Podcasts about prvi

Prekmurščina ni zgolj govorica, ki zveni nekoliko drugače. V preteklosti je imela celo svojo knjižno različico – med pomembnimi mejniki sta Temlinov katekizem iz leta 1715 in prevod Svetega pisma Števana Küzmiča iz leta 1771. Prav jezik je eden od pomembnih delov prekmurske identitete, ki se je ohranila vse do danes. Mladi so prihodnost vsakega kraja, toda kakšne možnosti imajo danes mladi, ki odraščajo v Prekmurju? Ostati doma ali oditi drugam? Katere priložnosti jim ponuja okolje, v katerem živijo, in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi se po šolanju radi vračali? O življenju mladih, priložnostih, vključevanju v lokalno okolje, pa tudi o turizmu in prihodnosti Velike Polane sta se Sandiju Horvatu na praznovanju današnjega praznika pridružili dijakinji Eva Prša in Klara Pucko.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Jure Franko in Maja Moll. Poezija primorske avtorice, profesorice in prevajalke Andreje Blažič Klemenc je meditativna, lirična in osredotočena na bivanjska občutja. Njen slog zaznamujejo subtilni stilistični utrinki, krajše pesniške oblike in globoko zaupanje v moč in izraznost besede. V pesniškem prvencu Naj me beseda iz leta 2013 je zajela v čas ujete trenutke, prebliske in raziskovanje bivanjskih pojavnosti od rojstva, hrepeneče bližine, samote, pa vse do svetlobe in vedrine, pogosto opuščanje ločil pa poudarja neskončnost in odprtost povedanega. Novo pesniško zbirko Življenje potuje skozme predstavljajo krajše meditativne impresije in premisleki o medprostorih bivanja. Naslov ni mišljen kot vdanost v usodo, temveč kot vabilo na duhovno potovanje s pogledom, usmerjenim proti umiritvi, tišini in harmoniji, od koder se znova polna moči vrača k zunanjemu svetu s sporočilom, da je vsak posameznik zares živ in svoboden šele takrat, ko sam postane gradnik svojega prostora: ko izprazni liste preteklosti, da lahko nanje napiše brezmejnost prihodnosti. Zbirka je manifest bivanja lirske govorke Pesmi so razvrščene v pet različno dolgih ciklov. Prvi cikel Življenje potuje skozme je popoln krog ustvarjalne in duhovne preobrazbe od absolutne tišine do izbruha življenjske energije. Je nekakšno pesničino vnebovzetje besede. Želja po stvarjenju neskončne beline nepopisanih listov (Napisati bi bilo treba) ni poziv k praznini, ampak k radikalnemu očiščenju. Da bi lahko zapela resnično odo življenju, mora najprej pobrisati odvečne besede, hrup in družbeno pogojeno vseenost in ravnodušnost. Belina postane prostor novih možnosti, v katerem se briše meja med tukaj in onkraj. Je duhovno platno, na katerem se združita zemeljsko bivanje in onstranska večnost, pri čemer pasivni mir pesnice ne zadovolji. Vstop skozi nova vrata z iskricami v očeh, ki simbolizirajo trenutek navdiha, je njena zavestna odločitev za ponoven vstop v svet, le da tokrat pod lastnimi pogoji. Prežeta z notranjim mirom se znova obrne navzven. Življenje, ki je prej potovalo skozi lirsko govorko kot tiha reka, se zdaj prelije v dinamično, iskrivo ustvarjanje (Diši). Izkaže se, da njeno iskanje tišine ni namenjeno begu pred svetom, temveč pripravi na to, da svet objame z vsemi njegovimi ponujenimi možnostmi. V pretresljivem kontrastu drugega cikla Zatišje navznoter, ki deluje kot katarza skozi temo, se njen pesniški svet sooči z najtemnejšimi silami sodobnega sveta, a z jasnim ciljem, da bo našla pot od apokalipse do odrešitve. Glasniki teme izvajajo radikalno destrukcijo bivanja, kar pomeni razkroj iluzij in neposreden napad na človečnost in sočutje. Metafora hologramov, ki ugasnejo, razkriva, da je velik del sodobne resničnosti le umeten konstrukt, projekcija in lažna svetloba (Glasniki teme in niča). V najgloblji točki, kjer ni več hologramov in družbenega hrupa, Andreja Blažič Klemenc končno doseže absolutno jasnost. To ni več iskanje, ampak védenje, trdno eksistencialno sidro. Čeprav so glasniki teme prinesli grozote, pesnica prav v tej ogoljeni resničnosti najde počitek (Zazdi se). Ko se zave »kdo smo in čemu«, je zunanja tema ne more več uničiti, temveč pomeni očiščenje: izbriše nepomembno, da lahko v miru in tišini znova prepozna svojo izvorno bit in smisel bivanja. Če sta prva dva cikla nihala med družbeno katarzo in iskanjem bivanjske svobode, gre v tretjem Ptica sem v tvoji krošnji za izrazit čustveni in metafizični prelom. Pesničin prehod od boleče nostalgije in hrepenenja do pomiritve z izgubo je kot elegija, ki se prelevi v svetlobo. Namesto obupa nad smrtjo izbere vero v nevidne vezi, ki ostajajo. Preteklost in sedanjost, zemeljski rečni breg in neskončno modro nebo se zlijejo v eno. Pesnica ugotovi, da tisti, ki so odšli, ne izginejo, temveč postanejo pokrajina, nebo in svetloba. Smrt zanjo ni konec, ampak se preobrazi v varujočo, nevidno navzočnost. Onkraj postane prostor, od koder ljubezen še vedno zre nanjo in jo spremlja na njenem bregu (Najbrž prisluškuješ). Četrti cikel Mirujem in opazujem rast se začne s kratko pesmijo Hvalnica nečasu, ki je ključ do globljega razumevanja poezije Andreje Blažič Klemenc. Nečas je zanjo dar, ki prisili svet, da se ustavi. Ko se je motnje zunanjega sveta več ne dotikajo in se prisili k pogledu vase, se notranji uvid in pravo razumevanje sveta izostrita. Iz zunanjega zatišja preide v globoko osebno, intimno pokrajino, kjer se zunanje spremembe letnih časov zlijejo z notranjim zorenjem. Avgustovski obet jeseni ni slovo, ampak zorenje in žetev življenjskih spoznanj. Ko zunaj »sneži v gluho noč«, postanejo besede mehka postelja in edino pravo zatočišče. Zima s svojim »ksilofonom hladu« prinaša estetsko lepoto, a ne more zamrzniti tistega, kar je v ljudeh živo. Bistvo človekovega obstoja in ustvarjalnega navdiha v samoti zime dobi novo, čisto in nesmrtno obliko. Zunanji svet zmrzuje in izginja, tisto, kar je resnično žlahtno, pa ostaja. Zaključni niz šestinpetdesetih večinoma drobnih pesmi z naslovom V soju plešoči list tvoje veje.je najdaljši in predstavlja sintezo, kjer se lirska govorka s prehodom v prvo osebo množine zlije z univerzalno človeško izkušnjo. Dogodki postanejo zrcala, v katerih gleda(mo) sebe. Čas se ustavi. Linearno dojemanje preteklosti, sedanjosti in prihodnost izgine, zlije se v točko izvora. »Drsimo / skozi negibni čas / v enost pradavnine, / obrazi dogodkov so uprti v nas. / Gledamo jih, v njih sebe, / in gnetemo spomine prihodnosti.« Simbolika spominov prihodnosti je tu paradoksalna, saj če je čas negiben, se je vse že zgodilo in se hkrati šele bo. V pesmi Tam je luč dne in tema obenem kroglast prazačetek, ki je kot simbolika kroga popolna oblika brez začetka in konca. In prav tam, kjer tema in luč ne izključujeta ena druge, ampak soobstajata v harmoniji, doseže pesničin 'jaz' razsvetljenje ter sprejme vse dele sebe in sveta. Zadnja pesem Drobir na situ dneva deluje kot odrešitev: »Mirno se razgledujem, / srce mi igra od vznesenosti, / tako blizu mi je vse najdražje, / tako krepčilna je bližina vseprežetosti.« Potovanje skozi vesolje se izkaže za potovanje domov, iz intelektualnega opazovanja kozmosa v čisto, izkustveno radost bivanja. Samota izgine, saj je pesnica na koncu vendarle našla globoko duhovno pripadnost svetu. Naslov pesniške zbirke Življenje potuje skozme potrjuje, da je potovanje Andreje Blažič Klemenc obrodilo sadove. Pot skoz dež besed, negibni čas in prosti pad je varno pripeljala nazaj v prvobitno dobroto, v zibelko novih začetkov.

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Jure Franko. Pesnik in pisatelj Samo Kreutz je avtor dvanajstih knjig v slovenskem jeziku in šestih v angleščini. V kratkoprozni zbirki Lomljene poti ponuja v branje osem zgodb, v katerih vsakič znova vznika sodobni “zlomljeni” človek, ki razgalja potrošniško družbo 21. stoletja, iz katere na vsak način želi pobegniti. Bodisi prekine z dobro plačano službo in družino bodisi postane pozoren na razpoke v neoliberalni ideologiji, ki zazevajo ob ravnanju z brezdomci, vaškimi posebneži, neindoktriniranimi protestniki in nič hudega slutečimi živalmi … Stil pisanja variira med realističnim, nadrealističnim, znanstveno-fantastičnim in poetičnim in na trenutke se zazdi, da se znajdemo v možganih protagonista, o katerem ugotavljamo ali je umetniški genij, psihotik ali le izjemno senzibilno bitje, ki se v polni meri zaveda vpliva nezavednega na manifestacijo stvarnosti. Čeprav nas naslovnica s fotografijo dveh dečkov in razrite zemlje v ozadju navdaja z mislijo, da gre za realistično zasnovan potopis, nas že prvi zgodbi Dom, ki se zgodi in Prvič s prababico k maši “prizemljita” s svojim poetično-filozofskim slogom in polemiziranjem na temo begunstva in krščanskih stereotipov. V zgodbi Indigo in jaz, ki v podpoglavjih razpne ves barvni spekter refleksij pisarniške delavke, ki se poleg pritiska nadrejenih in sodelavcev morebiti sooča tudi s svojo avtističnostjo, ugotavljamo preplet subjektivnih misli in objektivne realnosti. Protagonist zgodbe Ugrez v obdobju korone ugotavlja, da vsi ljudje niso ujeti v ideološki diskurz o “reševanju drugega”, čeprav v procesu razsvetljevanja izgubi soprogo in sina in tudi delovno mesto. Zdi se, da ga preplavi notranji mir prav ob ugotovitvi, da se tam zunaj nahajajo ljudje, podobni njemu, z zasejanim dvomom o celem naboru rekvizitov in strategij, vpeljanih skupaj z novodobnim medicinskim imperativom: “In začutil je olajšanje. Vseobsegajoče. Morda zato, ker je bil končno zunaj, izven dosega te družbe, in je popoldanski piš vstal, da bi prevetril prostor pred njim. Mogoče. Ali pa morebiti zaradi tega, ker jih je videl. Ljudi. Ogromno njih, kako so hodili sem in tja. Počasi, sproščeno. Predvsem pa … brez mask. Zdaj si je lahko spet domišljal, niso še vsi – prodani.” Čeprav se zgodba zasuka v smer maščevanja bogatemu in nadutemu šefu, pisatelj ne pozabi omeniti taborov, ki so se oblikovali v času epidemije covida, in medsebojnega obtoževanja naših in vaših, cepilcev in “antivakserjev”. Zgodba je zanimiva tudi zato, ker ponuja pogled v delovanje možganov in ustvarjanje prepričanja na podlagi retoričnih fraz in vizualizacij, ki lahko pripeljejo do dramatičnih razsežnosti. Primer magičnega realizma, ki ga povzroča lucidna samohipnoza, je zgodba, Simon med stvarmi. Brezdomec Simon, ki je s svojo prisotnostjo tako rekoč sestavni del velikega trgovskega centra, namreč izgine, njegovo dušo pa zajamejo izpovedi goloba, otroka iz soseske, ženske in varnostnika in s svojimi pričevanji odkrivajo koščke mozaika njegovega življenja in izginotja. V nekem trenutku se pojavi Simonovo vsevidno oko in se zlije s poletom ptice, ki zakriči: “Izginotje je zlitje s tem, kar ljudje spregledajo.” In v nadaljevanju: “Kot bi zamaknjenost v trenutku popustila, so se mimoidoči začeli prisiljeno nasmihati drug drugemu. Niso več vedeli, zakaj so se zbrali tukaj. Ali pa so potihoma govorili o nekom, ki asfalt spreminja v vodo.” Čudeži, ki se dogajajo protagonistom zgodb so možni zaradi prekrivanja različnih dimenzij subjektivne realnosti v skupinsko hipnozo, pisatelj pa z njihovimi citati tke simbolne vezi, s katerimi vnaša v fizikalni svet magijo kot čarovnik, ki se zaveda vpliva besed na konkretna dejanja. Tudi zadnje tri zgodbe so polne ekspresionističnih refleksij in simbolike, povezane z zvokom, glasbo, barvami in doživljanjem vojne oz. miru, ki ga protagonist zgodbe Beethoven ni odgovoril tako vztrajno išče. V dnevnik si zapiše: “Mir ni odsotnost sovražnika. Mir je takrat, ko lahko sovražniku rečeš – ti si del moje simfonije.” Zgodbi Kleejeva zanka in Tri spirale modrine sta poklon dvema imenitnima slikarjema, Paulu Kleeju in Van Goghu, ki sta se navduševala nad metafiziko svetlobe, barv in glasbe. Pisatelj odslikava zgodbi, kot bi nanašal barve na platno, in se pri tem poigrava z ekspresionizmom in nadrealizmom. Čeprav v opisih lahko začutimo tudi pisateljevo bit, kako vibrira z bitjo umrlih umetnikov, pod njo zaslutimo (z)lomljenost sodobnega človeka, ki išče prizemljitev za svoja hrepenenja in besede, s katerimi bi lahko opisal svojo razcepljenost v poblaznelem svetu nadrealnih pričakovanj, klasifikacij in semantičnih paberkovanj, ki se dostikrat vrtijo v začaranem krogu. Kratkoprozna zbirka Sama Kreutza Lomljene poti, ki v uvodu nosi domiselno posvetilo “tistim, ki nosijo namesto zemljevidov – brazgotine”, je namenjena posamezniku, ki se zaveda svojih ran in brazgotin, ki jih prekrije čas, je počastitev skozi uprizoritev njegovih notranjih bitk, ki jih zrcali sodobna družba. Avtorja moramo pohvaliti za inovativen stil, ki se na določenih mestih pojavi kot nadrealističen kolaž različnih žanrov, in za strukturo zbirke, zastavljene kot luciden hologram, ki ga lahko hkrati beremo na več diskurzivnih ravneh.

Kako izgleda kad u ranim tinejdžerskim danima prođeš borbu sa kancerom, izgradiš karijeru na čelu najvećeg medija u zemlji, a onda podvučeš crtu i kreneš iz početka?

Prvi je danes v Veliki Polani v Prekmurju, kjer bo tudi osrednja prireditev pred jutrišnjim državnim praznikom priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tam sta tudi Lidija Kosi in Sandi Horvat, ki bosta preverjala, kakšen utrip vlada v Prekmurju, kaj ta praznik pomeni domačinom in obiskovalcem ter kako dobro poznamo posebnosti te pokrajine. O pestrem programu prireditve sta se pogovarjala s predstavnico občine Velika Polana, Nino Lebar.

Vsak človek živi malo po svoje, vsak je drugačen od drugih: nekateri so bolj, drugi manj pogumni, nekateri bolj radodarni, drugi bolj stiskaški, nekateri bolj veseli in razigrani, spet drugi bolj zadržani. Prav vsak od nas pa se kdaj znajde v stiski in največje olajšanje je, če nam takrat kdo priskoči na pomoč. In Pikec se je izkazal kot superjunak prav v takem primeru. Režiserka: Saška Rakef Urednica oddaje: Tina Kozin Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalka – Marinka Štern Pikec – Sebastian Coloni Petra – Tisa Coloni Mama – Petra Tanko Uredništvo igranega programa. Radijska igra za otroke je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija, sofinancirata ga program Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Tik ob zaključku imenitnega, poučenega in družabnega tedna v CŠOD Bohinj, smo z radijskim mikrofonom obiskali dopoldansko dogajanje med udeleženci in mentorji. Kot boste slišali, je bilo vzdušje odlično, miselnih orehov pa tudi ni manjkalo.

Množice ljudi po Evropi so sinoči spremljale Sončev mrk, največ v Španiji, na Islandiji in v delih Portugalske, kjer se je življenje za hip ustavilo ob popolnem mrku. Drugje, tudi v Sloveniji, je Luna delno zakrila Sonce. Najboljši razgled na ta redek pojav pri nas je bil okoli pol osmih zvečer na odprtih višinskih lokacijah, usmerjenih proti zahodu. V oddaji tudi o tem: - V šolstvu ob dolgotrajni kadrovski krizi pozivajo k nadaljevanju spodbujanja mladih k vpisovanju v pedagoške programe. - Mariborska univerza pred obsežnimi vlaganji; prvi na vrsti novogradnji kemijske in strojne fakultete. - Nogometaši PSG-ja drugič zapored zmagovalci evropskega superpokala.

Piše Vid Bešter, bere Jure Franko. Borut Kraševec nam že na prvih straneh svojega drugega romana Dan spomina daje vedeti, da meri visoko. Vse bo stalo, kot je treba, napove, ko pred nami metodično in kot po pravilu razlaga elemente romana … Prav vse, kar položi pred nas, podaja kakšno informacijo ali pa draži s še neznanim razpletom. Nič ni odveč ‒ in vse je polno sladkih bralskih obetov! Še največja draž za bralca pa je morda prav vprašanje, ali bo roman v svoji ambiciji uspel? Ali bo čehovovska pištola ustrelila? Dan spomina se dogaja v poznih tridesetih letih 20. stoletja. Prvi del v podeželski graščini, ki je že videla boljše čase, drugi pa v Ljubljani. Osrednji lik je Dušan ‒ bivši primorski zdravnik, ki je pred fašizmom zbežal v Jugoslavijo. Službo dramaturga in prevajalca mu je preskrbel tast, stanovanje na Rimski ulici tašča, preglavice pa mu povzroča žena Lili, ki ni le bolj literarno nadarjena od njega, ampak je tudi alkoholičarka. Prav to je povod, da se Dušan na začetku romana odpravi v odročno graščino Lilijine sestrične Eme, kjer se pred posledicami svoje finančne nesposobnosti skriva njegov tast Tine. Zasnova je torej zavestno klasična: liki se ‒ tako ali drugače ‒ zberejo v od sveta malce oddaljenem salonu, kjer bodo njihovih odnosi dani na preizkušnjo in ogled. Ali pa bo morda kdo umorjen? Poleg Dušana in njegovega tasta so med obiskovalci in gosti graščine še en primorski begunec, komunist in tihotapec Dino, kapitalist Kraljič, ki snubi gospodarico, ter njena sestra, propadla pianistka Karmina, ki se je vrnila z Dunaja. Kmalu se jim pridružita še Lili in njena mama Vida, premožna in ugledna ljubljanska gospodarstvenica. Vsak ima seveda kakšno umazano skrivnost ali kak nečasten up, ki ga skriva pred drugimi, pred sabo in pred nami. Pripovedovalec je tretjeoseben, a ne povsem odkrit. Malo zato, ker vedno privzema perspektivo kakega lika, predvsem pa, ker rad kaj zamolči. Sprva si bralec marsikaj obeta: toliko namigov in skrivnosti je vsepovsod! Seksualnost na primer ni prav nič prikrita, pogosto je nazorno opisana ‒ a aferici, ki si jo privoščita od žene odtujeni Dušan in od nacističnega moža ločena Karmina, nismo neposredno priče. Tudi druge bolj ali manj hvalevredne strasti, misli in dejanja so včasih odkrito priznana, drugič pa nanje le namigujejo besede ali okoliščine. Kraševcu je očitno všeč, če nas za trenutek zmede s spremembo pripovedne ravni, perspektive ali časovnim preskokom. Besede, misli in podobe s konca enega poglavja pogosto odzvanjajo v začetku naslednjega, nakar se izkaže, da se pripoved pravzaprav nadaljuje nekje drugje. Podobno se znotraj poglavij stapljajo in rimajo sanje z budnostjo in spomini s sedanjostjo likov. Morda bi se komu lahko zazdelo, da pisatelj ni vešč svoje obrti, a je očitno, da bralce namerno mede ‒ saj je sicer zelo pozoren, da nam nudi oporo in nas vztrajno opozarja na čas in kraj dogajanja, na relevantne podatke iz biografije likov ter odnose med njimi. Tudi to bi utegnil kdo kritizirati, češ da pisatelj bralca preveč previdno vodi za roko. Sam bi mu raje poočital, da se morda vseeno malo preveč postavlja z obvladovanjem pripovedniških trikov. Že kar nekoliko objesten je, ko nam vedno znova prikazuje, da zlahka in z eleganco upošteva in krši vsa pravila klasične romaneskne pripovedi. Seveda ima roman Dan spomina temu primerno visokoleteče vsebinske ambicije. Številne omembe in namigi na klasično književnost ‒ še posebej izstopata Balzac in Čehov ‒ je treba morda razumeti kot naznanitev merila, s katerim naj bralci roman ocenjujemo. Tematsko je roman precej širok. Varanja in skrite strasti se dogajajo na apokaliptični kulisi španske državljanske vojne, fašizma in anšlusa. Osrednja tema pa je Dušanovo izogibanje vedno bolj vsiljivemu svetu ‒ njegovo umikanje v zasebnost in vztrajanje, da hoče biti umetnik. Odlašanja in izmikanja je v romanu zelo veliko. Ves čas čakamo, da se bodo karte premešale … pa se kar nekako ne. Vsaj ne zares. Samo skoraj. Kolikor bližje smo koncu, očitneje je, da bo ta skoraj tudi ostal tematsko središče romana. Kraševec svojim likom ni posebno naklonjen. Vsi po vrsti so neprijetni, v kakšnem trenutku celo odurni ljudje. Še najhuje je z Lili in Dušanom. Lili je na začetku romana alkoholičarka, v drugi polovici pa telesno poškodovana in duševno strta. Kadar je opisana, prevladuje nelagodna, odbijajoča fizičnost. Predstavljena je skoraj kot stereotip ženske: samo telo in afekt. Dušan ni na drugi strani nič boljši ‒ njega sta sama duševnost in intelekt. Ta preizrazita duševnost si zamišlja na primer Lilijin umor in se izprijeno veseli njene nesreče in pohabljenosti, ker mu je končno omogočila pisati. V romanu je ustvarjalnost mogoča samo za ceno izrabe in morda celo zlorabe človekovega trpljenja in nesreče ‒ še najbolj lastnega. Ne le za Dušana, to verjamejo tudi drugi liki. Lilijin veliki talent je na primer plačan s ceno otroških in mladostnih bolj ali in manj prostovoljnih srečevanj s spolnostjo. Taka teorija ustvarjalnosti zveni nekoliko zastarelo, zastavlja pa tudi vprašanje, ali vanjo verjamejo le liki ali jo predpostavlja tudi roman. Podobno se moramo vprašati tudi glede Dušanove apolitičnosti ‒ njegovega skrivanja pred svetom in zavračanja pozivov k dejanju. Roman se konča na točki, ki daje slutiti, da to izogibanje ne bo moglo trajati večno. Čas se izteka ‒ vojna je navsezadnje vse bliže. Toda kakšno stališče ima Dan spomina do Dušanove neodločnosti in grozeče odločitve? Na zadnji strani se zdi, da se je roman končal prehitro ‒ še preden bi se usode dovršile, napetosti razrešile, odločitve sprejele. K občutku nezaključenosti doda še to, da se uvodno poglavje ‒ ki je pravzaprav bolj nekakšna magično-realistična črtica ‒ ne stakne z ničemer konkretnim v romanu. Tako na koncu deluje kot še ena nerazrešena skrivnost, o pomenu katere lahko z več ali manj užitka le ugibamo. Avtor bi se utegnil zagovarjati, da je roman takšen, ker je takšno pač življenje, ki mu je želel ostati zvest. Da je bila tudi pištola, ko je nazadnje ustrelila, nabita s slepimi naboji, v rokah pa jo je imela skoraj slepa Lili, ki ni mogla niti dobro nameriti … Strel, ki smo ga nestrpno čakali in pred njim trepetali, je bil strel v prazno. Takšna pa so pravzaprav tudi prizadevanja in življenja likov in se bodo tako tudi še in še nadaljevala … Vendar pa po drugi strani roman Dan spomina ves čas vztraja, da življenje, dejavnost in politika nimajo enakih pravil kot umetnost, kot literatura. Pisatelj ima torej nekoliko bolj omejene izbire in možnosti kot življenje. Ni pomembno samo, ali pištola ustreli ali ne ustreli ‒ pomembno je tudi, da zadene.

Slovenska atletska zasedba na evropskem prvenstvu v Briminghamu je številčna. Po današnjih prvih nastopih boste ob odzivih iz Anglije slišali še mlade rokometaše, ki so se z evropskega prvenstva do 18 let vrnili s srebrno kolajno.

Kako izgleda kad 25 godina gradiš posao u kom ljudi ostaju decenijama, a najveća vrednost firme postanu kolege i klijenti?

Popoldanske športne minute namenjamo odbojki. Mednarodna odbojkarska zveza je v sporočilu za javnost zapisala, da bo v prihodnji sezoni v elitni ligi narodov igrala tudi slovenska ženska reprezentanca. Slišali boste tudi bronaste odbojkarje, ki po največjem uspehu reprezentance na svetovni ravni, pogledujejo proti novim izzivom.

Državni zbor je za začetek zbiranja 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o interventnem zakonu določil prvi september, potem ko je ustavno sodišče referendum o njem dopustilo. Prvi mogoč datum za izvedbo je 22. november.

Kako izgleda put od sela kraj Kragujevca i popravljanja polovnih računara, do pozicije senior QA inženjera u Norveškoj – samo zato što si ušao u život otvorenog srca?

17. julija 2026 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl akademik Bratko Kreft, slovenski dramatik, prozaist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je leta 1905 v Mariboru. Leta 1982 ga je Ciril Stani povabil pred mikrofon in Bratko Kreft, avtor dram, kot so Tugomer, Celjski grofi, Velika puntarija in Kranjski komedijanti, filmske drame Dr. France Prešeren, petih proznih del in osmih knjig strokovne literature, je pripovedoval o svojem rodu, otroštvu in vzpodbudah za pripadnost pisani besedi, slovenstvu in slovanstvu. Urednika oddaje: Ciril Stani in Tadeja Krečič scholten. Produkcija leta 1982.

Vadba v sobi z najlepšim razgledom na slovenski Obali.Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji Ultrazvok. (Gre za ponovitev in posodobitev oddaje iz 2. 7. 2025.) Foto: Bojan Rojc in Nataša vatovec v aktivni sobi./ Prvi

Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin se predstavlja z novim romanom Osiromašeni uran, ki je izšel pri založbi Beletrina. V središču pripovedi sta oče in hči, ki ostaneta sama ter se preselita na podedovano kmetijo. Roman, ki bi ga lahko označili tudi za generacijski roman milenijcev, se osredotoča na ljubezen in bližino, ki so ju v 21. stoletju preoblikovale digitalne navade. V sklopu Kina Istra so projektorje in platna pripeljali že v osem krajev v slovenski Istri, program pa se bo nadaljeval tudi v avgustu in septembru. Zelo dobro obiskani sta bili projekciji kratkih dokumentarnih filmov Filice in Trukinja v Krkavčah. Prvi skozi portret nonota, moža in kmeta na ganljiv in humoren način dokumentira življenje, ki v Istri postopoma izginja. Trukinja pa z beleženjem običajev govorcev vlaškega jezika, ohranja pomemben del kulturne identitete ene najmanjših in jezikovno najbolj ogroženih skupnosti v Evropi.

Spregovorili smo o limfomih, levkemijah in drugih krvnih rakih ter o življenju, ki ga diagnoza pogosto postavi pred velike preizkušnje. Naša gostja bo direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic. Kako bolezen zaznamuje svojce bolnika? Kako lahko svojci pomagajo bolniku, ne da bi ga obremenjevali?

Danes imam rojstni dan. Stara sem 47 let. Zdi se mi pomembno, da odkrito govorimo o stvareh, o katerih prepogosto molčimo. O denarju. O investiranju. In tudi o starosti. Leta so kapital. Pomembno je, kako ga upravljamo. Pri 47 letih imam več ambicij kot pri 27. Prvič v življenju imam občutek, da začenjam pobirati obresti odločitev, ki sem jih sprejela v zadnjih skoraj treh desetletjih. Največjega donosa mi ni prinesel ETF. Prinesla mi ga je investicija vase. ______________ 47 let. 47 ur. 47% popust. Ob 47. rojstnem dnevu sem pripravila posebno ponudbo za dva najbolj priljubljena programa: • spletna delavnica Investiranje za začetnike • Money-How Premium, naročniški paket, ki vključuje davčnega asistenta Taxistent, finančnega asistenta Modri AI in dostop do vseh zaklenjenih vsebin. Naslednjih 47 ur lahko obe ponudbi izkoristite s 47-odstotnim popustom. *Ponudba velja le 47 ur. Popust na Money-How Premium velja le prvo leto naročnine. Več o Money-How na https://money-how.si/

Kako izgleda kada u momentu kada ti propadne dugoročan projekat, ostaneš bez ičega, a samo nedelju dana kasnije dobiješ poziv za zvanični Star Wars - samo zato što si odlučio da nastaviš dalje i nikada ne odustaneš?

»Kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik,« Mt 20,27 je apostolom naročal Jezus. In še: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji.« Mr 9,35 Ko jim je kot suženj umil noge, je, da bi ja nikoli ne pozabili ...

U sjeni same završnice Svjetskog nogometnog prvenstva, hrvatski nogometni klubovi već su odigrali susrete europskih nogometnih natjecanja. Prvi među njima, Hajduk, koji je već prošao prvu prepreku, u prvom protokolu Europske lige.

Bayreuthske slavnostne igre veljajo za enega najpomembnejših in najstarejših glasbenih festivalov na svetu. Prvi je potekal leta 1876, ko je nemški skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent Richard Wagner (1813–1883) izpeljal zamisel o glasbenem festivalu, posvečenem izključno njegovim delom, in že takrat so izvedli njegov celotni Nibelungov prstan. Skladatelj je tako ustvaril prostor, kjer naj bi njegova glasbena dela zaživela natanko tako, kot si jih je zamislil, brez tedanjih opernih konvencij. Zato je v tem bavarskem mestu dal zgraditi posebno gledališče, Festspielhaus oziroma Festivalno dvorano, ki jo odlikujeta izjemna akustika in skriti orkestrski prostor. Pozneje je Bayreuth postal romarsko središče ljubiteljev Wagnerjeve glasbe z vsega sveta. Po skladateljevi smrti je umetniško vodstvo prevzela njegova družina, ki festival vodi še danes. Skozi zgodovino je festival doživel več prelomnic: prekinili sta ga obe svetovni vojni, leta 1951 pa sta ga prevzela Wagnerjeva vnuka Wieland in Wolfgang Wagner in ga temeljito prenovila. S sodobnimi, pogosto minimalističnimi režijami sta ustvarila tako imenovani Novi Bayreuth, ki je močno vplival na razvoj operne režije v drugi polovici 20. stoletja. Še več, z vrhunskimi glasbeniki in izjemnimi režiserji Bayreuth še vedno ostaja eno najvplivnejših opernih prizorišč na svetu. Skozi čas so na odru tamkajšnje Festivalne dvorane nastopile tudi številne legendarne pevke in pevci, pa seveda številni vplivni in pomembni dirigenti. Skratka, ta glasbeni festival je postal evropski kulturni fenomen. A kakšen dejanski pomen ima ta festival danes, kaj vse se je z njim dogajalo v preteklosti in koliko je z njim pridobila Wagnerjeva glasba – o tem ob njegovi 150-letnici v pogovoru. Gost je prof. dr. Gregor Pompe z Oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ob njem pa radijski kolega Dejan Juravić predstavi še zgodovino naših radijskih prenosov s tega festivala. Foto: Festivalna dvorana Richarda Wagnerja, vir: Wikipedija

Kako izgleda kada u momentu najveće neizvesnosti, sa dve sigurne ponude za vrhunski posao na stolu, izabereš treću - potpuno nesigurnu, samo zato što si odlučio da uvek ideš za unutrašnjim glasom i sopstvenim integritetom?

Pozornost svetovne javnosti bo nocoj usmerjena v New York, kjer se bosta v finalu svetovnega prvenstva v nogometu na stadionu Met Life pomerili Španija in Argentina. Prvič v zgodovini finalnih obračunov se bosta za naslov pomerili vodilni reprezentanci Fifine lestvice: Argentinci so prvi, Španci pa drugi. Obenem bo to tudi prvi finalni obračun zadnjih zmagovalcev evropskega in južnoameriškega prvenstva. Po ocenah bo tekmo prek zaslonov spremljalo kar 1,8 milijarde ljudi po vsem svetu. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina po obsežnem ruskem napadu na Kijev zaveznice poziva k pomoči pri krepitvi protiraketnih sistemov. - Mineva 120 let od odprtja 144 kilometrov dolge Bohinjske železniške proge, ki je srednjo Evropo povezala z morjem. - Na severovzhodu države močna neurja z vetrolomi in točo.

Na Brdu pri Kranju bo danes prvi koalicijski vrh, na katerem bodo ministri predstavili prednostne naloge svojih resorjev. Še prej bo del ministrske ekipe predstavil svoje načrte na prvi seji ekonomsko-socialnega sveta. Tako delodajalci kot sindikati pričakujejo spoštovanje socialnega dialoga. Preseči je treba nasprotovanja in skupaj iskati rešitve, koristne za državo, sta enotna predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš in predsednik Svobodnih sindikatov Andrej Zorko. V oddaji tudi o tem: - Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc optimistična glede izplačil že odobrenih sredstev kulturnikom - Ameriški predsednik Donald Trump v nagovoru državljanom predvsem o varnostnih pomanjkljivostih volilnega sistema - Nogometaši Aluminija končali svojo pot v kvalifikacijah evropske lige

Kako izgleda kada nakon 17 godina u samom vrhu IT industrije i velikih sistema doneseš odluku da redukuješ svoje prihode i svo inženjersko znanje preusmeriš u podizanje digitalne pismenosti dece u Srbiji?

Vojna med Združenimi državami Amerike in Iranom se nadaljuje. Ameriške sile so udarile po Iranu, ta pa po ameriških bazah v Kuvajtu in Bahrajnu. Prvi mož Washingtona Donald Trump je ob robu vrha Nata dejal, da se s Teheranom ne želi več pogovarjati, saj da so Iranci izmečki, s katerimi je nekaj hudo narobe. Zaostreno retoriko je podkrepil z vnovičnimi grožnjami in očitki o iranskih jedrskih zmogljivostih, spet pa tudi z obljubo, da Iranu ne bodo dovolili imeti jedrskega orožja. Ameriški predsednik je bil na vrhu Nata kritičen tudi do evropskih zaveznic, ker niso podprle njegovih vojaških prizadevanj. Ostali poudarki oddaje: Premier Janša o povečanju izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP: zaradi krize slovenskih javnih financ tega ni mogoče storiti čez noč. Bodo kulturniki ostali brez državnega denarja tudi za že izvedene dogodke? Arbitraža zavrnila 600-milijonsko tožbo proti Sloveniji zaradi domnevnega onemogočanja frackinga v Petišovcih.

Ferrari slavio drugu pobedu u 2026, sada i sa Leclercom. Da li se Hamilton zaista uključuje u borbu za titulu? Russell srećno do drugog mesta, ali sve bliži vodećem! Max Verstappen - razlaz od Red Bulla?IGRAJ I OSVOJI PUT NA TRKU F1 - Red Bull TryOuts: https://www.redbull.com/rs-sr/projects/red-bull-tryouts

Inspirativni tihi i povučeni šampion sveta Moto 2 klase iz 2024. zaokružio svoj napredak spektakularnom pobedom na Velikoj nagradi Holandije u Asednu, u katedrali motociklizma. Marco Bezzecchi doživeo težak pad! Nije ozbiljnije povređen, ali posle trećeg pada u tri trke više nije vodeći u šampionatu sveta. Spektakl u nižim kategorijama. David Alonso najzad liči na sebe, Maximo Quiles došao do šeste pobede u deset trka u 2026...IGRAJ I OSVOJI PUT NA TRKU F1 Red Bull TryOuts: https://www.redbull.com/rs-sr/projects/red-bull-tryouts

Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje. V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje:  Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025) Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026) Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026) Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026) Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026) Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja (1. 4. 2026) Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem (31. 12. 2025)          

Historija ispisana u sudijskoj nadoknadi. Kanada je pogotkom u završnici slomila srca Južnoafrikanaca i ostvarila svoju prvu pobjedu u nokaut fazi Svjetskog prvenstva, izborivši plasman u osminu finala.

Kako izgleda kad ti Ivan Ivanović da šansu da pišeš fore, a Nikola Kojo postane 'karika' koju moraš da ukrotiš - lekcije iz prve ruke?

Slovenija je sredi prvega vročinskega vala. Temperature bodo po napovedih nad 30-imi stopinjami vztrajale vse do začetka prihodnjega meseca, pretirana izpostavljenost vročini pa lahko vodi v zdravstvene zaplete, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Najbolj izpostavljeni so ob ranljivih skupinah tudi ljudje s slabšimi bivalnimi pogoji in delavci na prostem. Drugi poudarki oddaje: - Krepijo se diplomatski napori za dolgoročen mirovni dogovor med ZDA in Iranom. - Po najnovejšem besednem sporu med Trumpom in Melonijevo italijanski ministri odpovedali udeležbo na praznovanjih ameriškega državnega praznika. - Košarkarski as Luka Dončić potrdil, da to poletje ne bo igral za reprezentanco.

Koliko puta Filip može spomenuti film Once Upon A Time In Hollywood kroz snimanje ove dvije epizode? Jako puno.INTRO:Koncept, režija i animacija: Maida Srabović @maidichemokidich Produkcija: TETRABOT @tetrabotstudio Vezeni elementi: Dora Voska @sarena.vranaPočastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Meksiko je postao prva reprezentacija koja je osigurala plasman u nokaut fazu Svjetskog nogometnog prvenstva nakon pobjede nad Južnom Korejom osmog dana natjecanja. Istodobno je Kanada ispisala povijest uvjerljivom pobjedom od 6:0 protiv Katara, što je njezina najveća pobjeda na svjetskim prvenstvima. Svoju poziciju dodatno je učvrstila i Švicarska, koja je svladala Bosnu i Hercegovinu rezultatom 4:1.

Na svetovnem prvenstvu v nogometu je vsaka reprezentanca odigrala natanko eno tekmo. Voditelja Toni Gruden in Slavko Jerič sta analizirala prvi gol, komentirala izjemne strelce, hidracijski odmor in še marsikaj. Vabljeni k poslušanju.

Ser Lewis Hamilton ostvario svoju 106. pobedu u karijeri na stazi na kojoj je Michael Schumacher zabeležio svoju prvu pobedu za Ferrari pre tačno 30 godina. Istorijski dan za Hamiltona i italijanski legendarni tim. Borba za titulu Antonelli - Russell u senci sedmostrukog šampiona...ili je možda upravo on ušao u borbu za 8. krunu?Red Bull TryOuts IGRAJ I OSVOJI PUT NA TRKU: https://www.redbull.com/rs-sr/projects/red-bull-tryouts

Előd Dudás je madžarski jezikoslovec z budimpeške Filozofske fakultete, na kar ob njegovi izredno lepi slovenščini gotovo ne bi pomislili. Strokovno se ukvarja z raziskovanjem jezikovnih stikov med madžarščino in slovenščino, zato nam je lahko zlahka pojasnil, da je prvi potrjeni madžarizem uporabil že Primož Trubar v prvi slovenski knjigi.

Meksiko i Republika Koreja otvorili su svoje nastupe na FIFA Svjetskom prvenstvu 2026. pobjedama, dok se Socceroos (australska nogometna reprezentacija) nastavljaju pripremati za svoj prvi susret u skupini D protiv Turske u nedjelju.

V četrtek se začenja 23. svetovno prvenstvo, ki bo potekalo kar v treh državah. Prvič bo nastopilo kar 48 reprezentanc, zaradi česar se je število tekem povzpelo na kar 104, več kot polovico jih boste lahko spremljali tudi na TV Slovenija. Eden od komentatorjev bo Dejan Obrez, ki je v podkastu obudil svoje najstarejše spomine na svetovna prvenstva, razmišljal o prihajajočem turnirju, novostih, spomnil pa se je tudi anekdote, ko bi kot igralec nekoč moral nositi številko 11. Vabljeni k poslušanju.

Junija pred 180 leti je v naše kraje pripeljal prvi vlak. Slovesno in vzneseno so takrat pričakali novo dobo razvoja in napredka. Od Maribora do Celja je takrat lokomotiva potrebovala dve uri in petinštirideset minut. V tem času danes pride do Ljubljane, kaj dlje pa ne. Vlak je torej hitrejši, hiter pač ne. Visoke upe imajo številni ob nastopu nove vlade, po štirih letih prejšnje garniture končno vidijo luč upanja na koncu predora. Marsikateri pa medtem že opozarjajo, da so to luči bližajoče se nesreče. Ministrski ekipi, ki se je predstavila poslancem in javnosti, ne bo enostavno. Ne le zaradi napetosti doma, ampak še bolj ob nestabilnem in nepredvidljivem mednarodnem dogajanju.Viri: Po železni cesti: Prvi vlak, Radio Maribor  Studio ob 17.00: O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ, Prvi  Dnevnik: Golobova vlada se poslavlja, TV Slovenija  Jutranja kronika, Prvi  Dogodki in odmevi, Prvi Prva nujna seja Odbora za infrastrukturo in energetiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za zadeve Evropske unije in 1. nujna seja Odbora za zunanjo politiko, RTV365 Prva nujna seja Odbora za izobraževanje, mladino in znanost, RTV365 Ars humana: Susan Abulhawa: "Nikoli si nisem mislila, da bo svet v realnem času in v visoki ločljivosti videl tisto, kar je videl, in da bo pogledal stran.", Ars Odmevi: Predsednik Evropskega sodišča na obisku v Sloveniji, TV Slovenija Vodenje s posluhom: Luka Eržen, Val 202 Botrstvo: Odbojkarski spektakel Tineta Urnauta s prijatelji, Val 202 Okopi: pot slovenske države 1991-1994, Janez Janša, 1994 Izraelski izvoz orožja rekorden peto leto zapored, letos za 30 odstotkov večji kot lani, MMC Pobudniki referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi v DZ vložili več kot 13.000 podpisov, MMC Climate, European Environment Agency, 2024 Iceland volcano causes fall in carbon emissions as eruption grounds aircraft, Guardian, 2010 Janezu Janši čestital tudi kontroverzni hrvaški pevec: Naj mu dragi Bog da moč pri spodbujanju teh vrednot, Večer

Poslanke in poslance danes čaka izredna seja, na kateri bodo obravnavali dva zakonska predloga. Prvi predvideva vnovično razglasitev 17-ega maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ter pokop žrtev vojn in revolucije na ljubljanskih Žalah. Drugi je zakon o parlamentarni preiskavi. Druge teme: - Ameriška vojska znova izvedla napad na jug Irana - V prihodnjih dneh se bo iztekla veljavnost številnih vinjet - Slovenski hokejisti so si prvič zagotovili tretji zaporedni nastop med elito.

Mladi Italijan iz Bolonje došao do trećeg uzastopne pobede u nedelji kada smo izgubili Alexa Zanardij, legendarnog vozača iz takođe Bolonje, dva posle godišnjice pogibije Ajrtona Sene i tri dana od godišnjice tragičnog gubitka Rolanda Ratzenbergera 1994, koji su preminuli u Bolonji...KITKAT F1 NAGRADNA IGRA 2026!

U ovoj epizodi podkasta razgovaram sa prof. dr Marijom Srećkov Pavlović, sportskim psihologom, o tome ko zaista oblikuje mladog sportistu – roditelj, trener, psiholog ili okruženje – i kako izgleda mentalni razvoj na putu od deteta do šampiona. Govorimo o tome kada je pravi trenutak da sportista potraži psihološku podršku, šta razlikuje zdravu motivaciju od pritiska, kao i kako odnos trener–sportista utiče na samopouzdanje, strah od greške, tremu i sposobnost da se pritisak takmičenja iznese.Prof. dr Marija objašnjava šta zapravo znači i  kako se gradi mentalna snaga kroz različite faze karijere. Zašto je opasno vezivati identitet isključivo za rezultat i koje psihološke tehnike  pomažu sportistima da u ključnim momentima ostanu prisutni „u zoni“.Pričamo i o psihološkom aspektu povreda, oporavku i povratku bez straha, kao i o važnosti balansa sporta, obrazovanja i privatnog života, uz konkretne poruke za mlade sportiste, trenere i roditelje koji žele da budu prava podrška, a ne dodatni izvor pritiska.00:00:00 Uvod 00:03:30 Kakva je uloga sportskog psihologa?00:08:20 Zdrav odnos trenera i sportiste00:20:00 Prvi kontakt sa sportistima00:24:00 Faze u sportskoj karijeri00:30:30 Koncept mentalne snage00:37:10 Jasna komunikacija00:41:40 Tekvonda klub00:47:20 Kada trener izgubi svoju ulogu00:51:35 Strah od neuspeha i samopouzdanje01:03:20 Koncentracija01:10:30 Povrede01:19:10 Poziv sportistima na rad na sebiPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Marija Srećkov PavlovićDatum: 11. April  2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #marijapavlovic #tinakrajisnik  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #mindset

Dok su svi sanjali o Silicijumskoj dolini, on je odlučio da osvoji Afriku.

Šta uradite kada vam život postavi zid koji deluje nesavladivo? Gosti Pojačala često imaju višeslojne priče, ali malo koja pogađa pravo u centar kao životni put Ivana Milosavljevića. U 365. epizodi Pojačala prolazimo kroz dva potpuno različita sveta: od surovog korporativnog i bankarskog okruženja Balkana, do onog mnogo važnijeg, intimnijeg - lavovske borbe za zdravlje deteta. Ivan iskreno i bez zadrške deli svoj put od bankarskog šaltera i rada 13 sati dnevno na direktorskoj poziciji, do trenutka kada život postavi najveći izazov - rođenje mlađe ćerke Đine i dijagnozu izuzetno retkog Kurarino sindroma. Ovo je duboka, emotivna, ali pre svega otrežnjujuća priča o sudaru sa medicinskim sistemom, preuzimanju inicijative, pronalaženju rešenja u Londonu tamo gde se činilo da ga nema, i najvažnijoj životnoj lekciji: kako da na kraju dana pogledaš sebe u ogledalo i kažeš - "uradio sam sve što sam mogao". O čemu smo pričali: - Najava - Početak razgovora - Smilies pitanje: Šta je hteo da bude kad poraste? - Fakultet i karijera - Prvi dan na blagajni - Bankarsko tržište i mali biznisi - E-commerce godine: 13 sati dnevno - Zajednički projekat i alternativno finansiranje - Đina dolazi u Covid svet - Potraga za rešenjem: Great Ormond Street Hospital - Prva operacija u Londonu - Druga operacija, stoma i oporavak - Druge opcije: RFZO, Amerika i krediti Realizaciju ove epizode podržali su naši prijatelji i sponzori: - Epson Srbija - https://www.epson.rs - Orion telekom - https://oriontelekom.rs - Smilies - https://smilies.rs Hvala na poverenju i podršci! Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/41N6WWC Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs