Podcasts about prvi

Vabljeni k poslušanju današnjega svetnika dneva.

Večina kristjanov je v pričakovanju božiča, s katerim se spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. V Betlehemu, ki velja za njegov rojstni kraj, bo polnočnico čez eno uro daroval najvišji predstavnik katoliške cerkve v Sveti deželi, kardinal Pierbattista Pizzaballa. Prav zdaj se polnočna maša začenja v Vatikanu. Prvič v svojem pontifikatu jo bo daroval papež Leon 14-ti. Slovenski škofje, ki bodo polnočnice darovali v stolnicah svojih škofij, so v skupni poslanici poudarili, da omenjeni praznik ljudi napolnjuje z veseljem, močjo, tolažbo in upanjem.

Connecting with Indigenous Australia can be daunting for a newcomer to the country. So, where do you start? We asked Yawuru woman Shannan Dodson, CEO of the Healing Foundation, about simple ways to engage with First Nations issues and people within your local community. - Povezivanje s autohtonom Australijom može biti zastrašujuće za nekoga ko je tek došao u zemlju. Pa, odakle početi? Pitali smo Shannan Dodson, pripadnicu naroda Yawuru i izvršnu direktoricu Fondacije za iscjeljenje (Healing Foundation), o jednostavnim načinima kako se uključiti u pitanja i zajednice Prvih naroda unutar vaše lokalne zajednice.

Nakon godina obiteljskog nasilja, u Bedekovčini je muškarac ubio suprugu, a potom i sebe Kod radnika iz Nepala otkrivena je lepra. Prvi je to takav slučaj u Hrvatskoj nakon više od tri desetljeća Po prvi put je potvrđena i kuga malih preživača. Veterinarska inspekcija je na terenu

Jedan od najpoznatijih slučajeva true crime žanra IKAD? Slučaj koji je započeo suludu popularnost true crime žanra?Je li moralno čitati dnevnik maloljetne djevojke?Imamo li odgovor ne neko od ovih pitanja? Baš i ne, ali potrudit ćemo se odgovoriti!Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

V današnji oddaji se odpravljamo v Piranski zaliv. Tja, kjer je Zavod You(r)sea lansko pomlad postavil Morsko oazo, prvo podvodno strukturo pri nas. Letos septembra se ji je pridružila še Cladocora, poimenovana po kameni korali. Obe sta dom raznovrstnim morskim organizmom. Čeprav sta enaki po velikosti, nista dvojčici, temveč se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Obenem sta pravi raziskovalni laboratorij za razvoj večtrofične marikulture ter obnovo in krepitev morske biodiverzitete. Kaj se pod gladino dogaja, zakaj je morje zadnja leta vse bolj motno, kako uspeva mali podvodni vrtiček leščurjev, ki so ga zasnovali umetniki, in kako lahko tudi mi prispevamo svoj droben val sprememb: o vsem tem se je Lea Širok pogovarjala z biologinjo Ireno Fondo, direktorico in ustanoviteljico Zavoda You(r)sea. Obiskala jo je pri ribogojnici v Seči, kjer sta v bližini tudi Morska oaza in Cladocora.

Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že deveto leto zapored združila radijsko oddajo za otroke s 60-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko tri zaporedne četrtke prisluhnili novim radijskim uspavankam. V prvem večeru vas bo v sladke sanje popeljala pravljica Jane Bauer: Medvedov rojstni dan v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Pripovedovalec: Aleš Valič. Avtorica besedila: Jana Bauer. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Ilustrator: Miha Hančič. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.

Glavna tema tokratnega zasedanja je bila tekma z Radomljami, ki jo je oslabljena Olimpija še kar suvereno dobila. Prvič smo na delu videli mladega bosanskega Srba Miljana Pantića, ki v štoperskem paru z junakom tekme Janom Gorencem ni razočaral in je prikazal solidno predstavo. Obdelali smo seveda tudi prihajajočo »tekmo sezone« v osmini finala pokala proti Celju, ki bo dala mnogo odgovorov na to, česa se lahko veselimo v spomladanskem delu sezono. Treba je bilo omeniti tudi smešne govorice o odhodu direktorja Barišića v Osijek in njegov odziv na to, za konec pa po tradiciji še basket in hokej.

Playlist: HRT-A strana - Prvi snijegAna Baketaric - Bozicni sanKl Bonaca - Radujte se Bozic dolaziTonci Huljic - Od Bozica do BozicaRazbijaci Casa - Osam sobovaMijo& Martina - Bozic je za sve ljude

V knjigi Nemogoče književnica, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević prepleta elemente zgodovinopisnega, sociološkega, pesniškega in esejističnega diskurza, da bi navsezadnje pozabi otela življenja in delo v slepo pego potisnjenih slovenskih skladateljicLeta 1936 je slikar, violinist in skladatelj Saša Šantel ustvaril Koncil slovenskih skladateljev, eno najbolj impozantnih in bržčas tudi umetniško dovršenih figuralnih slikarskih del pri nas. Na oljni sliki, ki je sicer nastala na pobudo Filharmonične družbe in Glasbene matice, danes pa si jo lahko ogleda, kdor obišče poslopje ljubljanske Filharmonije in stopi v tamkajšnjo Dvorano Slavka Osterca, je Šantel ovekovečil 37 slovenskih skladateljev – od Jakoba Gallusa do Marija Kogoja, od bratov Ipavec do že omenjenega Slavka Osterca. Vse lepo in prav, Šantlova slika je gotovo prava paša za oči, a sodobnemu gledalcu oziroma gledalki najbrž le ne bo ušlo, da med skoraj štiridesetimi upodobljenimi skladatelji ni prav nobene skladateljice. To pa je vsaj malo presenetljivo. Četudi je bilo družbeno življenje pred 89 leti še precej bolj androcentrično, kakor je danes, vendarle vemo, da so se ženske celo v najbolj patriarhalnih časih smele poklicno ukvarjati z glasbo. Kje neki so torej na Šantlovem Koncilu slovenske skladateljice? Prvi odgovor, ki se v tem kontekstu ponuja, gre nekako v tole smer: res je, ženske so sicer smele postati glasbenice – operne pevke, denimo, ali tu in tam celo pianistke – nikakor pa niso smele biti skladateljice. No, drugi, še natančnejši, kompleksnejši in gotovo tudi bolj zagaten odgovor pa slej ko prej najdemo v še sveži knjigi Nemogoče, pod katero se podpisuje pesnica, pisateljica, esejistka, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević. V tem delu, ki se bere kot nekakšen organski hibrid, kot osupljivo brezšiven križanec med poezijo, prozo, zgodovinopisjem in kritično teorijo, namreč Nina Dragičević prepričljivo pokaže, da so med nami seveda vseskozi živele tudi skladateljice, da pa, če si tule zdaj pomagamo s parafrazo udarnega stavka iz njene knjige, nikoli ni bilo mišljeno, da bodo njihova življenja tudi zapisana. Nikoli pač ni bilo mišljeno, da bodo njihove skladbe ali njihova eksistencialna izkustva relevantna za kogarkoli drugega. Knjiga Nemogoče, ki je izšla pod založniškim okriljem Beletrine, se zato bere kot frontalni spopad s tem »nikoli ni bilo mišljeno«. A kaj lahko pisanje Nine Dragičević, njeno iskanje in obujanje skladateljic, pokopanih pod debelimi plastmi prahu in brezbrižnosti, v resnici naredi za te skladateljice ali njihovo glasbo? In, po drugi strani, kaj lahko ta napor naredi za nas tu in zdaj? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Nino Dragičević. Foto: Nina Dragičević (SOJ RTV SLO / Adrian Pregelj)

Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.Format izredno bogatega dogodka obsega predavanja, nagrade (tudi študentske), razstavo, izid revije Piranesi ter izmenjavo produkcije in znanja. Povezuje dežele Italijo, Avstrijo ter širši prostor Mediterana. Piranski dnevi so bili in ostajajo katalizator arhitekturnega znanja v tem delu sveta. Naslovna tema letošnjega srečanja je bila: Ali je arhitektura nevtralna?

V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Prebujanje lepote II . To je izjemna zbirka britanske viktorijanske umetnosti, ki jo je zasnoval in jo raziskuje profesor estetike in umetnostne zgodovine dr. Paul Crowther, skupaj s soprogo, umetnico Mojco Oblak. Prvi del zbirke so v Narodni galeriji razstavili že leta 2014, zdaj pa predstavljajo izbor oljnih slik in akvarelov iz drugega dela te zbirke. V letu 2022 so namreč podpisali donatorsko pogodbo, s katero dr. Paul Crowther in njegova soproga Mojca Oblak celotno zbirko poklanjata Narodni galeriji. Za nedeljsko reportažo si je razstavo ogledal Miha Žorž.

V okviru domačega nogometnega prvenstva sta se včeraj pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija. Derbi 16. kroga, po katerem na vrhu lestvice ostajajo trdno zasidrani Celjani, so gostili mariborski nogometaši. Ob razpletu najbolj razgretega obračuna v prvenstvu se posvetimo še začetku sezone v smučarskih skokih. Svetovni pokal se je začel v Lillhammerju na Norveškem, v katerem so se skakalci in skakalke pomerili na mešani ekipni ter še dveh posamičnih tekmah. V dopoldanskih športnih minutah izveste, ali so slovenski skakalci na uvodni postaji olimpijske sezone izpolnili pričakovanja.

V okviru domačega nogometnega prvenstva sta se včeraj pomerila večna tekmeca Maribor in Olimpija. Derbi 16. kroga, po katerem na vrhu lestvice ostajajo trdno zasidrani Celjani, so gostili mariborski nogometaši. Ob razpletu najbolj razgretega obračuna v prvenstvu se posvetimo še začetku sezone v smučarskih skokih. Svetovni pokal se je začel v Lillhammerju na Norveškem, v katerem so se skakalci in skakalke pomerili na mešani ekipni ter še dveh posamičnih tekmah. V dopoldanskih športnih minutah izveste, ali so slovenski skakalci na uvodni postaji olimpijske sezone izpolnili pričakovanja.

Kako je klinac sa najtežom astmom postao jedan od najsvestranijih umetnika u Srbiji? 345. epizoda Pojačala vodi nas kroz život i karijeru Eška Kurtića, multimedijalnog i tattoo umetnika iz Niša, čoveka koji je od rasturačkih devedesetih, teške astme i mesecima provedenim po bolnicama izgradio svoj put kroz umetnost, grafite, analogni dizajn i kasnije digital i tetoviranje. Razgovor počinje njegovim detinjstvom obeleženim ozbiljnom bolešću i time kako su papir i olovka postali doslovno način da preživi. Ivan ga vodi hronološki: od prvih grafita u dvorištu, preko ulaska u nišku umetničku školu u vreme inflacije i nestašice, pa do akademije gde susreće legendarne profesore, rusku školu crtanja, zapadnjačke pristupe, kaligrafiju, tipografiju i one “Mesijine” lekcije o ludilu i umetnosti. Eško detaljno opisuje kako je analogno doba - rapidografi, tuševi, četkice od životinjske dlake i plakati rađeni ručno - izgradilo njegovu veštinu i karakter. Poseban deo epizode bavi se njegovim uličnim periodom, hip-hop kulturom, skejtom, brejkom, putovanjima zbog grafita, upoznavanjem Beogradske ilegal ekipe i stvaranjem ranih murala koji se i danas pamte. Ipak, paralelno razvija “drugi Eško” - akademski, tehnički, disciplinovani deo koji radi ambalaže, plakat, fotografiju, 3D, UI/UX i sve što mu dođe pod ruku. O čemu smo pričali: - Najava - Početak razgovora - Kad porastem biću - Akademija i studentski dani - Životne lekcije o umetnosti - Grafiti kao umetnost - Prvi poslovi - Ključne tačke - Početak tattoo karijere - Mainstream vs underground Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/43Lazh8 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Gropada je ena najstarejših vasi na tržaškem krasu. Prvič je omenjena leta 1150, in sicer kot kraj, kjer je imela stara tržaška plemiška rodbina Bonomo vinograde. V Gropadi je bila nekoč večina prebivalcev Slovencev. Tudi danes slovenski jezik tam slišimo na vsakem koraku. V Gropadi je doma tudi Slovensko kulturno društva Skala. Že 140 let. Z nekaj prekinitvami. Častitljivo obletnico so v domači vasi nedavno proslavlili s štiridnevno prireditvijo.

Marija Lucija Antolič je zdravnica in soustanoviteljica prve klinike za dolgoživost v Sloveniji. Že od otroštva jo je spremljala mama zdravnica, kasneje pa je svojo pot zavestno usmerila v celostno razumevanje zdravja — ne kot odsotnost bolezni, temveč kot sposobnost telesa, da živi vitalno, močno in usklajeno. Njena strast so preventiva, krvni sladkor, uravnotežen življenjski slog in majhne, a trajne spremembe, ki dejansko premikajo naše zdravje. V podkastu govoriva o dolgoživosti, genetiki, prehrani, stresu, odnosih in navadah, ki lahko spremenijo naše življenje, ne glede na starost.V najinem iskrenem in izjemno zanimivem pogovoru se dotakneva tem, ki jih pogosto spregledamo:Kaj dolgoživost v resnici pomeni — živeti dlje ali živeti bolje?Koliko našega staranja je zapisano v genih in koliko si ga ustvarimo sami.Zakaj bi se morali s krvnim sladkorjem ukvarjati tudi tisti, ki nimajo sladkorne bolezni.Prvi znaki, da je naš krvni sladkor neuravnan — brez laboratorijskih izvidov.Kje na svetu ljudje živijo najdlje in zakaj so njihove navade tako učinkovite.DEXA scan: katero informacijo razkrije bolje kot tehtnica.Stres kot skriti pospeševalec staranja — in kako ga prepoznati pravočasno.Družbena povezanost: ali lahko sploh govorimo o zdravju, če smo osamljeni?Najmanjša navada, ki jo lahko uvedeš že jutri — in ti dolgoročno spremeni zdravje.Marija Lucija je delila tudi osebne zgodbe, izzive in trenutke, ki so jo usmerili v dolgoživostno medicino, ter razkrila, zakaj se v njeni kliniki ljudje pogosto oglasejo šele, ko “vse laboratorijske vrednosti izgledajo normalne”, sami pa se počutijo utrujene in prazne.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu: ► https://www.instagram.com/malincanastja/ ► https://www.instagram.com/antolicmd/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

Vlada je danes izrazila ostro nasprotovanje hrvaškemu prevzemu ljubljanske borze, ki jo je ob tem razglasila za kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Po vladni intervenciji je Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev današnjo odločanje o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi prestavil. Druge teme: - Prvi testni potniški vlak po trasi drugega tira predvidoma 11-ega marca prihodnje leto. - Slovenija za pol leta podaljšuje nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. - Ukrajina prejela osnutek ameriškega načrta za končanje ruske invazije. Predvidene velike ozemeljske izgube Kijeva.

S pianistom Barryjem Douglasom, zmagovalcem Mednarodnega tekmovanja Čajkovskega leta 1986 se pogovarjamo o čustvenem glasbenem jeziku Čajkovskega, posebnostih njegovega Prvega klavirskega koncerta v b-molu op. 23 in njegovi nenavadni prvi temi.

Del mednarodnega projekta Untold Europe, ki se odziva na izzive ob porastu diskriminacije, sovražnega govora in družbene neenakosti v Evropi, je mednarodna razstava Salt in the Wound, Gold in the Vault na treh lokacijah v Kopru. Gremo tudi na 36. Liffe, Ljubljanski mednarodni filmski festival, osredotočili se bomo na slovensko manjšinsko koprodukcijo Zajčji nasip, ''zgodbo o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju, kjer so meje tolerance preozke za burna mladostniška čustva.'' Na prvi program Radia Slovenija pa prihaja radijska igra, nastala po drami V iskanju izgubljenega jezika Gorana Vojnovića. Pripoveduje o dveh bratih, ki sta se v mladosti razšla in živita vsak na svoji strani slovensko-italijanske meje. Prvi je zagrizen fašist, drugi je bil v partizanih in je postal funkcionar v jugoslovanski administraciji.

Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.

Svetovni pokal v alpskem smučanju se nadaljuje na Finskem, kjer sezono začenjajo slalomski specialisti in specialistke. V Leviju so se za prve letošnje točke že pomerile smučarke. Slovenska ženska teniška reprezentanca pa je v Indiji končala nastope na turnirju Billie Jean King. Nasprotnice so bile danes gostiteljice Indijke.

Tako imenovani Šutarjev zakon z obravnavo na pristojnem odboru danes začenja parlamentarno pot. Kot poudarja vlada, prinaša ukrepe za zagotavljanje varnosti. Strokovnjaki z različnih področij in nevladne organizacije opozarjajo, da je bil pripravljen preveč na hitro, brez strokovne razprave, zato da so nekatere določbe ustavno sporne, celota pa da vodi v represijo. Podpora zakonu v parlamentu je zagotovljena. Drugi poudarki oddaje: - Prvi teden podnebnih pogajanj v Braziliji je prinesel razprave o novih zavezah in iskanju financ za države v razvoju. Nekatere dogovore so že dosegli, a glavnina pogajanj pogajalce še čaka. - Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika se vrstijo opozorila o še vedno omejenem dostopu gluhih do informacij. Zveza društev gluhih in naglušnih poziva k izvajanju zapisanega v ustavo. - Odbojkarji ACH Volleyja so po dramatičnem koncu tekme za uvrstitev v Ligo prvakov napredovali v zadnji krog kvalifikacij. V Tivoliju so premagali Dinamo iz Bukarešte s 3: 1.

Nemanja Bešović bivši košarkaš Partizana trenutno je u ulozi komentatora na Arena sport, a sa svojih 221cm visine spada u najvišeg na svetu ko se bavi tim poslom.Uživajte u TRI sata razgovora :)00:00:00 Uvod00:06:00 Novo lice Arena sport00:31:30 Pratiš košarku? EL? NBA?00:37:45 Odrastanje00:42:50 Odrastanje, maštamnja...00:52:45 Velika seoba - šrelazak u NS01:05:00 PARTIZAN01:20:50 Prvi minuti za Partizan01:29:00 Vrhunski centri kao saigrači01:48:35 Odlazak u Belgiju - Avanture sa Jankelom02:00:45 Opel Meriva na trkačkoj stazi02:03:10 Odlazak u Arapski svet02:09:30 Strumica, drž ne daj02:19:00 Bliski Istok, Šari agent02:36:36 Sirija, Irak, Iran...02:50:10 Tajvan i Indonezija02:54:40 Najteži protivnik i najveći talenat sa kojim si igrao?02:56:50 Šta ti je košarka donela?02:58:30 Savet za mlade?03:30:05 Petorka saigračaThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nemanja BešovićDatum: 29.10. 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #nemanjabesovic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Australia is home to the world's oldest living cultures, yet remains one of the few countries without a national treaty recognising its First Peoples. This means there has never been a broad agreement about sharing the land, resources, or decision-making power - a gap many see as unfinished business. Find out what treaty really means — how it differs from land rights and native title, and why it matters. - Australija je dom najstarijih živih kultura na svijetu, ali ostaje jedna od rijetkih zemalja bez nacionalnog ugovora kojim se priznaju Prvi narodi. To znači da nikada nije postignut široki sporazum o podjeli zemlje, resursa ili moći donošenja odluka - praznina koju mnogi smatraju nedovršenim poslom. Saznajte šta Ugovor zaista znači - kako se razlikuje od prava na zemlju i prava na vlasništvo starosjedilaca, i zašto je važan.

Prvič je v Slovenijo prišel francoski predsednik, ki bi ga, vsaj po zunanjosti, hitro lahko zamenjali za našega predsednika vlade, Macron ga je potem celo nadomeščal v Bruslju; prvič je v zapor odšel nekdanji francoski predsednik, na Japonskem so prvič dobili predsednico vlade, na Islandiji so prvič odkrili komarje v naravnem okolju, pri nas pa v pošiljki kumaric iz Indije, ki so imele oznako »narejeno v Sloveniji«, prvič prisotnost paracetamola. Aja, pa Robert Golob je zatrdil, da ne bo odstopil. Ne prvič.

Od gastronomije do stolarije – ista strast, druga brzina. U 340. epizodi Pojačala, razgovarali smo sa Davorinom Majhenšekom o putu od ugostiteljstva i višegodišnje uloge šefa kuhinje u bekstejdžu Exita do osnivanja brenda Vrdnik drvo i zanatske proizvodnje dasaka i poslužavnika. Razgovor otvara njegovu biografiju: detinjstvo u Vrdniku, prve korake u novosadskoj gastronomiji, napredovanje do organizacije hrane za velike zvezde i anegdote sa rajderima, pa sve do filozofije „dovoljno je dobro kada je iskreno i jednostavno“ u kuhinji. Zatim prelazi na stolariju: kako su prve žardinjere i daske prerasle u prepoznatljiv brend, kako je brz rast doveo do pregorevanja i zašto je ponovna, svesno skromnija verzija posla donela više smisla njemu i porodici. Dotiču se i šire gastronomije kod nas, kulture stejkova, važnosti dobrih alata i ukusa bez „preliva“, kao i lokalnog identiteta Vrdnika i Novog Sada. O čemu smo pričali: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Stari Novi Sad i gastronomija - Prvi posao i intervju u Kruni - Meso i stejk kultura - Rad na Exitu - Anegdote sa Exita - Vrdnik drvo - priča o ljubavi - Oporavak od burnouta i zaključak Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4n90a5T Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933, je simbol modernizacije in poguma predvojne Ljubljane. S svojimi 70 metri je bil najvišja stavba v srednji Evropi in na Balkanu, njegova gradnja pa je pomenila arhitekturni, tehnični in estetski prelom. Ključen del Nebotičnika je tudi njegova pasaža, ki se povezuje s pasažo palače Viktoria z iztekom na današnjo Cankarjevo cesto. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila to ena najsodobnejših in najlepših pasaž v Ljubljani – prostor trgovin, druženja prebivalk in prebivalcev, prostor mestnega utripa in elegance, so zapisali pri zavodu Afront, ki vsako leto organizira festival Odprte hiše Slovenije, v sklopu katerega je letos zaživel projekt Oživitev prve ljubljanske pasaže. Ta je danes, čeprav ima status kulturnega spomenika državnega pomena, zapuščena, zanemarjena in skoraj pozabljena. O zgodovini, arhitekturi in družbeni vlogi Pasaže Nebotičnik in Pasaže Viktoria bo tekla beseda tudi v tokratni oddaji Sledi časa. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila avtorici projekta Oživitev prve ljubljanske pasaže Lenko Kavčič in Evo Eržen ter arhitekturnega zgodovinarja dr. Boga Zupančiča.

Predsjednik Vlade i HDZ-a, Andrej Plenković, o zapošljavanju svog bivšeg ministra Vilija Beroša komentira: Ispunio je kriterije. Predsjednik Ustavnog suda Frane Staničić kaže da ustaški pozdrav „za dom spremni“ nema dvostruke konotacije. Ministar obrane Ivan Anušić je najavio: Prvi ročnici stižu u siječnju u vojarne.

Konsultant danju, destiler noću – priča o strasti, radu i upornosti. U 339. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Urošem Milosavljevićem, partnerom u KPMG-u i suosnivačem beogradskog brenda zanatskog džina Young Salt. Kroz ličnu priču o odrastanju, studijama i prvim godinama u industriji, Uroš objašnjava kako je gradio karijeru u savetovanju i zašto veruje da konsultant mora da razmišlja kao preduzetnik, ali i kako je paralelno nastao Young Salt, brend koji je pažnju osvojio kvalitetom i promišljenim pakovanjem. Gledaoci mogu da očekuju razgovor o kulturi rada, putu do partnerstva, balansiranju korporativnog posla i preduzetničkog pogona, važnosti porodičnih vrednosti i tome šta znači održati entuzijazam dok se pravi nešto svoje. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Školski dani - Studije i profilisanje - Izlazak na tržište u pandemiji - Prvi posao posle faksa - Napredak u karijeri - Young Salt - Planovi za dalje i zaključak Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/47lrDwf Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Po več kot dveh letih vojne in številnih neuspešnih diplomatskih poskusih doseganja premirja v Gazi je iz Egipta danes končno prispela dobra vest. Dogovora med Izraelom in Hamasom o izvedbi prve faze premirja so se najbolj razveselili Palestinci, ujeti v opustošeni enklavi. Ostali poudarki oddaje: - Evropski parlament pričakovano zavrnil oba predloga nezaupnice Evropski komisiji, slovenski poslanci glasovali različno. - Nobelova nagrada za literaturo letos madžarskemu pisatelju Laszlu Krasznahorkaiju. - Predsednik KPK premierja in preostale nosilce najvišjih funkcij poziva k dostojni komunikaciji in spoštovanju neodvisnih nadzornih institucij.

Dve leti po vdoru Hamasa v Izrael, ki mu je sledilo uničevanje Gaze in več kot 67.000 palestinskih smrtnih žrtev, se bodo danes v Egiptu nadaljevala pogajanja o najnovejšem ameriškem načrtu za končanje konflikta. Prvi dan naj bi minil v pozitivnem duhu, a številni ne verjamejo, da bo morebitni dogovor prinesel mir. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica Evropske komisije von der Leyen v odzivu na prihajajoči nezaupnici poudarja enotnost. - Parlamentarno pot začenja zakonodajni sveženj za reformo sodstva, ki naj bi skrajšala sodne postopke. - Po novi tragediji v gorah in predanem delu reševalcev o obljubah ministrstev glede plačljivosti reševanj v nesrečah iz malomarnosti.

Prvi dio novog slučaja donosi jedan užasan akronim, kriminalnu plažu (po više faktora), previše žrtava i jedno super prezime. Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

Danes je na sporedu prelomna oddaja. Ker so prelomni časi, v katerih živimo. Kot vidimo, medijsko panogo počasi jemlje hudič, zato pa se krepi obrambna panoga. Tako je povsem normalno, da se kreativni del naše skromne redakcije razpušča in se seli, skupaj s kreativnostjo, na področje obrambne in vojaške industrije. Kako kmalu se bomo vključili v slovenski obrambni grozd, še ni povsem jasno; je pa zanimiv podatek, da se je, čim smo se Evropejci zavezali v obrambo pognati milijarde evrov, obrambni grozd povečal s petdesetih jagod na več kot sto trideset podjetij. Tako se bomo le preimenovali iz »zapisov iz močvirja« v pošasti iz močvirja in začeli služiti denar. Nasproti nam je prišla država v podobi nenadkriljivega Damirja Črnčeca. Kjerkoli se srečajo obramba, vpliv in denar, je najti tudi tega podjetnega strokovnjaka za obrambo; tako ne čudi, kako mu vsi priznavajo, da je prav njemu uspelo znotraj Slovenskega državnega holdinga ustanoviti podjetje, imenovano Dovos. »Družbo za obrambo, varnost in odpornost Slovenije«. Ker se bomo danes s kraticami še srečevali, naj izrazimo samo razočaranje, saj bi bilo ime družbe mnogo bolj zveneče, če bi prvi o spremenili v a, ali pa vsaj zadnji s v z. Kakorkoli; v kratkem – nekje do konca oktobra – je pričakovati javni poziv za prijavljanje obrambnih projektov, ki jih bo sofinancirala ali pa v celoti financirala država. Ker gre za eno največjih naložbenih priložnosti zadnjih desetletij, smo v našem novem obrambnem podjetju takoj zagnali nekaj projektov, ki jih kanimo prijaviti na javni poziv. Prvi projekt se imenuje P.E.N.I.S, kar je kratica za »Prenosni eliptični napadalni izstrelek Slovenije«. Do konca ga bomo sicer razvili, ko dobimo državne milijone; za zdaj lahko z javnostjo delimo samo osnovne taktične karakteristike in potrebne resurse za izdelavo tega obrambnega sistema. Za začetek potrebujemo močno leskovo palico in nekaj leskovih šib. Nato je treba palico elipsoidno upogniti in jo v elipsi držati z uporabo motvoza ali pa plastične vrvi za obešanje perila. Nato je treba s kuhinjskim nožem opremiti visokotehnološke leskove šibe – z utorom na eni in z bojno konico na drugi strani. Tako dobimo multifunkcijski obrambni sistem, saj je mišljeno, da se lahko P.E.N.I.S uporablja proti ciljem na kopnem, v morju in v zraku. YYYDrugi obrambni sistem, na katerem delamo v našem obrambno-raziskovalnem laboratoriju, se imenuje N.A.T.E.G, kar stoji za »natezni avtomatsko-taktični eruptor granat«. Kot za penis imamo tudi za nateg že izdelane prve inženirske skice; kot rečeno, pa ga bomo do konca razvili šele, ko dobimo od države nakazanih približno sto milijonov evrov, kolikor naj bi veljala fabrikacija tega orožja.  Za osnovo smo si zamislili rogovilo, najbolje bukovo, ki jo prirežemo v obliki črke ipsilon. Na zgornji tretjini obeh krajših delov rogovile, z visokotehnološkim »3D« rezkalnikom oziroma pipcem urežemo dva utora, v katera pritrdimo gumico, ki so jo mati zavrgli s kozarca vloženih hrušk. To orožje, v Natovi terminologiji imenovano »launcher« ali »frača« po domače, je enkratno predvsem zaradi velike prilagodljivosti kalibra posameznega izstrelka. Lahko izstreljuje gramoz kalibra »poljčanar«, posamezne prodnike, pa vse do klasičnega Natovega kalibra 7,62 mm. Edino, kjer bomo morali biti pazljivi, in Damir Črnčec bo pri tem kot nadzornik Dovosa še posebej natančen, je dvojna raba vojaških projektov, sprejetih v program. Kot vemo, evropske države, tako tudi Slovenija, ne bodo slepo in po ameriškem diktatu investirale v obrambno industrijo, ki ne bo znala početi nič drugega, kot ubijati sovražnika; oziroma kot se vidi v Združenih državah, pobijati naključne mimoidoče. Ob vojaški rabi morajo projekti imeti vsaj nekakšno funkcijo tudi v civilni sferi, in na srečo ga naša projekta P.E.N.I.S  in N.A.T.E.G imata. Ko bodo ostali vojaški projekti, ki se prav v tem trenutku globalno rojevajo v podobnih državnih podjetjih, kot je Dovos, realizirani … Se pravi, ko bodo damirji črnčeci po vsem planetu odlično opravili svoje delo in mirnodobski denar transformirali v ne-mirnodobskega ter posledično požgali civilizacijo …  Takrat bo mogoče s penisom zalezovati mamuta in ga ob sodelovanju vsega plemena tudi upleniti. In ko bomo mamutovine siti Slovenci zrli v nočno nebo, bomo lahko, kot dvojno rabo, vrhovnemu nategu posvetili plemensko daritev.  

Da li je moguće izlečiti društvo koje je decenijama potiskivalo svoje traume? U 337. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Tijanom Mirović o njenom ranom pozivu za psihologiju, iskustvu odrastanja devedesetih, studijama i prvim profesionalnim koracima u školi, kao i o putu od akademije do pokretanja sopstvenog savetovališta. U središtu razgovora je tema traume: kako je razumemo lično i kolektivno, kako se prepliće sa našim razvojem i društvenim kontekstom, te koji integrativni terapijski i edukativni pristupi mogu da pruže stvarnu promenu. Govori se i o volontiranju i društvenom aktivizmu, o potrebi za solidarnošću i podrškom ranjivim grupama, uz širu refleksiju o cikličnim društvenim krizama na ovim prostorima. U završnici epizoda otvara pitanje kako mentalno izdržati produžene krize i kako zajednica može da odgovori, nudeći lične uvide i praktičnu nadu da se pomak gradi kroz terapiju, edukacije i javan razgovor. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Formativne godine - Fakultetski dani - Prvi posao u muzičkoj školi - Stalno učenje i istraživanje - Pristupi psihoterapiji - Kolektivne traume - Volonterski rad - Diskusija o mentalitetima - Ulazak u preduzetništvo - Terapija za preduzetnike - Terapija pre i posle covida - Pogled unazad - Shema terapija - Motivacija za odlazak na terapiju - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Opoldne bodo po vsej državi prvič preizkusili sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih SI-Alarm. Prek mobilnih naprav bo omogočal obveščanje o naravnih nesrečah, varnostnih tveganjih in drugih izrednih dogodkih. Testni alarm bosta spremljala glasen piskajoč zvok in vibriranje. Ne glede na vsa obveščanja v zadnjem času se v Upravi zaščito in reševanje zavedajo, da bo test prestrašil nekatere občane. Pozivajo, da se na alarm ni treba odzvati ali kakor koli odgovarjati. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov zavrnil predlog resolucije o preložitvi vnovične uvedbe sankcij proti Iranu. - Veljati je začel nov zakon o medijih, ki prinaša tudi shemo finančnih pomoči zanje. - Danes je svetovni dan turizma. Slovenija stavi predvsem na butično ponudbo.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in ohlajanju domačega gospodarstva je vlada predlagala povečanje proračunskih izdatkov v prihodnjem letu na rekordnih 17,7 milijarde evrov in povišanje primanjkljaja na 2,1 milijarde. Potem ko so v zajeten sveženj proračunskih dokumentov vnesli še včeraj dogovorjene popravke, pripravljajo čistopis, zato vsebine še niso objavili. Prvi odzivi so posledično splošni, iz gospodarstva odmeva predvsem božičnica, občine pa utemeljujejo svoje zahteve glede povprečnine. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih premierja Goloba o regulaciji cen hrane stroka meni, da razmere ne potrebujejo interventnih ukrepov. - Palestinski predsednik Abas v videonagovoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil pripravljenost na sodelovanje z ameriškim kolegom Trumpom. - V finalu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v kategoriji težavnosti poleg favoritinje Janje Garnbret tudi Lučka Rakovec in Rosa Rekar.

Na 80-em zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ki se bodo vrstili do konca tedna. Prvi dan bo največ pozornosti namenjene govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot prva voditeljica iz Evrope pa bo nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po pričakovanjih bo v ospredju govorov voditeljev dogajanje v Gazi, enako kot na včerajšnji konferenci o rešitvi dveh držav - Izraela in Palestine. Drugi poudarki: - Zaradi pojava neznanih dronov je bilo začasno zaprto letališče v Köbenhavnu, zračni prostor je zaprlo tudi letališče v Oslu. - Gospodarstveniki zaskrbljeni glede napovedane obvezne božičnice; danes naj bi bilo znano, ali bo razprava o tem sploh uvrščena na sejo socialno-ekonomskega sveta. - V Ljubljani podražili enkratne vozovnice za mestni avtobus na evro in pol, cena terminskih ostaja nespremenjena.

Da li je lakše KK Partizan da pronađe centra, nego nama da se okupimo i snimimo podcast? Prvi put u studiju Brigitte Bardot, bez 3 člana standardne rotacije (još jedna sličnost sa KKP). Plaketa Kluba prijatelja košarke u Luki i monografija o Pučiniju. (Polu)Open Air. Australija i druge marketinške radosti. Spartak away, 177. Večiti derbi, OFK Beograd iz Zaječara. Powered by: Kozel 11 i Lenton Lane Brewery (Nadj Session Pale, 4.2%) - hvala Mići i Toniju! Gogec, Mondo, Gazza Trajanje: 103 minuta ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 90 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=CY... Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: / partizanhistericalpodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: Histerical Majstor zvuka: !?!?!? Realizacija: Slavko Tatić, štap, kanap, nove baterije, Novi Ćaća & Histi

Dragi prijatelji, puni elana, posle kratke letnje pauze, Nenad Kulačin i Marko Vidojković vraćaju se u sedlo - nova sezona podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigla je u vaš uređaj! U prvom delu emisije autori su analizirali situaciju u SAJ, Novom Sadu, kontramitinzima i Žvaleginoj ludoj glavici, a slavili su i pobednički poraz srpskih košarkaša. Prvi gost u ovoj sezoni je naš proslavljeni košarkaški reprezentativac i pumpadžija, Vladimir Štimac. Popularni Štimara izneo je svoje profesionalno mišljenje o tome kako se naša reprezentacija provela na Eurobasketu a bio je naročito inspirisan kada je govorio o situaciji na srpskim ulicama proteklih nedelja i meseci. Ovo, naravno, nije ni delić razgovora nadahnutog Štimca i naših DLZ heroja. U Magarećem kutku ćete četiri puta gledati jednog te istog magarca. DLZ, samo na našem portalu.

V svetu se vrstijo obsodbe včerašnjega izraelskega napada na pripadnike Hamasa v Dohi v Katarju, v katerem je bilo ubitih 6 pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja, med njimi naj ne bi bilo voditeljev gibanja. Katarske oblasti so napad ostro obsodile in vztrajajo, da bodo nadaljevale vlogo mirovnega posrednika za dosego premirja med Izraelom in Hamasom v Gazi. V oddaji tudi: - Prvič od začetka vojne v Ukrajini je zaradi kršitev poljskega zračnega prostora tam posredovala protizračna obramba zveze Nato. - Ursula von der Leyen bo v prvem nagovoru Evropskega parlamenta v drugem mandatu na čelu Evropske komisije začrtala njeno agendo. - Čeprav je pokojninska reforma med ključnimi zavezami koalicije, v postopku njenega sprejemanja ni naglice.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično: spomnimo se daljinca na kabel, prvih igralnih konzol iz konca 70-ih in 80-ih, ter (ker je september) študiramo, katere podkaste je najbolje poslušati v gneči na cesti. Iz te debate nas katapultira do drznega teološkega vprašanja, ali res obstaja bog prometnih kolon in ali ga slučajno častimo vsakič, ko hupamo. Ali pa hupanje deluje kot cerkveni zvon? Sveta Feltna ali Sveti Hupko, usmili se nas. Namesto nas najde rešitev za manj gneče Roman Mars, mi pa brainstormamo, kateri podkast najbolj pomirja na začetku kolone na Celovške, potem pa čudežno preidemo na 2. poglavje knjige Zadnja priložnost. Tri leta po dogodkih iz 1. poglavja so naši junaki na lovu za komodskim zmajem. Mi pa razmišljamo, zakaj so nam plazilci manj simpatični od kosmatih mesojedcev.

Obsodbam enega od najbolj smrtonosnih ruskih napadov na Kijev, ki je zahteval najmanj 23 življenj, so se pridružile tudi Združene države. Ameriški odposlanec za Ukrajino Keith Kellog je izrazil prepričanje, da napadi ogrožajo Trumpova prizadevanja za končanje vojne. Podobno meni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, češ da napad jasno dokazuje, da se ruski cilji niso spremenili. Ukrajina je bila v središču razprav prvega dne slovenske diplomacije in bo tudi na današnjem zasedanju obrambnih ministrov Unije. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška ukinitev financiranja javnih medijev že širi informacijske puščave. - Čeprav bo inflacija po pričakovanjih še naprej nekoliko povišana, trg dela ostaja stabilen. - Košarkarji želijo pozabiti uvodni poraz na evropskem prvenstvu in se osredotočiti na prihodnje tekme.

Kaj bi pomenil hud zobobol sredi vesoljske misije na poti proti Marsu? Ali pa krvni strdek v vratni veni tisoče kilometrov od doma?V tokratni Xkurziji predstavimo dva projekta, ki bosta astronavtom v prihodnosti omogočili daljše in varnejše misije. Prvi je SpaceDent, pri katerem so raziskovalci zasnovali posebno zobozdravstveno komoro in orodja iz nevnetljivih materialov, da bi astronavti lahko sami poskrbeli za osnovna zobozdravstvena zdravljenja. Drugi projekt pa povezuje srčno-žilne strokovnjake in strojne inženirje. Skupaj razvijajo sistem za zgodnje zaznavanje sprememb v vratni veni, kjer lahko nastanejo nevarni krvni strdki. Kako takšne raziskave potekajo in zakaj so ključne za prihodnost vesoljskih odprav? Sogovorniki: Tine Šefic, absolvent dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, projektni vodja projekta Spacedend dr. Aleš Fidler, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zobozdravnik specialist na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana Hana Prtenjak, študentka na Fakulteti za strojništvo, inženirka strojništva dr. Janez Urevc, docent na Fakulteti za strojništvo, so-vodja projekta: Razvoj tehnologij za varnejše vesoljske misije

Marc Marquez je nastavio dominaciju MotoGP sezonom nebrojenim uspesima u Austriji. Prva pobeda na Red Bull Ringu u karijeri, šesta pobeda zaredom, 97. ukupno, preko 400 poena u šampionatu, sve dalje rivalima i bliže tituli broj 9...OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!