovega kviza: Fernanda Spolaor (Mauka Travels), ki se je iz Ria de Janeira pred leti preselila v Slovenijo.

Gladiatorske bitke, eksotične živali, predvsem pa veličastna arhitektura, ki stoji že skoraj dve tisočletji! Rimski Kolosej je naslednji na seznamu 7 čudes sveta, ki mu danes posvetimo Torkov kviz. Ob tem pa podrobneje spoznamo njegovo podzemlje, vodovodni sistem in tudi politično vlogo. Sogovornica: lokalna turistična vodnica v Rimu Veronika Konda.

Oddaja nas vodi v osrčje jordanske puščave, v dolino Wadi Musa. Osupljiva arhitektura, izklesana neposredno v rdeče skale, izjemni inženirski dosežki, s katerimi so Nabatejci ukrotili vodo sredi puščave in bogastvo, ki ga je omogočila njihova trgovina z začimbami. Torkov kviz o Petri! Sogovornika: popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog, Katarina in Rok Hočevar.

Mehika, Brazilija, Peru, Jordanija, Italija, Kitajska in Indija – to so imena držav, v katerih se nahaja 7 čudes sveta. Mehiko smo že odkljukali, naslednja na seznamu je Indija. V Agro, kjer stoji Tadž Mahal, nas odpelje Matjaž Rajh, turistični vodnik pri Agenciji Oskar. Zakaj ravno v Agri? Ker je bilo to mesto v 17. stoletju prestolnica Mogulskega imperija. Tažd Mahal so gradili 22 let, na projektu naj bi delalo okoli 20 tisoč delavcev in strokovnjakov.

Brazilija, Peru, Mehika pa tudi Jordanija, Kitajska, Indija in nam najbližja Italija. To so imena držav, v katerih se nahaja 7 čudes sveta. Na Prvem jim bomo namenili serijo Torkovih kvizov in vsak teden do konca avgusta predstavili eno. Začeli bomo s Chichen Itzajem v Mehiki, ki sta ga pred leti obiskala strastna popotnika in pisca bloga Lahkih nog naokrog Katarina in Rok Hočevar. Za tiste, ki želite vedeti (še) več: Pogovor o Chichen Itzaju (v celoti)

Zakaj je morje modro, Soča ponekod smaragdna, manjše gorske reke oz. potočki pa včasih prosojni? Kaj vse vpliva na to, kako vidimo barvo vode? Poletni Torkov kviz išče osvežitev v rekah, jezerih in morju ter raziskuje njihove odtenke. Sogovornika z Inštituta za vode Republike Slovenije: dr. Sašo Šantl (Sektor za hidrologijo in hidravliko) in dr. Tine Bizjak (Sektor za kakovost voda, vodooskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda).

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E4: skladiščenje zelene kave in cena Sogovorniki: sin Alejandro in oče Jairo Iván Lopez Agudelo, družinska kavna posest Puerto Alegre Eva van de Water, kavna posest Nogales Matejem Šererjem, barista in vodja kavarne Stow Split Camilo Merizalde, mednarodna specialty coffee platformo Santuario Project *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E3: selekcija, fermentacija, sušenje Sogovorniki: sin Alejandro in oče Jairo Iván Lopez Agudelo, družinska kavna posest Puerto Alegre Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala Alejandra, vodja družbenih omrežij in komunikacij, kavna posest El Diviso Julio Andrés Quiceno, glavni mojster za fermentacijo, kavna posest Milán Matej Šerer, barista in vodja kavarne Stow Split *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E2: kavne češnje in obiranje Sogovorniki: Alex in Felipe Sardi, kavna posest La palma y el tucán Matej Šerer, barista in vodja kavarne Stow Split J.P. Suarez, koordinator prodaje za severnoameriški in evropski trg na Inmaculada Coffee Farms *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E1: semena in mlade rastline Sogovorniki: Pierre Fargetton, podjetje Cata Export in kavna posest Cata Reserva Felipe Sardi, kavna posest La palma y el tucán Jorge Castro, vodja proizvodnje in prodaje na Inmaculada Coffee Farms *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee.

Katera je najvišja zgradba v Sloveniji? Ali pa – morda bo tako lažje – kateri je najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu? In imamo ga seveda pri nas. To sicer še ni nagradno vprašanje Torkovega kviza, je pa odlična iztočnica za oddajo. Odgovor je Trboveljski dimnik, ki je 1. junija praznoval 50. rojstni dan. Kaj zanimivega vemo o njegovi gradnji, konstrukciji in današnji vlogi? Dimnik namreč že dolgo ne obratuje več, ostaja pa eden najbolj prepoznavnih simbolov industrijske dediščine v Zasavju. 360 metrov visoko betonsko konstrukcijo boste tam težko spregledali. Sogovornika: direktor Zasavskega muzeja Trbovlje Bogdan Šteh in muzejski svetovalec Gregor Jerman.

»Džez je ljubezen, step je družina,« občutek pripadnosti mednarodni skupnosti stepa povzame Jadran Živković, predsednik Plesne zveze Slovenije in pionir poučevanja stepa pri nas. Plesni čevlji imajo na prstih in petah kovinske ploščice, ki ob udarcu z nogo ob tla proizvajajo značilen zvok. Svetovni Guinnessov rekorder v eni sekundi lahko ob tla udari kar 38-krat. Ob svetovnem dnevu stepa je Torkov kviz izvedel tudi, kaj je a cappella step in kako plesalci pred uporabo uglasijo svoje čevlje.

Klopi so členonožci, ki spadajo med pajkovce, v skupino pršic, še točneje med parazitske pršice. V Sloveniji jih imamo 16 različnih vrst, najbolj poznan nam je gozdni klop. Že več desetletij se z njimi ukvarja dr. Tomi Trilar, biolog iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki nam bo to žival, ki se ji sicer ne želimo preveč približati, pomagal bolje spoznati v Torkovem kvizu.

Strunjanska artičoka je tudi na pogled drugačna od tistih velikih, okroglih artičok, ki jih najdemo v trgovinah. Je manjša, nekoliko bolj podolgovata in ima značilno vijoličaste konice (mesnatih) listov. Artičoke v Strunjanu dozorevajo prav zdaj – maj je torej njihov mesec in hkrati odlična priložnost, da o strunjanskih artičokah več povemo v Torkovem kvizu! Sogovornika: pridelovalec artičok Gianfranco Giassi in Jerica Pučko Antolin, specialistka za zelenjadarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova gorica, izpostava Koper.

Zgodovino mila bi lahko opisali kot pot od naključnih odkritij do dovršenih kemijskih postopkov. In čeprav se nam milo - trdo in tekoče - danes zdi samoumevno, je izdelava mila pravzaprav mojstrskost, ki so jo pilili tisočletja. Sogovornica: Maja Šilc, učiteljica strokovnoteoretičnih modulov v programu Kozmetični tehnik, ki na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo uči kozmetologijo.

Godbeništvo ima v Sloveniji že stare in razvejane korenine, pihalni orkestri so se namreč prvič pojavili že v 17. in 18. stoletju, ko so imeli predvsem vojaško funkcijo. Pozneje so svoje godbe imela predvsem močno industrijska in rudarska mesta, danes pa skoraj ni več kraja, v katerem za prvi maj ne bi zazvenele budnice. Tako je tudi v Velenju, kjer Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenja dirigira Toni Vrzelak, gost tokratnega Torkovega kviza.

Kvačkanje ni le ročno delo, ampak je umetnost in del naše kulturne identitete, ki povezuje generacije ter v sebi nosi zgodbe iz preteklosti. Nekaj jih razkrijemo tudi v Torkovem kvizu s sogovornico Jadranko Smiljić, ustanoviteljico Zavoda Ustvarjalno srce (ZUS), v okviru katerega poteka projekt zbiranja zgodb kvačkaric, ki se s kvačkanjem ukvarjajo vsaj 50 let.

Na današnji dan pred 114 leti je Titanik na svoji prvi (in zadnji) plovbi trčil v ledeno goro. Ladja, ki je veljala za nepotopljivo, je potonila v noči na 15. april. Omenjeni dogodek je iztočnica za temo današnjega Torkovega kviza, ki bo: podvodna arheologija. Sogovornik: Andrej Gaspari, izr. prof. na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Močvirski tulipan, močvirska logarica, žerjavček in piršek. To je le nekaj poimenovanj, po katerih je znana karizmatična cvetlica, ki najraje oz. v največjem številu raste na Ljubljanskem barju. Več v Torkovem kvizu z Mašo Bratina, naravovarstveno svetnico v Krajinskem parku Ljubljansko barje.

Tokrat se spomnimo filmske uspešnice, ki jo je Britanski filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših filmov Združenega kraljestva vseh časov. Glede na javnomnenjske raziskave na Škotskem, pa ta film brez izjeme zaseda prvo mesto. Trainspotting je letos dopolnil 30 let, zato mu namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: novinarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Ravno v teh dneh se v Angkor Wat - največji verski kompleks na svetu - zgrinjajo še posebej velike množice turistov. Razlog je redek astronomski in arhitekturni pojav, do katerega pride od spomladanskem enakonočju, ko sonce vzide točno nad osrednjim stolpom veličastnega Angkor Wata. Kot simbol ga najdemo na kamboški zastavi in Kambodža je tako tudi edina država na svetu, ki ima na svoji zastavi upodobljeno konkretno zgodovinsko stavbo.

Čeprav kačje pastirje opažamo predvsem poleti in kot odrasle živali, pravzaprav večino svojega življenja preživijo kot ličinke. Kako živijo, kaj počnejo trenutno oz. kje se nahajajo in v kakšni obliki, med drugim izveste v Torkovem kvizu o kačjih pastirjih. Sogovornik: Ali Šalamun, biolog, zaposlen v Centru za kartografijo favne in flore, kjer se tudi ukvarja s kačjimi pastirji (in podatkovnimi zbirkami).

10. marec temo za Torkov kviz ponuja kar sam: mučenci oz. mučeniki. Kdo so bili to nekoč, kdo danes in ali je 10. marec sploh praznik? O tem več v Torkovem kvizu s sogovornico izr. prof. dr. Mateja Habinc, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Volna je eden najstarejših materialov za izdelavo oblačil. Merino volna je na seznamu tem Torkovega kviza, ki ste jim v preteklosti že lahko prisluhnili. Lahko pa volno uporabimo tudi v gradbeništvu, kmetijstvu in vrtnarstvu. O slednjem več Marija Srblin iz podjetja SOVEN, kjer se že 30 let ukvarjajo s predelavo naravne slovenske ovčje volne.

24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.

V Cerknem letos obeležujejo 70-letnico obuditve cerkljanske laufarije. Kakšna pravila in hierarhija veljajo znotraj »laufarije« in kako veliko skrivnost je to, kdo se skriva za posamezno masko? V ozadje laufarije nas popelje TIne Venko, Cerkljan, ki se z laufarijo ukvarja že 11 let, pa tudi fotograf, snemalec in avtor dokumentarnega filma z naslovom Laufarija: Srce Cerkljanske.

Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Edinburgu, ki se ukvarja z visokoenergetsko teoretično fiziko, teorijo gravitacije, kvantno teorijo polja, teorijo strun.

Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.

Kako nastaja helij, kako ga pridobivamo in uporabljamo? Ter kako daleč potuje balonček, napolnjen s helijem, če nam pobegne? Na ta vprašanja odgovarja tokratni Torkov kviz, ki je nastal s pomočjo dr. Janeza Dolinška, rednega profesorja za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalnega svetnika na Institutu Jožef Stefan ter vodje Nacionalnega centra za fiziko nizkih temperatur in kvantnih tehnologij (v okviru katerega je tudi utekočinjenje helija).

Konec januarja bo minilo 148 let od prvega komercialne uporabe telefona, temu je kmalu sledil tudi prvi seznam naročnikov – nekakšen predhodnik telefonskega imenika. Pri nas smo prvi takšen seznam naročnikov dobili leta 1921, prvi telefonski imenik po krajih in naslovih je izšel 1951, prvi v samostojni državi pa leta 1993. Zadnje dve leti ni več tiskane izdaje Telefonskega imenika Slovenije, koncesijska pa ostaja na spletu. Sogovornica: Petra Podlipnik, TSmedia

Indeks dolžine spodnje roba krila je bil prvič opisan v 20. letih prejšnjega stoletja kot zanimiva povezava med dolžino kril in gospodarskimi cikli, danes pa velja za enega najbolj znanih simbolov presečišča mode in ekonomije. Moda se namreč na družbene okoliščine odziva hitreje kot številke, zato so nas tekom zgodovine na gospodarsko krizo prej kot številke opozorili modni trendi kot na primer torbice, barva šminke, dolžina krila. V torkovem kvizu o presečišču mode in ekonomije z gostjo Katarino Matejčič, ki se ukvarja s finančnim opismenjevanjem.

Kakšna je merino volna in kakšna je razlika grobe volne z merino volno? To nas je med drugim zanimalo v Torkovem kvizu, pa tudi to, ali bi pri nas lahko gojili merino ovce za volno. Najbolj znana tovrstna volna sicer prihaja iz Avstralije in Nove Zelandije. Sogovornici: izr. prof. dr. Marija Gorjanc s Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Nada Dragutinović, ustanoviteljica spletne trgovine merino.si.

Rdečo preprogo prvič srečamo v tragediji Agamemnon, od takrat dalje z njo izražamo čast, spoštovanje, moč in prestiž. Uporablja se v okviru državnega in diplomatskega protokola, predvsem ob uradnih prihodih tujih državnikov, državnih proslavah in slavnostnih sprejemih najvišje ravni. Njena uporaba je natančno določena in pomeni uradni protokolarni sprejem, ne dekorativni element. Na vprašanja o rdeči preprogi tokrat odgovarja prof. dr. Boštjan Udovič.

V teh dneh se bo na okrašenem drevesu marsikoga znašla tudi zvezda repatica. Ta je seveda del biblijske zgodbe o rojstvu Jezusa Kristusa. Ko so jo na nebu opazili trije modri kralji, so ji sledili in tako prišli od novorojenčka. Pa lahko z današnjim znanjem pojasnimo, kaj dejansko je bila zvezda repatica? Preverimo v Torkovem kvizu s pomočjo prof. dr. Tomaža Zwittra, predavatelja astronomije, astrofizike in kozmologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko. Na povezavi lahko poslušate daljši pogovor s prof. dr. Tomažem Zwittrom o zvezdi repatici.https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvi-program/123412379/175183439

Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.

Vstopili smo v december, ko je poleg lučk, kuhanega vina, cimeta in prazničnih dreves prisotna še ena okrasitev – nogavice. Tiste velike, za (velika) darila. Prva morda prinese prvi od treh dobrih mož že ta konec tedna, smo se pa ob tem za tokratni Torkov kviz odločili iti na pot raziskovanja nogavičarstva na Slovenskem. In kam drugam kot v Tržič, ki je bil v 18. stoletju na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče.

Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.