Podcasts about prvi

Rick Kiker je upokojenec iz Massachusettsa, ki je svoj novi dom našel v Sloveniji. Prvič je k nam prišel kot študent na izmenjavi leta 1977, kjer je spoznal svojo prvo ženo, Slovenko. Po letih življenja med ZDA in Slovenijo se je zaradi družine in ljubezni dokončno preselil v Rogaško Slatino. Rad pove, da je Slovenija po njegovem mnenju najlepši kraj na svetu.Čeprav se pri nas včasih še vedno počuti kot tujec, pravi, da je v srcu postal častni Slovenec – od copat in nedeljskih juh do občudovanja besede "priden". In kaj meni o Sloveniji in Slovencih? Pravi, da bi v eni stvari morali biti bolj podobni Američanom – v ponosu na svojo državo.

V petek, 26. 9. 2025, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela nova sezona za Srebrni abonma. Na uvodnem koncertu sezone je navdušil priznani britanski zbor Tenebrae, ki ga že četrt stoletja vodi njegov ustanovitelj Nigel Short. Zbor je predstavil program z naslovom Nebeško darilo v katerem je prepletal znane in manj znane mojstrovine 16. stoletja z glasbo polpretekle dobe in našega časa. Zbor Tenebrae velja za enega najuglednejših a cappella sestavov na svetu. Predstavlja se z izvirnimi programi z glasbo vse od 16. stoletja do našega časa in pri tem uspešno spleta zdaj bolj zdaj manj očitne vsebinske niti. Pod naslovom Nebeško darilo nas je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma popeljal na edinstveno glasbeno popotovanje skozi stoletja sakralne glasbe, začenši z motetom Musica Dei donum optimi Orlanda di Lassa, ki mu je najprej sledil gregorijanski koral Pange lingua, temu pa še preplet raznorodnih uglasbitev od renesanse do danes. Prvi del koncerta je sklenila Allegrijeva znamenita uglasbitev psalma Miserere mei Deus. Zbor Tenebrae je navduševal z zvokovno in intonačno izčiščenostjo, izrazno globino, ki je segala od intimnega prelivanja glasov v polifonskih odsekih do presunljive moči v homofonem zborovskem stavku, ter sijočo zlitostjo petnajstih pevcev v eno, na vseh področjih poenoteno izvajalsko telo. S subtilnimi, skoraj poduhovljenimi gestami ga je vodil Nigel Short, ki je večji del druge polovice programa namenil Giovanniju Pierluigiju da Palestrini ob njegovi 500. obletnici rojstva. Slišali smo štiri Palestrinova dela, zatem še MacMillanov Miserere, spored pa je kot poklon renesančni polifoniji smiselno zaokrožil motet Nunc dimittis Gustava Holsta. Zbor Tenebrae in Nigel Short sta za svoj nastop prejela stoječe ovacije, zbrano občinstvo pa pravcato glasbeno darilo, ki človeka nagovori, ga napelje k razmisleku in hkrati predrami marsikatere čute.

Piše Katarina Mahnič, bereta Mateja Perpar in Eva Longyka Marušič. Alenka Vreček, v Sloveniji rojena avtorica, zagreta športnica, ki je mladost preživela v Radovljici, se je z dvajsetimi leti podala v Ameriko učit smučanje in tam zaradi ljubezni tudi ostala. V knjigi opisano kolesarsko turo je dolgo načrtovala, sprva le v mislih, in v težkih letih po razpadu prvega zakona, ko je ostala sama s tremi otroki, je idejo o njej zapisala v žepno izdajo Rumijeve poezije: “Poskušam narediti tisto, kar se mi zdi prav, da bi lahko živela brez obžalovanj. Želim si pustolovščine, ki mi ni nedosegljiva. Da bom imela čas za premišljevanje, čas za čutenje, čas za pisanje. Čas, da bi se znova počutila živo. Čas, ko bom lahko sama. Rada bi prekolesarila pot od svojega doma ob jezeru Tahoe do palape v Baji.” Po besedah avtorice rdeča nit romana ni v kolesarjenju, ampak pomenu življenja, ki si ga želimo živeti. “Če nehaš sanjati, nehaš živeti,” je zapisala. In prav zato je ta knjiga tako posebna. Lahko bi bila le še eden od številnih avanturističnih potopisnih priročnikov, v katerih se nizajo kolesarske tehnikalije in fizični napori, višinski metri in strmine klancev, povprečna hitrost in dnevno prevoženi kilometri. Kot dolgoletna kolesarska navdušenka, ki imam tudi sama v nogah lepo število tako makadamskih kot asfaltnih kilometrov na s potovalnimi torbami obteženem kolesu, sem sicer z užitkom in občudovanjem prebirala tudi te dosežke in se iskreno čudila Alenkini vzdržljivosti, trmi in pogumu, saj sem dobro vedela, kakšne napore je premagovala. Štiriinpetdesetletna. In sama. Pa vendar za branje knjige ni treba, da si sploh kdaj sedel na koelsu, saj je tako kot v vsakem dobrem literarnem potopisu pomembneje, kar se dogaja v kolesarkini notranjosti. Vse tisto, kar je na skoraj 4000 km dolgem samotnem potovanju od Kalifornije do mehiške vasice La Ventana o sebi spoznala – da je morala proč, da bi se po več resnih diagnozah in operacijah spet naučila dihati. Prvič v življenju si je dovolila sebe postaviti na prvo mesto, se gibati blizu roba, s katerega je lahko življenje uzrla v jasnejši luči: “Morala sem se odmakniti od vsega. Ne vem, ali se bo moj rak vrnil. Ne vem, kako bo napredovala moževa bolezen ali koliko časa še imava za stvari, ki si jih želiva početi. Občutek imam, da je to moja zadnja priložnost za nekaj, kar sem si od nekdaj želela narediti.” Knjiga Naj se vrti je razdeljena na 29 poglavij. Posrečeno in prilegajoč se njihovi vsebini jih uvajajo izbrani citati različnih avtorjev. Začenja jih tisti znani iz Zaplotnikove Poti, da je “važna pot, ne cilj”, za njim pa se vrstijo številna znamenita literarna imena, med drugimi Pablo Neruda, Alice Munro, John Steinbeck, Isabel Allende, Anna Frank, Ernest Hemingway, Paul Theroux, Homer ter A. A. Milne z meni najljubšim citatom iz Medveda Puja: “Če vem, kje sem, se nisem izgubil. Lahko pa sem izgubljen tam, kjer sem.”, ki tudi najbolje povzema smiselnost in duha Alenkinega potovanja. Morda je knjiga še bolj kot za slovenski trg izjemna, eksotična in dragocena za ameriškega, saj se v njej poleg družinskega življenja v Ameriki prepletajo tudi pisateljičine otroške vragolije in mladost v Sloveniji, ljubezen do dedka, pa poletja na dalmatinskem otočku Šipan, kjer si je prav tako želela živeti, dokler ni ugotovila, da pravzaprav nikamor res ne pripada. Veliko prostora je posvečenega odnosom med ljudmi, medsebojni pomoči in razumevanju in njihovim reakcijam, ko se pripeti kaj hudega – Alenkina diagnoza rak, moževa diagnoza parkinson, huda nesreča najstarejše hčere Mateje. Ob takih dogodkih se kalijo ljudje, takrat pokažejo, iz kakšnega testa so. Prav tako kot na kolesu, ki ga je poimenovala Zverina, ko napor iz človeka iztisne tisto najboljše, ko šele s premagovanjem fizičnih ovir odkrivaš pravega sebe. Ko te utrujenost spet naredi živega. V knjigi so razpršena tudi zanimiva srečanja z ljudmi, tako na ameriški kot na mehiški strani, in prav vsa so svetla, optimistična, vračajo zaupanje v človekovo prijaznost in dobroto. Avtorica na vsej poti ne izkusi nič hudega (razen po lastni nerodnosti), zato se ob prečkanju meje upravičeno sprašuje, zakaj zidovi sploh obstajajo: “Ko sem se peljala ob zidu iz valovite pločevine, za katerega vem, da ločuje ljudi med seboj, so me navdajali zelo čudni, neprijetni občutki. Cesta je bila mirna, a srhljiva. Prehitevale so me samo obmejne patrulje. Vse skupaj je bilo tako nadrealistično. Meje nas ločujejo, varujejo in ščitijo. Pred čim? Zidovi po Evropi so se rušili in meje brisale. Zidovi, ki so v nekaterih primerih ljudi ločevali stoletja, so se podirali, v ZDA pa smo gradili še višje in trdnejše zidove, da bi ljudi ohranjali na drugi strani.” Kolesarski literarni potopis Alenke Vreček je tudi dragocena ljubezenska zgodba, saj so bili za takšen samoten podvig pomembni ljudje, ki so ga podprli. Še posebej en človek, njen drugi mož Jim, ki ga imenuje ljubezen svojega življenja. Dragocena tudi zato, ker ne govori le o samoti, ki je nujno potrebna za obstanek in zdravo pamet človeka, ki si skuša na svoj način razjasniti sebe, da se bo lahko mirno posvetil ljubljenim, ampak ker poudarja potrebo po ljudeh, ki te razumejo, po bližnjih, ki vedo, da moraš oditi, da se vrneš izpolnjen in pomirjen. Boljši. Ker zdaj veš, da si samo tam, med njimi, zares doma.

Da li je moguće izlečiti društvo koje je decenijama potiskivalo svoje traume? U 337. epizodi Pojačala, Ivan razgovara sa Tijanom Mirović o njenom ranom pozivu za psihologiju, iskustvu odrastanja devedesetih, studijama i prvim profesionalnim koracima u školi, kao i o putu od akademije do pokretanja sopstvenog savetovališta. U središtu razgovora je tema traume: kako je razumemo lično i kolektivno, kako se prepliće sa našim razvojem i društvenim kontekstom, te koji integrativni terapijski i edukativni pristupi mogu da pruže stvarnu promenu. Govori se i o volontiranju i društvenom aktivizmu, o potrebi za solidarnošću i podrškom ranjivim grupama, uz širu refleksiju o cikličnim društvenim krizama na ovim prostorima. U završnici epizoda otvara pitanje kako mentalno izdržati produžene krize i kako zajednica može da odgovori, nudeći lične uvide i praktičnu nadu da se pomak gradi kroz terapiju, edukacije i javan razgovor. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Formativne godine - Fakultetski dani - Prvi posao u muzičkoj školi - Stalno učenje i istraživanje - Pristupi psihoterapiji - Kolektivne traume - Volonterski rad - Diskusija o mentalitetima - Ulazak u preduzetništvo - Terapija za preduzetnike - Terapija pre i posle covida - Pogled unazad - Shema terapija - Motivacija za odlazak na terapiju - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Opoldne bodo po vsej državi prvič preizkusili sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih SI-Alarm. Prek mobilnih naprav bo omogočal obveščanje o naravnih nesrečah, varnostnih tveganjih in drugih izrednih dogodkih. Testni alarm bosta spremljala glasen piskajoč zvok in vibriranje. Ne glede na vsa obveščanja v zadnjem času se v Upravi zaščito in reševanje zavedajo, da bo test prestrašil nekatere občane. Pozivajo, da se na alarm ni treba odzvati ali kakor koli odgovarjati. V oddaji tudi: - Varnostni svet Združenih narodov zavrnil predlog resolucije o preložitvi vnovične uvedbe sankcij proti Iranu. - Veljati je začel nov zakon o medijih, ki prinaša tudi shemo finančnih pomoči zanje. - Danes je svetovni dan turizma. Slovenija stavi predvsem na butično ponudbo.

Ob zaostrenih gospodarskih razmerah v svetu in ohlajanju domačega gospodarstva je vlada predlagala povečanje proračunskih izdatkov v prihodnjem letu na rekordnih 17,7 milijarde evrov in povišanje primanjkljaja na 2,1 milijarde. Potem ko so v zajeten sveženj proračunskih dokumentov vnesli še včeraj dogovorjene popravke, pripravljajo čistopis, zato vsebine še niso objavili. Prvi odzivi so posledično splošni, iz gospodarstva odmeva predvsem božičnica, občine pa utemeljujejo svoje zahteve glede povprečnine. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih premierja Goloba o regulaciji cen hrane stroka meni, da razmere ne potrebujejo interventnih ukrepov. - Palestinski predsednik Abas v videonagovoru Generalni skupščini Združenih narodov izrazil pripravljenost na sodelovanje z ameriškim kolegom Trumpom. - V finalu svetovnega prvenstva v športnem plezanju v kategoriji težavnosti poleg favoritinje Janje Garnbret tudi Lučka Rakovec in Rosa Rekar.

Uspeha programa Botrstvo ne bi bilo brez številnih botrov in donatorjev, a tudi ne brez ekipe, ki v Zvezi Anita Ogulin že 15 let pomeni most med botri in varovanci. Tina, Špela, Urša, Andreja in Martina so ob pobudnici projekta Mileni Štular med tistimi, brez katerih ta program ne bi mogel tako nemoteno teči. Kakšno je njihovo delo, kaj jih je naučilo, kakšna so njihova spoznanja, razmišljanja in življenjske lekcije?

Na 80-em zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku se danes začenja splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ki se bodo vrstili do konca tedna. Prvi dan bo največ pozornosti namenjene govoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kot prva voditeljica iz Evrope pa bo nastopila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Po pričakovanjih bo v ospredju govorov voditeljev dogajanje v Gazi, enako kot na včerajšnji konferenci o rešitvi dveh držav - Izraela in Palestine. Drugi poudarki: - Zaradi pojava neznanih dronov je bilo začasno zaprto letališče v Köbenhavnu, zračni prostor je zaprlo tudi letališče v Oslu. - Gospodarstveniki zaskrbljeni glede napovedane obvezne božičnice; danes naj bi bilo znano, ali bo razprava o tem sploh uvrščena na sejo socialno-ekonomskega sveta. - V Ljubljani podražili enkratne vozovnice za mestni avtobus na evro in pol, cena terminskih ostaja nespremenjena.

Da li je lakše KK Partizan da pronađe centra, nego nama da se okupimo i snimimo podcast? Prvi put u studiju Brigitte Bardot, bez 3 člana standardne rotacije (još jedna sličnost sa KKP). Plaketa Kluba prijatelja košarke u Luki i monografija o Pučiniju. (Polu)Open Air. Australija i druge marketinške radosti. Spartak away, 177. Večiti derbi, OFK Beograd iz Zaječara. Powered by: Kozel 11 i Lenton Lane Brewery (Nadj Session Pale, 4.2%) - hvala Mići i Toniju! Gogec, Mondo, Gazza Trajanje: 103 minuta ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 90 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=CY... Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: / partizanhistericalpodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: Histerical Majstor zvuka: !?!?!? Realizacija: Slavko Tatić, štap, kanap, nove baterije, Novi Ćaća & Histi

Kristijan Muck (1941), igralec, režiser, likovnik, esejist, pesnik, dramatik, pedagog in še kaj, bo februarja praznoval petinosemdesetletnico. Prihodnji teden mu bodo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je bil dolgo profesor dramske igre, posvetili dan s predstavitvijo in odlomki nekaterih njegovih del. Pri tem sodeluje tudi Program Ars s svojimi prispevki in z uvrstitvijo njegovih radijskih iger v spored. Prvi od njih je tukaj objavljeni pogovor. V njem se Kristijan Muck predstavi kot neumoren iskalec in premišljevalec, vsidran v bogat duhovni svet, ki se odraža v njegovem obsežnem opusu raznolikih stvaritev, povezanih predvsem z gledališčem.

V cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Stični so leta 2023 dobili nove orgle in ob tem pripravili cikel orgelskih koncertov. Ker so ti pri poslušalcih vzbudili topel in iskren odmev bodo letos pripravili že drugi sklop štirih koncertov, ki nam jih je predstavil umetniški vodja Luka Posavec. Prvi koncert bo že v nedeljo 28. septembra.

V Kigaliju, glavnem mestu Ruande, se začenja svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Tekmovalni spored se bo danes začel z vožnjo na čas, na kateri bo nastopil tudi osrednji slovenski adut Tadej Pogačar. V Darwinu pa se je z VN Avstralije končala 69. sezona svetovnega prvenstva v motokrosu.

Prvič se nam je v 18. Vzporednik oglasila naša nova moskovska dopisnica Helena Ponudič. Kako se znajti v ruski prestolnici, če si moraš takorekoč na novo organizirati življenje in delo, vmes pa imeti ves čas nad glavo še brezkončna preverjanja upravnih organov. Kako se Rusija, ki jo Zahod sistematično kaznuje, zdaj vse bolj tolaži z Vzhodom in zakaj si bo prepovedano udeležbo na Evrosongu olajšala z nadomestno Intervizijo, kjer bo sodelovalo 23 držav vključno z ZDA. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Papež Leon XIV. je dopolnil 70 let, izšel je tudi njegov prvi intervju. Kaj piše v oporoki modnega oblikovalca Armanija? Kako v italijanski politični razpravi odmeva atentat na ameriškega desničarskega vplivneža Charlie-ja Kirka?

V Ilirski Bistrici je bila danes osrednja slovesnost pred jutrišnjim dnevom priključitve Primorske k matični domovini. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru poudarila pomen upora in iznajdljivosti Slovencev, ki sta v času fašističnega terorja ohranila našo kulturo in svobodo. Drugi poudarki oddaje: Ameriški zunanji minister Rubio v Tel Aviv na pogovore o nedavnem izraelskem napadu na Katar Oglasi za nezdravo hrano ciljajo na otroke, opozarja stroka, ki poziva k regulaciji prehranskega marketinga Uspešen dan za slovenske tenisačice: Kaja Juvan zmagala v Tivoliju, Veronika Erjavec na Kitajskem

6. SEZONA POČINJE SAD! Vratili smo se s prvim slučajem koji obrađujemo kao ISPRAVAK. Braća Menendez su nam bili 13. epizoda pa je samo simbolično da nam budu...186. epizoda? U svakom slučaju, naša mišljenja su se promijenila, a i nismo snimali par mjeseci pa znate da će ovaj slučaj biti obrađen u dva dijela. Uživajte.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

U ovoj epizodi KZ business razgovaramo sa Senitom Slipac, magistricom diplomatije, poduzetnicom, suosnivačicom i CEO-om platforme OREA.Nakon 18 godina života u SAD-u Senita je odlučila preseliti se u Sarajevo i tu graditi priču koja danas inspiriše brojne mlade ljude i kreativce u BiH. Kao osnivačica Fondacije Bosana, pomogla je stotinama mladih iz BiH kroz stipendijske programe i mentorstvo. Zajedno sa mužem Kerimom Kalamujićem i prijateljicom Amrom Silajdžić-Džeko 2018. su osnovali OREA Marketplace - prvu multivendor platformu u BiH usmjerena na prodaju ručno izrađenih, originalnih proizvoda s lokalnom etiketom, sa željom da se povežu kreativci iz BiH sa tržištem, posebno onim vani, i olakša kupovina domaćih proizvoda — kako za domaće, tako i za dijasporu. OREA Marketplace je postao mjesto gdje više od 150 kreativaca i proizvođača plasira preko 5.000 autentičnih domaćih proizvoda, od ručno rađenog nakita i mode do umjetničkih komada i gourmet delicija.U razgovoru otkrivamo: kako je Senita od ideje došla do realizacije OREA platforme, s kakvim se izazovima suočava poduzetništvo u BiH, zašto je važno povezati domaće kreativce s dijasporom i kako zajednica i mentorstvo mogu mijenjati živote. Ovo je inspirativna priča o povratku u svoju zemlju, poduzetništvu, zajednici i hrabrosti da se stvara nešto autentično i domaće.https://www.oreabazaar.com/Razgovarali smo o :00:00:00 Najava i uvod 00:05:01 Kako je nastala ideja o osnivanju OREA platforme?00:09:19 Imali smo na početku silnih probleme zbog nepostojanja sistema payment gateway, izvoza, skupe dostave00:16:40 Morali smo se vratiti iz Hrvatske natrag u BiH zbog problema sa isplatom našim prodavačima00:23:06 Važnost onboarding u OREI i uspostavljanje SOP procedura00:27:18 Imamo vrlo temeljnu selekciju prodavača, sad ih imamo 13000:33:33 Kako rješavam poslovne i privatne probleme s mužem i prijateljicom?00:38:56 Amra Džeko je prisutna kao ambasadorica naše platforme00:43:10 Prvi posao sam osnovala 2010., Bosana fondacija u LA, USA00:50:45 Kako smo pobijedili na investicijskom forumu Podim u Sloveniji?00:56:20 Zašto uspjehe ne treba minimizirati, nego naučiti kako ih slaviti? 01:01:05 U Americi je važna izgradnja poduzetničke zajednice, što BiH fali______________

Dragi prijatelji, puni elana, posle kratke letnje pauze, Nenad Kulačin i Marko Vidojković vraćaju se u sedlo - nova sezona podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigla je u vaš uređaj! U prvom delu emisije autori su analizirali situaciju u SAJ, Novom Sadu, kontramitinzima i Žvaleginoj ludoj glavici, a slavili su i pobednički poraz srpskih košarkaša. Prvi gost u ovoj sezoni je naš proslavljeni košarkaški reprezentativac i pumpadžija, Vladimir Štimac. Popularni Štimara izneo je svoje profesionalno mišljenje o tome kako se naša reprezentacija provela na Eurobasketu a bio je naročito inspirisan kada je govorio o situaciji na srpskim ulicama proteklih nedelja i meseci. Ovo, naravno, nije ni delić razgovora nadahnutog Štimca i naših DLZ heroja. U Magarećem kutku ćete četiri puta gledati jednog te istog magarca. DLZ, samo na našem portalu.

V svetu se vrstijo obsodbe včerašnjega izraelskega napada na pripadnike Hamasa v Dohi v Katarju, v katerem je bilo ubitih 6 pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja, med njimi naj ne bi bilo voditeljev gibanja. Katarske oblasti so napad ostro obsodile in vztrajajo, da bodo nadaljevale vlogo mirovnega posrednika za dosego premirja med Izraelom in Hamasom v Gazi. V oddaji tudi: - Prvič od začetka vojne v Ukrajini je zaradi kršitev poljskega zračnega prostora tam posredovala protizračna obramba zveze Nato. - Ursula von der Leyen bo v prvem nagovoru Evropskega parlamenta v drugem mandatu na čelu Evropske komisije začrtala njeno agendo. - Čeprav je pokojninska reforma med ključnimi zavezami koalicije, v postopku njenega sprejemanja ni naglice.

Poljska je oborila ruske dronove koji su narušili njen zračni prostor, nazivajući to "činom agresije". Predsjednica Evropske komisije traži sankcije i djelimičnu obustavu trgovine s Izraelom. Poslušajte i priču o tome kako BiH još uvijek nema odgovor na ustaške simbole i murale ratnim zločincima.

66-letni italijanski zgodovinar Alessandro Barbero velja za televizijskega in spletnega zvezdnika. Javna predavanja, ki jih prireja po vsej Italiji, so praviloma razprodana. Skrivnost izredne priljubljenosti tega univerzitetnega profesorja iz Torina leži v njegovi strasti do upovedovanja zgodovine, ki temelji na osebnih zgodbah junakov preteklosti, ter izredno sočutni drži, ki jo goji do vseh strani v usodnih zgodovinskih zgodbah. 27. septembra bo na povabilo fundacije Poti miru kot prvi italijanski zgodovinar javno predaval o prvi svetovni vojni in soški fronti v njenem osrčju, v Kobaridu; vest o edinstvenem dogodku je bil tudi razlog, zakaj ga je Janko Petrovec povabil pred mikrofon. Zakaj imamo radi zgodbe iz zgodovine? Kako pomembna so osebna stališča zgodovinarja pri njeni interpretaciji? Zakaj po mnenju Alessandra Barbera ne moremo postavljati srpa in kladiva na isto raven s kljukastim križem? Kako mračen je v resnici bil srednji vek in zakaj moramo povode za travme med Slovenci in Italijani v 20. stoletju iskati prav tam, v srednjem veku – oziroma v letu 1202? Kako je potekalo usodno leto 1917 na soški fronti ter zakaj imajo v Italiji tako zelo selektiven spomin na našo skupno zgodovino več desetletij po tem?

Povabili smo na dva orgelska koncerta iz cikla Obiski kraljice v živo. Na njem se predstavljajo uveljavljeni domači in tuji organisti, ki z izbranimi programi, solistično in v komornih zasedbah koncertirajo na orglah različnih slovenskih cerkva. Prvi koncert bo že v četrtek 11. septembra ob 19.30 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Tja nas bo povabila urednica in organistka Polona Gantar.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično: spomnimo se daljinca na kabel, prvih igralnih konzol iz konca 70-ih in 80-ih, ter (ker je september) študiramo, katere podkaste je najbolje poslušati v gneči na cesti. Iz te debate nas katapultira do drznega teološkega vprašanja, ali res obstaja bog prometnih kolon in ali ga slučajno častimo vsakič, ko hupamo. Ali pa hupanje deluje kot cerkveni zvon? Sveta Feltna ali Sveti Hupko, usmili se nas. Namesto nas najde rešitev za manj gneče Roman Mars, mi pa brainstormamo, kateri podkast najbolj pomirja na začetku kolone na Celovške, potem pa čudežno preidemo na 2. poglavje knjige Zadnja priložnost. Tri leta po dogodkih iz 1. poglavja so naši junaki na lovu za komodskim zmajem. Mi pa razmišljamo, zakaj so nam plazilci manj simpatični od kosmatih mesojedcev.

U skupini L europskih kvalifikacija za odlazak na Svjetsko nogometno prvenstvo 2016. godine u Americi hrvatska reprezentacija je na drugom mjestu. Prvi su u skupini Česi s 9 bodova, treći Crnogorci sa 6 koliko ima i Hrvatska. Slijede reprezentacije Farskih otoka s 3 boda i Gibraltara koji je bez bodova. U toj skupini jedino je Hrvatska odigrala samo dvije utakmice, dok drugi imaju najmanje 3 odigrane utakmice, pa je za očekivati da će se nakon dvaju susreta koji slijede, hrvatska reprezentacija naći na prvom mjestu.

Škofje na delovnem srečanju z nadškofom Gallagherjem.Sveti oče maševal ob začetku kapitlja avguštincev.Koledar papeževih dogodkov v septembru in oktobru.Prvi šolski dan v Zavodu sv. Stanislava.Nadškofa Cvikla obiskali dijaki, ki bivajo v Dijaškem domu Antona Martina Slomška.

Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

V Ljubljani so danes predstavili 60. Študijske dneve Draga, ki bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekali od 12. do 14. septembra pod naslovom Med vojno in mirom. Prvi dan bodo o izzivih sobivanja razmišljali Daša Ličen, Peter Spazzapan in Peter Hribar, na okrogli mizi z naslovom Večer Zahoda bodo gostje Bernarda Fink, Karin Planinšek in Ivan Štuhec. Janez Dolinar in Lenart Škof bosta razmišljala o etičnih dilemah ob koncu življenja, zadnji dan pa okrogla miza ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Gostje bodo Valentin Areh, Božo Cerar in Jože Plut. V okviru Drage bodo odprli razstavo o Jošku Tischlerju, pripravili proslavo ob jubileju in predstavili jubilejni zbornik – ob tem bo zbrane nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Zadnji dan bo sveto mašo daroval novi škofov vikar za Slovence na Tržaškem Tomaž Kunaver. Na Dragi bodo podelili tudi 14. Peterlinovo nagrado, ki jo letos prejme pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist ter Prešernov nagrajenec Zorko Simčič. Uvod v študijske dneve bo Draga mladih v petek dopoldan, častna gostja 60. Drage bo predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki bo zadnji dan udeležence tudi nagovorila.

Šole po Sloveniji so po več kot dveh mesecih počitnic znova napolnili otroci, med njimi jih je 20 tisoč v klopi sedlo prvič. Za nekatere vesel, za druge pa manj vesel dogodek po državi spremljajo slavnostni nagovori pristojnih in poostrena pozornost policije na cestah. Drugi poudarki oddaje: Zahodni politiki se zbirajo na forumu na Bledu, v ospredju aktualne krize Najmanj 800 žrtev silovitega potresa na vzhodu Afganistana Po petkovem deževju sanacije plazov, dela na drugem tiru začasno obstala

Pred davnimi časi, kot so mi povedali stari ljudje, je živela strašna pošast, ki je prišla s severa in opustošila cele predele dežele, požirala tako ljudi kot živali; in ta pošast je bila tako uničujoča, da so se bali, da na zemlji ne bi ostalo nobeno živo bitje več, če se ne bo kdo ojunačil in jo uničil.Kdo je strašnega zmaja uspel uničiti, nam pojasni ljudska pravljica, za katero pa ne vem, od kod izhaja. Prvič jo je objavil Andrej Lang v Rumeni knjigi pravljic, ki je izšla leta 1894, pred več kot stoletjem torej. Vir: Rumena pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov. The Project Gutenberg eBook of The Yellow Fairy Book, Andrew Lang, London Lobmans, Green and Co. AND New York: 15 East 16th Street, 1894, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Obsodbam enega od najbolj smrtonosnih ruskih napadov na Kijev, ki je zahteval najmanj 23 življenj, so se pridružile tudi Združene države. Ameriški odposlanec za Ukrajino Keith Kellog je izrazil prepričanje, da napadi ogrožajo Trumpova prizadevanja za končanje vojne. Podobno meni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, češ da napad jasno dokazuje, da se ruski cilji niso spremenili. Ukrajina je bila v središču razprav prvega dne slovenske diplomacije in bo tudi na današnjem zasedanju obrambnih ministrov Unije. Drugi poudarki oddaje: - Ameriška ukinitev financiranja javnih medijev že širi informacijske puščave. - Čeprav bo inflacija po pričakovanjih še naprej nekoliko povišana, trg dela ostaja stabilen. - Košarkarji želijo pozabiti uvodni poraz na evropskem prvenstvu in se osredotočiti na prihodnje tekme.

Oglašamo se z Beneškega Lida, kjer se je pričel 82. mednarodni filmski festival, najstarejši filmski festival na svetu. Na rdeči preprogi so se že zvrstila prva zvezdniška imena iz sveta filma: Julia Roberts, Emma Stone, Cate Blanchett, Francis Ford Coppola in Werner Herzog, ki je na odprtju iz njegovih rok prejel nagrado za življenjsko delo. To so podelili tudi ameriški igralki Kim Novak. Prvi filmi, o katerih bo žirija odločala, so bili že na sporedu: Jay Kelly Noama Baumbacha, Bugonia Jorgosa Lantimosa, Sirota Lászla Nemesa – pa seveda film, ki je letošnjo Mostro odprl, La Grazia Paola Sorrentina. V prihodnjih dneh bodo prikazali še filme Jima Jarmuscha, Kathryn Bigelow in številnih drugih zvenečih imen iz sveta filma. Z eno izmed žirantk na nedavno končanem festivalu FeKK, Živo Emeršič, smo se pogovarjali o najboljših kratkih filmih festivala. V kinu pa na redni spored prihaja norveški film Seks, del Trilogije iz Osla, ki jo podpisuje Norvežan Dag Johan Haugerud in dokumentarec z Dalajlamo, Modrost sreče. Ta je ob svojem 90. rojstnem dnevu strnil nekaj misli za mirno, srečno življenje v 21. stoletju, v času globalnih nemirov in kriz.

Po uspešnem multimedijskem projektu Prvič, v katerem so se mladi spoštljivo, prijazno in iskreno pogovarjali o doživljanju sprememb v puberteti, čustvih, nasilju, partnerstvu in spolnosti, avtorice in avtorji projekta z mladimi spet raziskujejo mladostništvo ‒ tokrat prijateljstvo. Neža Prah Seničar in Urška Henigman sta k pogovoru pritegnili več kot 200 mladih, ki smo jih povabili na snemanja kratkih videovsebin. V 10 krajih po Sloveniji se je na vabilo odzvalo več kot 100 mladih. Pred našimi televizijskimi kamerami so se pogovarjali o lepotah in težavah prijateljstva. Od jutri dalje si boste ob sobotah dopoldne na 1. programu TV Slovenija lahko ogledali kratke oddaje, ki so nastale v mladinskih in kulturnih centrih v Murski Soboti, Kamniku, Krškem, Radovljici, Velenju, Kočevju, Črnomlju, Slovenskih Konjicah, Idriji in Kopru. Osrednje mesto v RTV projektu Prvič prijateljstvo pa imajo dogodki, na katerih se bomo pogovarjali in igrali igre s temo prijateljstva, svoje izkušnje pa bodo delile tudi znane osebe. Dogodki se bodo zvrstili to jesen v mladinskih centrih, v katerih so nastale videovsebine, le da bodo tokrat dogajanje posnele kamere MMC in mikrofoni Prvega programa Radia Slovenija. Dogodki bodo namreč na voljo v obliki videokasta na Skitu in radijske oddaje na Prvem. Več informacij o projektu, oddaje, videokaste in brezplačne vstopnice za dogodke najdete na skit.rtvslo.si/prvic.

Glavna junakinja filma je srednješolka Johanne, ki se na vso moč zatreska v svojo novo profesorico norveščine in francoščine. Film jo spremlja, kako se prebija skozi ta obenem čudovita in mučna čustva, ko se vse bolj zaveda, da se to ne more razviti v nič otipljivega. A vseeno poskuša. Ob tem skozi notranje monologe gledalcu razlaga svoja občutja, sanje in namere, potem pa se odloči žar svoje zaljubljenosti zapisati v zgodbo. Ker živi v dokaj liberalni družini, svoje pisanje pokaže babici, in ta ugotovi, da to sploh ni slabo. A to ni zgodba o meteorskem vzponu mlade literatke, temveč zgodba o tem, kako njeni zapisi vplivajo na življenje ljudi okrog nje. Prvi odziv je kakopak šok in, vsaj pri Johannini materi, strah. Navzven mati sicer trdi, da gre za strah pred morebitno zlorabo njene hčerke, a dejansko jo je presenetilo njeno odraščanje. Babica, ki je pesnica in je torej bolj odprta, obenem pa je to življenjsko fazo že prestala s svojo hčerko, je kakopak bolj liberalna in zagovarja objavo. Skozi vse te debate roman počasi pridobiva lastno osebnost in odriva tragičnost Johannine romance v ozadje. Vse to vodi v številne nepričakovane situacije, vroče družinske razprave in upodobitve prizorov, naracij in razlag, pri katerih gledalci vse manj vemo, kaj se je zares zgodilo, kaj so Johannine sanje in kaj njena razlaga situacije. Za povrhu zgodbo prežema subtilen skandinavski humor, ki ohranja film v ravnotežju, ko se ta izmenično nagiba k tragični neuslišani romanci in k širšim etičnim dilemam takega razmerja. Režiser in scenarist Dag Johan Haugerud, ki je generacijsko bliže babici kot glavni junakinji, zgodbo filma premišljeno stke z uporabo različnih orodij filmskega jezika – celo takih, kot je pripovedovalec v offu, ki je v filmih redkokdaj uspešno uporabljeno orodje. Skozi nekaj časovnih preskokov, upodobitev sanj in s prikazom sicer romantizirane, a izredno žive norveške prestolnice, ustvari razgibano filmsko pripoved, ki gledalca zlepa ne izpusti iz primeža. V zadnjih letih je norveška kinematografija ustvarila globalni pečat s filmi Joachima Trierja, kot je bil za več oskarjev nominirani Najbolj grozen človek na svetu. Seveda poleg konsistentnega vpliva njihove produkcije otroških filmov, ki so redno vključeni tudi v program Kinobalona in Art kino mreže. A Trierjevi in Haugerudovi filmi si delijo očaranost z glavnim mestom države, ki postane lik ali pa vsaj ključni element razvoja človeških junakov, in tako pripomore k njihovi kompleksnosti. Letos je še posebej veliko leto za norveške filme, saj jeseni prihaja v kine nov Trierjev film Sentimentalna vrednost, ki je slavil v Cannesu, medtem ko so v začetku leta prav Sanje prejele glavno nagrado Berlinala. Čeprav so Sanje zaključena zgodba, pa so le del režiserjeve kontemplacije o sodobnih razmerjih in njegovem domačem mestu. V tedenskem razmiku na kino spored namreč prihajata še Seks in Ljubezen, ki s Sanjami tvorita tematsko trilogijo. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Jure Franko.

Kaj bi pomenil hud zobobol sredi vesoljske misije na poti proti Marsu? Ali pa krvni strdek v vratni veni tisoče kilometrov od doma?V tokratni Xkurziji predstavimo dva projekta, ki bosta astronavtom v prihodnosti omogočili daljše in varnejše misije. Prvi je SpaceDent, pri katerem so raziskovalci zasnovali posebno zobozdravstveno komoro in orodja iz nevnetljivih materialov, da bi astronavti lahko sami poskrbeli za osnovna zobozdravstvena zdravljenja. Drugi projekt pa povezuje srčno-žilne strokovnjake in strojne inženirje. Skupaj razvijajo sistem za zgodnje zaznavanje sprememb v vratni veni, kjer lahko nastanejo nevarni krvni strdki. Kako takšne raziskave potekajo in zakaj so ključne za prihodnost vesoljskih odprav? Sogovorniki: Tine Šefic, absolvent dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, projektni vodja projekta Spacedend dr. Aleš Fidler, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zobozdravnik specialist na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana Hana Prtenjak, študentka na Fakulteti za strojništvo, inženirka strojništva dr. Janez Urevc, docent na Fakulteti za strojništvo, so-vodja projekta: Razvoj tehnologij za varnejše vesoljske misije

Marc Marquez je nastavio dominaciju MotoGP sezonom nebrojenim uspesima u Austriji. Prva pobeda na Red Bull Ringu u karijeri, šesta pobeda zaredom, 97. ukupno, preko 400 poena u šampionatu, sve dalje rivalima i bliže tituli broj 9...OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Portugalska je priljubljena turistična destinacija, hkrati pa država, ki počasi, a vztrajno, tudi gospodarsko raste, čeprav so plače še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Je največja izdelovalka koles v Evropski uniji. Od leta 2022 naprej so imeli na Portugalskem trikrat parlamentarne volitve. Prvič se soočajo z vzponom skrajne desnice, predvsem zaradi neuspešnega upravljanja z migracijami. Prestolnica Lizbona je med evropskimi mesti z najdražjimi stanovanji, tudi zaradi turizma, ki je pomembna gospodarska panoga. Podeželje pa medtem stagnira in se prazni. Portugalska je tako še ena izmed držav dveh hitrosti v Evropske uniji, ki je na skrajnem zahodu celine dobrih 50 let po demokratični revoluciji še vedno zelo priljubljena. Portugalska Ima tudi veliko politikov na najbolj izpostavljenih mestih v mednarodnih institucijah. V reportaži smo obiskali tudi najbolj zahodno točko Evrope in se pogovarjali z izvajalcem glasbene zvrsti fado. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji je kulturno in jezikovno središče zamejskih Slovencev v Italiji, ki prebivajo od Kanalske doline in Rezije do Terskih in Nadiških dolin. Ustanovljen je bil leta 2006 z namenom, da kot močna krovna organizacija omogoči bolj učinkovito uveljavljanje in ohranjanje slovenskega jezika in kulture v krajih, kjer je pripoved zgodovine v odnosu do Slovencev težka in mračna. “Prišel sem z dežja pod kap.” To preprosto reklo zgovorno označuje razmere v Benečiji takoj po drugi svetovni vojni. S temi besedami se začne knjiga Mračna leta Benečije, ki sta jo pod psevdonimom NAZ napisala duhovnika Marino Qualizza in Božo Zuanella. Knjiga o delovanju tajnih organizacij v Benečiji je izšla v italijanščini leta 1996 v Čedadu, slovenski prevod pa je Cankarjeva založba v Ljubljani objavila dve leti pozneje. Duhovnika sta bila za svoje delo preganjana na sodišču, pogum, s katerim sta prekinila molk, dolg desetletja, pa naj bi vplival tudi na njuni profesionalni karieri. Oba sta v visoki starosti umrla maja 2025. Ravno tisti mesec pa je Inštitut za slovensko kulturo v Benečiji izvolil novo vodstvo sedmih posameznic različnih generacij, vseh izredno dejavnih na raznih področjih življenja slovenske manjšine v Benečiji. Prvi večji dogodek so članice novega vodstva posvetile ravno umrlima duhovnikoma in lokalno skupnost pozvale k skupnemu branju njunih besed. Besedilo je bilo na voljo tako v slovenščini kot v italijanščini, branje pa je spodbudilo tudi marsikatero zgodbo starejših generacij, ki so ji lahko prisluhnili mladi, ki teh časov niso doživeli. Predstavnice vodstva smo povabili k pogovoru o tem, kako vidijo vlogo Inštituta za slovensko kulturo v regiji in širše ter položaju slovenske manjšine v sedanjih časih.

Izrael še stopnjuje vojno v Gazi. Varnostni kabinet je ponoči odobril predlog premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo mesta Gaza. Načrt ne vključuje okupacije celotne enklave, o čemer je predhodno govoril Netanjahu. Ta sicer zatrjuje, da Izrael ne želi prevzeti Gaze. Gaze ne želimo obdržati, imeti želimo varnostni obroč. Ne želimo ji vladati, ampak jo predati arabskim silam, ki bi ustrezno upravljale z njo, je dejal Netanjahu. Drugi poudarki oddaje: - V veljavi evropski akt o svobodi medijev. Slovenski novinarji opozarjajo na nujnost sprejetja novega zakona o medijih - Prvi sestanek avstrijske komisije o raciji pri Peršmanu, Slovenija pričakuje konkretne ugotovitve - Nogometaši Celja na pragu napredovanja v konferenčni ligi, Olimpija remizirala z albansko Egantio.

Upokojenci bodo danes prvič dobili nižje pokojnine zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega so namreč od začetka julija dolžni plačevati vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci. Glede vsega je odprtih še veliko vprašanj, v praksi sistem še ne deluje. Nekaj drugih poudarkov: - Na Dunaju danes protestni shod zaradi nedeljske racije na protifašističnem shodu na avstrijskem Koroškem - Tudi Kanada med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine - Radijska nagrada lastovka kratki zgodbi z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije

Z današnjim dnem so upokojenci na izpisku prvič lahko videli, kolikšen prispevek bodo odslej plačevali za dolgotrajno oskrbo - gre za en odstotek neto pokojnine. Od prvega julija namreč vsi plačujemo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki je odvisen od višine dohodka: upokojenci torej en odstotek neto pokojnine, zaposleni odstotek bruto plače, še en odstotek bo plačal njihov delodajalec. Samozaposleni pa bodo plačevali dva odstotka svojih prihodkov, saj so v vlogi delojemalca in delodajalca. Obvezni prispevek je obračunan samodejno ob plači oziroma pokojnini in se zbira, podobno kot prispevek za zdravstveno zavarovanje, na računu ZZZS. Druge teme: - Kmetijska zbornica napoveduje protest zaradi po njihovem nevzdržnih razmer v panogi. - Vse več držav razmišlja o priznanju Palestine, v Gazi medtem vladajo katastrofalne razmere. - Slovenski odbojkarji po zmagi nad favoriziranimi Francozi v polfinalu lige narodov.

Na začetku julija je v Vojvodini padla prva klapa celovečernega filma Izgubljena leta slovenskega scenarista in režiserja Árona Hôrvatha Bótke , ki je scenarij za film osnoval na drobcih spominov lastnega otroštva. V oddaji tudi o retrospektivi slovenskega eksperimentalnega filma v newyorški kinoteki Anthology Film Archives, ocena Marvelovega filma Fantastični štirje: Prvi koraki in ocena filma Sanje Daga Johana Haugeruda.

Prvi osnutek večletnega finančnega okvira Evropske unije za Slovenijo predstavlja ustrezno podlago za pogajanja, je po sestanku z evropsko komisarko za širitev Marto Kos v Ljubljani dejal predsednik vlade Robert Golob. Komisarka pa je poudarila, da širitev Unije ni samo povečanje njenega ozemlja in števila prebivalcev, ampak gre tudi za krepitev varnosti. Drugi poudarki: - Državni svetniki jutri o vetih na zakone o zaščiti živali, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in uporabi konoplje. - Svet trebanjskega zdravstvenega doma zaradi odstopa polovice članov ne more odločati o vodji ustanove. - Zaradi mogočih neurij oranžno opozorilo, nekaj vročinskih neviht državo zajelo še pred napovedmi.

Kralj Sachsenringa je ponovo zaseo na svoj tron posle dva nezaboravna nastupa, jednog po kiši u sprintu i drugog po suvom u glavnoj trci. Sledi odlazak u Brno pred odlazak na dugu letnju pauzu. Prvi od dva poteza za početak kraja je uspešno povučen, Deluje da ga niko neće ugroziti ni u Češkoj.OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationKUPITE ULAZNICE ZA IMAX F1 FILM CINEPLEXX PREMIJERU: https://bit.ly/f1-film-lap76-cineplexxIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Prvi vročinski val je za nami; ker nas je dosegel že junija, imamo varljiv občutek, da je poletje že v polnem razmahu. Dejansko pa se je šele dobro začelo, zato ne škodi, če še enkrat ponovimo, kako se zavarovati pred vročino. Ob tem boste v tokratnem Studiu ob 17-ih slišali še nekaj koristnih informacij o novostih v glavnih turističnih destinacijah pri nas.

Zgodba v tokratnih Sledeh časa zahteva nekaj predznanja. Ali vsaj predposlušanja. Marko Radmilovič se je, v prenesenem pomenu, vrnil na mesto zločina in ob novih dejstvih, ki so privrela na plano, pripravil drugi del oddaje o zločincu Francu Rihtariču. Prvi del zgodbe je bil objavljen pred dobrimi tremi leti in ga znova priporočamo v poslušanje, da bo drugi del bolje in lažje razumljiv. Tokrat odkrivamo nove elemente v zgodbi o Francu Rihtariču, ki so tako senzacionalni, da se zdijo težko verjetni. A če ne drugače, je zgodba vsaj zanimiva in tako vredna pozornosti v dokumentarnem uredništvu našega radia.

Vročinski val, ki je zaznamoval minula dva tedna, se bo z današnjim prihodom padavin dokončno poslovil. Po državi se že pojavljajo nevihte, zaradi katerih je Agencija za okolje izdala oranžno opozorilo. Glavnino nevihtnega dogajanja je pričakovati proti večeru. Drugi poudarki oddaje: Poplave v Teksasu terjale 51 življenj, še vedno iščejo 27 pogrešanih deklet. Elon Musk po odhodu iz vlade Donalda Trumpa ustanovil svojo stranko. Ob 180-ti obletnici rojstva Jakoba Aljaža v Smledniku odkrili njegov doprsni kip.

Prvi letošnji večji vročinski val, ki traja že od začetka prejšnjega tedna, še ni popustil. Kmetijska suša v zadnjem mesecu je za sabo že pustila nepopravljivo škodo. Glavni ukrep za povečanje odpornosti kmetijstva na sušo in ekstremne temperature je namakanje. Toda zakaj je Slovenija obstala na približno enem odstotku namakanih kmetijskih površin? Kaj je narobe s sistemom, da se skoraj polovica površin, pripravljenih za namakanje, sploh ne namaka? Kako se premakniti naprej? O tem z Jernejko Drolec in gosti: - Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pred tem raziskovalka in avtoriteta na področju namakanja; - Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje - ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi in - Marko Černe, specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

U naredne četiri epozode domaćin Radar Foruma biće Radina Vučetić, profesorka istorije na Filozofskom fakultetu, a njen prvi gost bio je Raša Nedeljkov, programski direktor Crte. Veći deo razgovora posvećen je lokalnim izborima u Zaječaru i Kosjeriću, na čijem se primeru jasno vidi kako izgleda politički sistem u kome izbori formalno postoje, ali suština ne pripada volji građana. Upravo tamo, kako su se složili Vučetić i Nedeljkov, imali smo prilike da vidimo su svu širinu i dubinu izbornog nasilja. Zloupotreba javnih funkcija, ucene korisnika socijalnih službi, kupovina glasova u novcu i robi – od frižidera do traktora – pretnje, zastrašivanje, paralelne strukture koje se predstavljaju, kako Nedeljkov opisuje, čas kao policija, čas kao članovi biračkih odbora, fizičko i verbalno nasilje, pritisci na zaposlene u javnom sektoru, fantomski posmatrači, manipulacija izbornim listama, migracija birača, medijska pristrasnost i institucionalna tišina… Malo li je. Umesto izbora, građani su dobili pijacu glasova pod nadzorom partijske države.

I dalje rasuti po svim meridijanima - od Podrinja do Zlatiborskog okruga i Lajpciga - jedva smo se skupili (na Zoom-u, kao da je opet pandemija, daleko bilo). Prvi deo epizode koja zatvara sezonu 6 posvetili smo (uglavnom) delikantnom momentu u kome se nalazi fudbalski klub. "Samo starci, ranjenici i nejač." 1:17:20 U drugom delu podcasta, Milenko nas je vodio kroz finalnu ABA seriju, a pokušali smo da obradimo i brzu rekapitulaciju sezone. Da li je iko, ikada, bez ubedljivog razloga, ovoliko puta pomenuo Trapani Sharks? Stalne rubrike. I rafal pozdrava za Stefana Čupića. Zoom sastančili: Vili, Gazza, Gogec, Trobi, Paddy + Lemmy Dužina trajanja: REKORDNIH 203 min. (iz dva puta) ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- NOVO!!! HISTI MIX TAPE br. 89 https://youtube.com/playlist?list=PLwhKCZrlUHqgiyO_xm0_KxFlZ7WFqjsSk&si=2x0-MW3R8fHaJqvQ Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: Dragana Stjepanović / KK Partizan Majstor zvuka: Eh? Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, Zoom app, The Boss & Histi

Nova epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra, "Dobar loš zao" je pred vama! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković pozdravili su druženje Baba Žvale sa ostalim penzionerima na obodima Zaječara, zabrinuli se za odnos Frankenštajnovog čudovišta i ćacija koji žele da gladuju, odgledali boks meč u Futogu, a utvrdili su i da to što je nečiji lik na paketima gudrevine ne znači da je gudra njegova, naročito ako je reč o predsedniku Kolumbije. Prvi put u dugačkoj istoriji DLZ, tri gosta u studiju! To su Nenad Gladić "Lepi Brka", PR liste "Ujedinjeni za Kosjerić, Dragana Rašić ispred zaječarske liste "Promena u koju verujemo" i Miladin Krstić ispred liste "Ujedinjeni za spas Zaječara". Tema su, naravno, izbori u Kosjeriću i Zaječaru, na kojima postoji šansa da se naprednjacima na biralištima zada značajan poraz. Gosti su govorili o svojim programima, sa kakvim se pritiscima suočavaju opozicione liste i glasači u ovim mestima, saradnji sa studentima i poznatim ličnostina, pozvavši celu Srbiju da im na dan izbora pruži podršku u borbi protiv beskrupuloznog i agresivnog protivnika. U Magarećem kutku moći ćete da čujete šta Miša Vacić misli o paradi u Moskvi. Da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com