Podcasts about prvi

Od Užica do nominacije za EMI nagradu: Saznajte kako je jedna Srpkinja "obukla" najveće svetske zvezde! U 358. epizodi podkasta Pojačalo, Ivan је ugostio Jovanu Gospavić, istaknutu srpsku kostimografkinju koja već više od decenije gradi izuzetno uspešnu karijeru u Londonu u svetskoj filmskoj i TV industriji. Razgovor prati njen nesvakidašnji razvojni put – od odrastanja u Užicu i prvih koraka u svetu umetnosti, preko studija na Fakultetu primenjenih umetnosti u Beogradu i praškoj akademiji DAMU, pa sve do selidbe u Veliku Britaniju. Jovana otvoreno deli svoja iskustva o probijanju na zahtevno inostrano tržište, počevši od specifičnog angažmana dizajniranja uniformi za Britansku mačevalačku asocijaciju, do rada na velikim istorijskim filmskim i televizijskim projektima poput filma Emma i serija Queen Charlotte: A Bridgerton Story i Mary & George, koje su joj donele i dve nominacije za prestižnu nagradu Emi. O čemu smo pričali: - Početak - Početak razgovora - Kad porastem biću - Priprema za fakultet - Studentski dani - Studiranje u Pragu - Iz Češke u London - Dizajn u mačevanju - Prvi veliki projekat - Rad na seriji The Third Day - Drugi zanimljivi projekti - Uticaj globalnih dešavanja - CGI i AI u filmskoj industriji - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4sfWXEl Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Marc Marquez kuca na vrata nove istorije u 2026. godini, kao treći čovek ikada sa deset ili više titula šampiona sveta, a toliko je lako izgledalo sve u 2025. da se postavlja pitanje ima li pravog rivala? Ipak, Bagnaia ima priliku da i sam ispiše istoriju i pobedom nad MM93 sebe svrsta u red velikana MotoGP-a. Mogu li neki novi klinci do uspeha?------------------OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Prvi nacionalni izvještaj o rasizmu na univerzitetima u Australiji pokazao je da je riječ o široko rasprostranjenom i sistemskom problemu. Izvještaj je utvrdio da je 70 posto studenata i zaposlenih na 42 univerziteta svjedočilo rasizmu, koji je bio viši među studentima i osobljem porijeklom iz autohtonih zajednica, kineskog, afričkog, jevrejskog i bliskoistočnog porijekla.

Izložba fotografija i svjedočanstava Aboridžina i žitelja otočja Torresovog tjesnaca s invaliditetom je opisana kao prekretnica za njihovo uključivanje i reprezentaciju. Prvi put izložena u sjedištu Ujedinjenih naroda u Ženevi prije više od desetljeća, izložba je sada ponovno prikazana na domaćem tlu u najpristupačnijem formatu.

V Assisiju so od 22. februarja do 22. marca prvič v zgodovini javnosti izpostavljeni posmrtni ostanki sv. Frančiška. Več o tem dogodku ob 800-letnici smrti tega svetnika nam je povedal minorit p. Janez Šamperl, ki je v Assisiju služboval več let.

Nedavno je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekal medverski zajtrk, ki so se ga na povabilo muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića, udeležili predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. “Odnosi med verskimi voditelji v Sloveniji niso le formalnost, temveč tudi odraz globokega spoštovanja,” je po besedah muftija tudi osrednje sporočilo medverskega zajtrka. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji sicer v teh dneh vstopa v postni mesec ramazan, ki se bo zaključil v četrtek, 19. marca s sončnim zahodom. Prvi dan ramazanskega bajrama bo v petek, 20. marca, letošnji ramazan pa ima 29 dni. Foto: Bobo

V tokratni epizodi Andraž in Domen debatirata o prvemu uradnemu testu in parih novičkah.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatikiSupport the show

Piše Andrej Lutman, bere Aleksander Golja. V literarnem opusu Branka Gradišnika predstavlja roman Skrunitelj nadaljevanje njegovih pronicljivih izpisovanj na videz obrobnih pojavov, ki pa v celotni tekstovni strukturi postanejo pomembni, celo ključni za doumevanje avtorjevega namena. Predstavljeni so na način sprotnega humornega obračunavanja z vedenjskimi vzorci, ki so zlahka spregledani, a pisatelj jim da takšno težo, da krepko zarežejo v bralsko zavest. Podani so na način esejističnega nizanja, saj je romaneskna oblika le zunanja mreža, v katero se ujamejo dejstva, s katerimi pisatelj ustvarja svet odzivnosti, primerjav in vrednotenj. V romanu Skrunitelj Branko Gradišnik obuja formo nekakšnega intervjuja. Začne in konča se z izpostavitvijo diktafona. Pripovedovalca oziroma intervjuvanca obiskuje Anka Rivanc in v sedmih obiskih, kolikor je v knjigi poglavij, prejme obilico dejstev, premišljevanj in reminiscenc. Pisatelj se tokrat ukvarja predvsem z osebama iz slovenske literarne zgodovine – Janezom Trdino in Ivanom Cankarjem. Ne vpleta ju v kaka literarnozgodovinska izhodišča, pač pa nastopata v vlogi sogovornikov, pisatelj pa je govorec, ki podaja svoja razmišljanja skoraj kot paberke, kot opombe, ki mu služijo za ogrodje svoje naracije, ter navaja dogodke iz njunega življenja, ki so bolj anekdotične narave. Med tem kramljanjem je obilica naslonitev na določene spise in zgodbe, ki so zaznamovali razvoj slovenske književnosti. Takšnemu občutju se približuje tudi Anka Rivanc, ki v svojih opombah skuša ujeti pisateljev humoristični ton in vsebinske poudarke ter z lastnimi posegi v pripovedovanje, ki ga je posnela in uredila, dodaja še eno dimenzijo aktualnosti. Ima pa to pisanje še eno lastnost: to je implicitno izraženo spraševanje, kdo je skrunitelj in kaj oskrunja. Prvi odgovor bi seveda bil, da je skrunitelj prav pisatelj sam, saj pri vpletanju dveh pisateljev ne skopari z nekakšno desakralizacijo obeh. Nikakor ju ne ponižuje ali išče določenih pomanjkljivosti pri njiju, iskanje manjkov se izraža drugače. Branko Gradišnik poudarja svoje pripetljaje z založbami in težave ali vsaj peripetije v zvezi z možnostjo objavljanja svojih prispevkov v dnevnih občilih. Oskrunjanje tako ostaja knjižni suspenz, kar daje celotnemu pisanju nadih kriminalne zgodbe, kjer prekršek ali zločin sicer obstaja, ni pa trupla niti žrtve. Poleg že omenjenih slovenskih pisateljev je v romanu Skrunitelj še množica literarnih osebnosti, ob katerih pa osnovna naracija prehaja v esejistično podajanje bolj ali manj znanih zgodovinskih dejstev. Te osebe so večinoma iz evropske literarne zgodovine, kot sta Franz Kafka ali Fjodor Mihajlovič. Dostojevski. Tudi njih vpleta le kot nekakšno izhodišče za razpredanja, ki so na nekaterih mestih rahlo ovita v filistrske odtenke, pa takšni odlomki morda delujejo kot preobilje v sicer tekoče berljivem besedilu. Ob tem se poraja zamisel, da bi bil roman Skrunitelj lahko obvezno šolsko branje, saj se loteva stebrov evropske literature na sproščen način. Spremno besedo, ki je pravzaprav uvod v roman, je napisala Miša Gams. V njej poudarja izmuzljivost in primerja Gradišnikovo pisanje s potico, ki ima kar se le da različne nadeve. Krepkih tristo strani obsežno pisanje pa pušča bralstvo v neki negotovosti, ali sploh vzeti resno vse, kar je napisano. A to je vsekakor odlika tega dela, saj relativizira eno od splošnih prepričanj, da je literarna zgodovina ena sama.

Bili smo tudi na koncertih komornih zborov Glasis, Ipavska in Dekor. V središče postavljamo operno in zborovsko glasbo. Bili smo na prvi slovenski produkciji Wagnerjevega Tristana in Izolde v ljubljanski operi, prvi izvedbi Parmovega Zlatoroga v Trstu in na prvi reški izvedbi Verdijeve Device Orleanske. Sledil bo pregled zborovskega dogajanja: komorni zbor Glasis je prepeval na Ptuju, komorni zbor Ipavska v Novi Gorici, komorni zbor Dekor je nastopil v sklopu sakralnega abonmaja, združeni otroški in mladinski zbori Tolmin in RTV Slovenija pa so se predstavili na koncertu v Kinogledališču Tolmin. Povedali bomo še, kdo so letošnji prejemniki Škerjančevih nagrad ter kako je bilo na uvodnem koncertu cikla Zvokotok in na drugem koncertu abonmaja Mozartine naših simfonikov.

»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.

Maribor je dobil zeleno luč za prvi center za oskrbo oseb z demenco v regiji. Mariborska občina ga bo vzpostavila v Bresternici, v objektu nekdanje podružnične osnovne šole; to bo skupnostni center, ki bo ponujal celostno podporo osebam z demenco in njihovim svojcem. Več o vzpostavitvi centra, ki bo odgovor na demografske in zdravstvene potrebe okolja – delež starejšega prebivalstva se povečuje, demenca pa je vse pogostejša bolezen našega časa –, pa v oddaji.

V Bratislavi na Slovaškem so minulo soboto na povabilo mestnega odbora za kulturo in turizem prvič na 4. Bratislavskih Fašiangih nastopili kurenti iz Desternika in s Ptuja. Sodelovale so tudi študentke slovenščine z lektorata Univerze v Bratislavi, ki so se pustile ujeti kurentom na odru in so jim pripele robčke na ježevke. Kurenti so sodelovali tako na glavnem odru pred mestno hišo, kakor tudi v pohodu po ulicah starega mestnega jedra. Pogostili so jih na Veleposlaništvu v Bratislavi. Popoldne je na glavnem odru potekal mednarodni karneval, kjer so se poleg Slovenije predstavile še Indija, Kitajska, Španija in Ekvador. Kurenti so imeli ves čas največ občudovalcev, saj so se vsi hoteli z njimi fotografirati. Predsednik združenja Slo Slo Borut Meršak - večino sredstev za gostovanje sta prispevala prav on in združenje - je na glavnem odru predstavil kurente in večtisočglavo množico povabil, da se udeleži tudi največjega kurentovanja ta konec tedna na Ptuju.

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

Končana stavka zaposlenih v klicnih centrih za obveščanje; vlada delno ugodila njihovim zahtevam.Gospodarska zbornica opozarja: Zaradi naraščajočih stroškov dela pred težkimi odločitvami približno 16 tisoč podjetij.V SDS kritični do sprejemanja zakonov po nujnem postopku tik pred volitvami.Iniciativa za Štepanjsko naselje: S svojimi denarnicami nočemo odgovarjati za zgrešeno urbanistično politiko.Mira Milavec: Letošnja zima v Ukrajini je najhujša, odkar se je začela vojna.ŠPORT: Drevi olimpijska preizkušnja skakalcev na srednji napravi v Predazzu. Prvi favorit Domen Prevc.Vreme: Oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo ali rosilo.Letna stopnja inflacije januarja navzdol na 2,6 odstotka.V Sloveniji živi dvajset tisoč ljudi z epilepsijo. Veliki večini zdravila pomagajo, za druge iščejo ustrezne pristope.ŠPORT: Darko Jorgić drugi na turnirju 16-ih najboljših evropskih namiznoteniških igralcev

Center avstrijskih narodnih skupnosti z Dunaja je po opominu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe nekaj slovenskih besed v deželnem zboru v Celovcu pozval h krepitvi dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem namesto sankcioniranja. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavil, da je prisotnost slovenščine neločljiv del koroške stvarnosti in avstrijske demokracije. Smrtnik, iz poslanske skupine Team Kärnten - Lista Köfer, je na četrtkovi seji koroškega deželnega zbora dobil opomin, ker je v svojem šestminutnem govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini, in sicer: lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla. Opomin mu je izrekel Christoph Staudacher, drugi predsednik koroškega deželnega zbora, ki prihaja iz svobodnjaške stranke. Prvi predsednik Andreas Scherwitzl, član socialdemokratske stranke, je menil, da Smrtnik ni storil ničesar narobe in sam ne bi izdal opomina. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema avstrijska tiskovna agencija. Slovenija je Smrtniku izrazila podporo in solidarnost.

Prvi tekmovalni dan, prva medalja za Slovenijo na zimskih olimpijskih igrah. Nika Prevc je osvojila srebro in postala še tretja članica družine Prevc z olimpijsko kolajno, a po tekmi ni bila zadovoljna z razpletom. Redko se zgodi, da slovenski športnik osvoji olimpijsko medaljo, pa ima na koncu cmok v grlu. Voditelj Luka Petrič z radijskima reporterjema Daretom Ruparjem in Igorjem Tomincem debatira o tem, ali takšna mentaliteta naredi velike največje. Rupar je vzporednice našel pri Janji Garnbret, ki je prav tako težko prenaša druga mesta, Tominec pa pri Tadeju Pogačarju, za katerega pravi, da so druga mesta imela še večji vpliv na njegovo kariero kot pa veličastne zmage. Prevčeva pri prvem skoku ni stabilno doskočila, dobila je skromne ocene, morda je na koncu odločala ta razlika, a Rupar opozarja, da se je tedaj tudi mojstrsko rešila, saj bi lahko tam padla, če bi se to zgodilo, pa bi bilo konec sanj o katerikoli medalji. Pravi pa, da so bile tekmice verjetno bolj sproščene, pod manjšim pritiskom. Zlata Anna Odine Stroem je po tekmi zatrdila, da je tekmovala le za srebro in bron, saj je menila, da je zlato že vnaprej oddano Prevčevi. Podrobneje tudi o razlogih za švicarsko prevlado v hitrih disciplinah alpskega smučanja. Tominec razlaga, kako so Švicarji v zadnjem desetletju prehiteli sosede Avstrijce po zaslugi kakovostnih centrov za razvoj alpskega smučanja po vsej državi, velik poudarek pa dajejo na združevanju treningov in šolanja zaradi česar manj mladih opusti ta šport, ko se v poznih najstniških letih odloča o naslednjih življenjskih korakih. Ravno takrat se v Sloveniji namreč zgodi največji osip tekmovalcev.

Pozno sinoči je v italijanskem Milanu in Cortini zagorel olimpijski ogenj. Na legendarnem stadionu San Siro so ob slovesnem odprtju zimskih olimpijskih iger nastopili številni zvezdniki, več milijonov gledalcev na prizorišču in pred malimi zasloni pa je lahko spremljalo še tradicionalne mimohode športnikov, ki se bodo že danes pomerili za prva odličja. Druge teme: - Washington kmalu po pogovorih Teheranu naprtil nove sankcije - Zdravstveni delavci pod vse večjim pritiskom zaradi nasilja - Oblast v Ptuju bodo prevzeli kurenti in druge maske

V Milanu in Cortini je sinoči zagorel olimpijski ogenj in športniki se že danes merijo za prva odličja. V pričakovanju uspehov slovenskih športnikov je za ogled tekem predvsem v Alpah in Dolomitih veliko zanimanja, prodanih je že 3 tisoč 500 vstopnic. Za Slovenijo se prve medalje obetajo že zvečer, ko bodo na prvi ženski posamični tekmi v skokih nastopile štiri Slovenke. Drugi poudarki oddaje: - Po ruskih napadih velik del Ukrajine brez elektrike, novi mirovni pogovori prihodnji teden - Večja izziva za novega guvernerja centralne banke - dostopnost bančnih storitev in zvišanje obresti na depozite - Huda prometna nesreča na Ajdovskem - trije mrtvi, eden huje poškodovan

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.A danes znanstveniki ne raziskujejo več le proteinov, ki jih je ustvarila narava, temveč vse pogosteje tudi takšne, ki jih načrtujejo povsem na novo. Med njimi je tudi dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki raziskuje umetne proteinske strukture in razvija prve popolnoma načrtovane proteinske motorje, nekakšne nanorobotke, zgrajene iz proteinov. Decembra je za svoje delo prejel prestižna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev raziskovalne poti, ki mu bodo v naslednjih letih omogočila, da to drzno idejo razvije še korak dlje. Kako sploh načrtujejo proteine, zakaj so proteinski motorji tako velik izziv in kam vse lahko to področje vodi v prihodnosti, je pojasnil v tokratnih Podobah znanja. Ajasja Ljubetič je kot strokovni sodelavec pripomogel tudi k nastanku serije o proteinih v okviru poljudnoznanstvene oddaje Frekvenca X na Valu 202. Vabljeni k poslušanju oddaj, v katere je vključen tudi intervju z Nobelovcem Davidom Bakerjem. Prvi del: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174912338 Drugi del: https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174914397 Tretji del: https://podcasti.si/frekvenca-x/ep/proteini-gradniki-zivljenja-33-pred-nami-je-izjemno-obdobje-raziskovanja-ved-o-zivljenju/ Foto: Kemijski inštitut

Medreligijski zajtrk: vsak vernik je košček mozaika.Obisk predsednika Evropske ljudske stranke Manfreda Webra v Sloveniji.Ozaveščanje o razširjenosti trgovine z ljudmi.Prvi petek in maša za mučenca Ignacija Nadraha.Slovo koprskega duhovnika Borisa Kretiča.

Montreux v Švici gosti namiznoteniško elito. Na turnirju najboljše šestnajsterice s svetovne lestvice nastopa tudi prvi slovenski loparček Darko Jorgić. Hrastničan je sicer po koncu lanske sezone zamenjal delodajalca in se iz Nemčije preselil na Poljsko. V popoldanskih športnih minutah se bo prvič z olimpijskega prizorišča oglasila radijska ekipa, saj so prve treninge v Italiji opravili slovenski alpski smučarji in smučarke. Konec tedna prinaša prvi tekmi v hitrih disciplinah, boj za odličja čaka predstavnike in predstavnice v smuku.

Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.

V Abu Dabiju se je končal prvi dan novih pogovorov med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Vpletene strani so o podrobnostih redkobesedne, ukrajinska stran je pogovore označila za vsebinske in plodne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nakazal, da bo tako še nekaj časa. Dokler ne bo pravega preboja, verjetno tudi ne bomo slišali kaj dosti o napredku, je dejal Rubio. V oddaji tudi o teh temah: - Ameriška migracijska agencija ICE iz Minnesote umika dobro četrtino pripadnikov. - Država energetsko intenzivnim podjetjem ponuja 30 milijonov evrov pomoči. - Idrijski zdravstveni dom bo moral poiskati koncesionarja za sanitetne prevoze.

Prvi slovenski pesnik in časnikar Valentin Vodnik se je rodil na današnji dan pred 268 leti. Rodil se je v hiši z naslovom Zgornja Šiška 17. Vodnikova domačija (stoletja pozneje) še vedno stoji na istem mestu, njen naslov pa se danes glasi: Vodnikova cesta 65, Ljubljana. Več o zgodovini domačije v Torkovem kvizu z Aleksandro Renčelj Škedelj, etnologinjo, kulturno antropologinjo in konservatorko na Zavodu za varstvo kulturne dediščine.

Piše Milan Vogel, bere Bernard Stramič. Malo nenavadno je, da se roman o nekom začne z njegovim pogrebom, a Tone Partljič se je tako odločil v prvem delu skoraj sedemsto strani obsegajoče knjige Voranc. V uvodnih stavkih je zapisal: ”Pravijo, da takega dne, kot je bil tisti četrtek 23. februarja 1950, Koroška še ni doživela, čeprav je bilo v zgodovini dežele veliko usodnih in pomembnih dni, ki so jim ljudje pravili – zgodovinski. Nekateri so celo zapisani v kakih šolskih knjigah. ” Roman je napisan na podlagi biografskih podatkov in zgodovinskih arhivskih virov. Avtor je pri tem opravil spoštovanja vredno delo in ga s svojim humorjem tudi nekoliko partljičevsko obarval. Nit Vorančevega življenja in dela teče od mladosti še ne na svojem na Preškem vrhu do umika pred aretacijo čez Strojno v Avstrijo leta 1930. Vmes pa je dogajanje zelo živahno, Partljič na primer piše o vihtenju cimprovke, ko je Lovro očetu pomagal tesati tramove – oče je bil namreč prepričan, da bo postal ”holcar”, saj so imeli denar za šolanje samo za sina Alojza, ki je pozneje postal duhovnik in celo član pobegle jugoslovanske vlade v Londonu). Beremo tudi o dveh zadružnih tečajih v Ljubljani in na Dunaju, poroki z Micko Šisernik in dveh hčerah, organiziranju in vodenju različnih skladov, ko je bil v službi v železarni v Guštanju, itd. Javnosti pa je bilo bolj neznano njegovo ilegalno delovanje kot člana prepovedane Komunistične partije Jugoslavije, čeprav tudi to ni ostalo skrito, saj, kot je rekla neka Hotuljka, ”v Kotljah se vse zve”. Sčasoma je postal tako pomemben komunist, da je bil izvoljen za enega od treh slovenskih delegatov na tretjem kongresu KPJ na Dunaju. Seveda ga je za vse življenje zaznamovala prva svetovna voja, ki jo je najprej doživel kot črnovojnik, nato pa kot mobiliziranec na soški fronti in potem na Tirolskem, kjer je prebegnil na italijansko stran in dolgo preživel v taboriščih tudi na jugu Italije. Ves čas mu je šlo po glavi, da bi moral o tem kaj napisati, a zaradi drugih obveznosti ni utegnil, tako da je roman Doberdob nastal šele pozneje. Voranca je njegovo ilegalno delovanje tako zaposlovalo, da ni imel časa ne za družino ne za pisanje. Nenehno je imel sestanke ali doma na Koroškem ali v centrali v Ljubljani, njegova glavna naloga pa je bilo organiziranje ilegalnih prehodov ljudi in literature čez jugoslovansko-avstrijsko mejo na Remšniku, Pernicah in največ na Strojni. Čeprav so ljudje vedeli, da je komunist, ki jih večinoma niso marali, je bil tako ugleden in priljubljen, da ga je pričakal domači žandar in ga opozoril, naj ne gre domov, ker ga tam čaka zaseda žandarjev, ki so prišli iz Ljubljane in Maribora, eden celo iz Beograda, da bi ga aretirali. Tako mu je uspel pobeg čez mejo v Avstrijo. Poleg zgodovinskih in biografskih dejstev Partljič v roman vpleta tudi motive iz Vorančevih literarnih del. Tako npr. naletimo na babico, ki pobira bobovce in ji Voranc pravi, da bodo že drugi pobrali, ona pa odgovori tako kot v Ajdovem strnišču: ”Pusti me Voranc, saj to delam zadnebar.” In res je je potem umrla. Ali občinska sirota, ki jo v kadunjah prevažajo po hišah, da jo preživijo. Pa Koplji pod brezo in tako naprej. Prvi del romana torej zajema Prežihovo delovanje od mladosti do pobega čez mejo leta 1930. V njem je le malo o njegovem literarnem ustvarjanju, saj mu je uspelo napisati le krajša besedila za različne revije, zelo pa se je razveselil svoje prve knjige Povesti, ki je izšla leta 1925. Partljiču pa snovi za drugi del gotovo ne bo zmanjkalo.

"Najteža lekcija koju sam naučio: Ja nisam moj posao." U 354. epizodi Pojačala, Ivan je ugostio Nikolu Damjanova, Principal Technical Artista u kompaniji Nordeus i jednog od vodećih svetskih stručnjaka u oblasti proceduralne i generativne umetnosti. Razgovor nas vodi kroz Nikolin dinamičan i nekonvencionalan karijerni put - od dečje želje da postane „majstor“ i studiranja na ETF-u, preko kreativnog haosa snimanja muzičkih spotova za domaću estradu i strane metal bendove, pa sve do arhitektonske vizuelizacije. Slušaoci će saznati kako je jedan hakaton 2011. godine promenio njegove planove o odlasku u inostranstvo i doveo ga u Nordeus u ranim fazama kompanije, gde je radio na razvoju globalnog hita Top Eleven. Poseban fokus epizode je na preseku umetnosti i tehnologije. Nikola deli uvide o razvoju video igara, izazovima optimizacije za različita tržišta i svojoj strasti prema „petljanju“ sa novim alatima (poput Substance Designera i Houdinija), što ga je dovelo do statusa predavača na prestižnim svetskim konferencijama. Ipak, možda najvažniji deo razgovora tiče se cene uspeha. Nikola potpuno iskreno i otvoreno govori o mračnoj strani prevelike posvećenosti poslu - suočavanju sa teškim oblikom „burnout-a“, anksioznošću i napadima panike. Kroz ličnu priču, on objašnjava kako je uz pomoć terapije naučio da razdvoji svoj identitet od svog rada i pronađe zdrav balans između karijere, porodice i hobija. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Školski dani i interesovanja - Prvi poslovi i zarade - 3D i digital arts - Prekretnice u životu - Povratak na fakultet - Kako se desio Nordeus - Razlike među tržištima - Aktivnosti van Nordeusa - Rad vs zdravlje Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4r0bMuM Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

Ovo je veliki trenutak. Po prvi put od kad nam je izašla knjiga, odlučili smo se za ovaj potez. Hrabro od nas, znamo.U novoj epizodi saznat ćete.....što mislimo o stopalima.Znamo, znamo! Kontroverzno. Također po prvi put obrađujemo slučaj iz naše hit knjige 'Profil Zla'. Jerry Brudos, dva dijela, držite se.Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Prvi i drugi amandman

Poslanci so drugi dan zadnje redne seje državnega zbora v tem mandatu obravnavali osem zakonskih predlogov. Med njimi sta največ pozornosti vzbudila predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bi to področje prvič uredil z ločeno zakonodajo, ter o preprečevanju tako imenovanih zastraševalnih tožb SLAPP. Druge teme: - Trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Indijo največji takšen na svetu. - Kitajski predsednik Ši s čistkami v vrhu vojske utrjuje svoj položaj. - Slovenski rokometaši proti Hrvaški lovijo pomembno zmago na poti v polfinale evropskega prvenstva.

Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.

Iz zbirke Fikcija izabrali smo i za radio adaptirali pet priča. Režiju i adaptaciju potpisuje Hana Veček, a u glavnoj ulozi je Petra Svrtan.

+Koji su planovi novih prozivođača?+Koliko će biti verni F1?+Šta zaista proizvode, a šta kupuj?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

Connecting with Indigenous Australia can be daunting for a newcomer to the country. So, where do you start? We asked Yawuru woman Shannan Dodson, CEO of the Healing Foundation, about simple ways to engage with First Nations issues and people within your local community. - Ako ste tek došli u Australiju, možda ćete tek primijetiti česte izraze poput „tradicionalni vlasnici“, „Zemlja / Country“ ili „Prvi narodi". Mnogi novi stanovnici žele razumjeti što ti pojmovi znače i kako se prema njima odnositi s poštovanjem. Ti prvi koraci mogu biti nesigurni, ali pomažu vam da bolje razumijete kako Australija funkcionira i kako se ovdje snaći. Prvi narodi Australije žive na ovoj zemlji i brinu o njoj više od 60.000 godina. Razumijevanje i poštivanje te povezanosti može vam pomoći da se osjećate ugodnije i sigurnije u svom novom domu. U ovotjednoj epizodi Vodiča za useljenike dijelimo jednostavne ali značajne načine kako učiti o kulturama i zajednicama Prvih naroda — bez obzira gdje živite ili kakvo je vaše znanje engleskog jezika.

NAGRADNA IGRA - prijavi se na moj YouTube profil (Subscribe) in pusti komentar pod YouTube videom in sodeluj v žrebu za podpisan izvod Anjine knjigice pravljic Mala miš, ti loviš!V prvi epizodi v letu 2026 se mi je pridružila pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Na pogovor sem jo povabil kot navdušenec nad poezijo, kolega pisec, pa tudi kot velik oboževalec njenega dela - Anjine pesmice s hčerko bereva praktično vsak večer, tako kot na tisoče drugih staršev in otrok. Neka posebna mehkoba prežema njene verze, obenem pa Anja o poeziji, umetnosti, pripovedništvu in ustvarjanju razmišlja tudi zelo zrelo, globoko in navdihujoče. Navdušen sem, da leto pričenjamo s pogovorom o umetnosti in poeziji. In upam, da nas ta topel zanos spremlja čim dlje v 2026. Hvala, ker spremljate podkast Umetnost lenarjenja. In srečno novo leto!Vabim vas, da si na pametni telefon naložite aplikacijo Mladinska knjiga PLUS, ki združuje najbolj iskane zvočnice, e-knjige in video vsebine. Med drugim na aplikaciji najdete vse moje knjige v e-obliki in zvočni obliki, pa tudi marsikatero Anjino knjigo.V pogovoru omenjava pesnike Hafis, Rumi, Kajetan Kovič, Gregor Strniša, pesnico Svetlano Makarovič.Omenjam raziskavo o privzeti nevronski mreži v povezavi s kreativnostjo: https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0956797618820626Časovnica:0:00 Napovednik: Kdo je Anja Štefan in moč njene poezije3:20 Zakaj so poglobljeni pogovori dragoceni4:10 Otroštvo v vili Coronini: Igra, narava in moč opazovanja7:20 Prvi stiki s pravljicami in glasbeno izročilo družine10:20 Soočanje z disleksijo – ko branje postane stiska in izziv14:00 Raziskovanje ljudskega izročila: Od starih običajev do modrosti non18:00 Ustvarjalni proces: Zakaj Anja še vedno piše s svinčnikom na roko23:00 Kje se rodijo ideje: Navdih na kolesu, med hojo in plavanjem27:30 Disciplina proti navdihu – pisanje pod časovnim pritiskom32:40 Zakaj je treba poezijo in prozo brati na glas35:50 Razlika med "poceni" in "plemenito" rimo38:30 Kaj sploh je poezija41:30 Poučevanje poezije v šoli: Nesmisel vprašanja "Kaj je pesnik mislil?"46:30 Pomen mentorstva in učenje pesmi na pamet kot popotnica za življenje51:10 Uglasbitev poezije in sodelovanje s slovenskimi skladatelji58:30 Literarni koncerti in čar nastopanja z glasbeniki1:02:40 Poklic pripovedovalke: Ko pravljice ganejo zapornike do solz1:07:30 Formatska moč kratkih zgodb: Od Singerja do Andrića1:10:00 Prihajajoči projekti: Glasbena antologija in nove živalske zgodbe1:13:00 Zakaj bi morali v šolah in družinah spet več peti1:16:10 Priporočila za branje: Od Ježka do Strniše in Makarovičeve1:19:30 Iskanje ravnovesja med svetlobo in temo v umetnosti in družbi

Papež Leon XIV., ki je maja nasledil pokojnega papeža Frančiška, je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov Mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, v Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinci božič že četrtič zapored preživljajo v vojni. Rusija v mirovnih pogovorih vidi napredek - Pristojno ministrstvo po požaru v Domu za starejše občane Notranje Gorice napovedalo pomoč - V Postojni in v soteski Mlačca znova na ogled žive jaslice

Connecting with Indigenous Australia can be daunting for a newcomer to the country. So, where do you start? We asked Yawuru woman Shannan Dodson, CEO of the Healing Foundation, about simple ways to engage with First Nations issues and people within your local community. - Povezivanje s autohtonom Australijom može biti zastrašujuće za nekoga ko je tek došao u zemlju. Pa, odakle početi? Pitali smo Shannan Dodson, pripadnicu naroda Yawuru i izvršnu direktoricu Fondacije za iscjeljenje (Healing Foundation), o jednostavnim načinima kako se uključiti u pitanja i zajednice Prvih naroda unutar vaše lokalne zajednice.

Nakon godina obiteljskog nasilja, u Bedekovčini je muškarac ubio suprugu, a potom i sebe Kod radnika iz Nepala otkrivena je lepra. Prvi je to takav slučaj u Hrvatskoj nakon više od tri desetljeća Po prvi put je potvrđena i kuga malih preživača. Veterinarska inspekcija je na terenu

Jedan od najpoznatijih slučajeva true crime žanra IKAD? Slučaj koji je započeo suludu popularnost true crime žanra?Je li moralno čitati dnevnik maloljetne djevojke?Imamo li odgovor ne neko od ovih pitanja? Baš i ne, ali potrudit ćemo se odgovoriti!Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že deveto leto zapored združila radijsko oddajo za otroke s 60-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko tri zaporedne četrtke prisluhnili novim radijskim uspavankam. V prvem večeru vas bo v sladke sanje popeljala pravljica Jane Bauer: Medvedov rojstni dan v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča. Pripovedovalec: Aleš Valič. Avtorica besedila: Jana Bauer. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Ilustrator: Miha Hančič. Fonetičarka: Mateja Juričan. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladke sanje v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, november 2025.

Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.

Playlist: HRT-A strana - Prvi snijegAna Baketaric - Bozicni sanKl Bonaca - Radujte se Bozic dolaziTonci Huljic - Od Bozica do BozicaRazbijaci Casa - Osam sobovaMijo& Martina - Bozic je za sve ljude

Kako je klinac sa najtežom astmom postao jedan od najsvestranijih umetnika u Srbiji? 345. epizoda Pojačala vodi nas kroz život i karijeru Eška Kurtića, multimedijalnog i tattoo umetnika iz Niša, čoveka koji je od rasturačkih devedesetih, teške astme i mesecima provedenim po bolnicama izgradio svoj put kroz umetnost, grafite, analogni dizajn i kasnije digital i tetoviranje. Razgovor počinje njegovim detinjstvom obeleženim ozbiljnom bolešću i time kako su papir i olovka postali doslovno način da preživi. Ivan ga vodi hronološki: od prvih grafita u dvorištu, preko ulaska u nišku umetničku školu u vreme inflacije i nestašice, pa do akademije gde susreće legendarne profesore, rusku školu crtanja, zapadnjačke pristupe, kaligrafiju, tipografiju i one “Mesijine” lekcije o ludilu i umetnosti. Eško detaljno opisuje kako je analogno doba - rapidografi, tuševi, četkice od životinjske dlake i plakati rađeni ručno - izgradilo njegovu veštinu i karakter. Poseban deo epizode bavi se njegovim uličnim periodom, hip-hop kulturom, skejtom, brejkom, putovanjima zbog grafita, upoznavanjem Beogradske ilegal ekipe i stvaranjem ranih murala koji se i danas pamte. Ipak, paralelno razvija “drugi Eško” - akademski, tehnički, disciplinovani deo koji radi ambalaže, plakat, fotografiju, 3D, UI/UX i sve što mu dođe pod ruku. O čemu smo pričali: - Najava - Početak razgovora - Kad porastem biću - Akademija i studentski dani - Životne lekcije o umetnosti - Grafiti kao umetnost - Prvi poslovi - Ključne tačke - Početak tattoo karijere - Mainstream vs underground Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/43Lazh8 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Tako imenovani Šutarjev zakon z obravnavo na pristojnem odboru danes začenja parlamentarno pot. Kot poudarja vlada, prinaša ukrepe za zagotavljanje varnosti. Strokovnjaki z različnih področij in nevladne organizacije opozarjajo, da je bil pripravljen preveč na hitro, brez strokovne razprave, zato da so nekatere določbe ustavno sporne, celota pa da vodi v represijo. Podpora zakonu v parlamentu je zagotovljena. Drugi poudarki oddaje: - Prvi teden podnebnih pogajanj v Braziliji je prinesel razprave o novih zavezah in iskanju financ za države v razvoju. Nekatere dogovore so že dosegli, a glavnina pogajanj pogajalce še čaka. - Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika se vrstijo opozorila o še vedno omejenem dostopu gluhih do informacij. Zveza društev gluhih in naglušnih poziva k izvajanju zapisanega v ustavo. - Odbojkarji ACH Volleyja so po dramatičnem koncu tekme za uvrstitev v Ligo prvakov napredovali v zadnji krog kvalifikacij. V Tivoliju so premagali Dinamo iz Bukarešte s 3: 1.

Nemanja Bešović bivši košarkaš Partizana trenutno je u ulozi komentatora na Arena sport, a sa svojih 221cm visine spada u najvišeg na svetu ko se bavi tim poslom.Uživajte u TRI sata razgovora :)00:00:00 Uvod00:06:00 Novo lice Arena sport00:31:30 Pratiš košarku? EL? NBA?00:37:45 Odrastanje00:42:50 Odrastanje, maštamnja...00:52:45 Velika seoba - šrelazak u NS01:05:00 PARTIZAN01:20:50 Prvi minuti za Partizan01:29:00 Vrhunski centri kao saigrači01:48:35 Odlazak u Belgiju - Avanture sa Jankelom02:00:45 Opel Meriva na trkačkoj stazi02:03:10 Odlazak u Arapski svet02:09:30 Strumica, drž ne daj02:19:00 Bliski Istok, Šari agent02:36:36 Sirija, Irak, Iran...02:50:10 Tajvan i Indonezija02:54:40 Najteži protivnik i najveći talenat sa kojim si igrao?02:56:50 Šta ti je košarka donela?02:58:30 Savet za mlade?03:30:05 Petorka saigračaThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nemanja BešovićDatum: 29.10. 2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #nemanjabesovic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Od gastronomije do stolarije – ista strast, druga brzina. U 340. epizodi Pojačala, razgovarali smo sa Davorinom Majhenšekom o putu od ugostiteljstva i višegodišnje uloge šefa kuhinje u bekstejdžu Exita do osnivanja brenda Vrdnik drvo i zanatske proizvodnje dasaka i poslužavnika. Razgovor otvara njegovu biografiju: detinjstvo u Vrdniku, prve korake u novosadskoj gastronomiji, napredovanje do organizacije hrane za velike zvezde i anegdote sa rajderima, pa sve do filozofije „dovoljno je dobro kada je iskreno i jednostavno“ u kuhinji. Zatim prelazi na stolariju: kako su prve žardinjere i daske prerasle u prepoznatljiv brend, kako je brz rast doveo do pregorevanja i zašto je ponovna, svesno skromnija verzija posla donela više smisla njemu i porodici. Dotiču se i šire gastronomije kod nas, kulture stejkova, važnosti dobrih alata i ukusa bez „preliva“, kao i lokalnog identiteta Vrdnika i Novog Sada. O čemu smo pričali: - Najava epizode - Početak razgovora - Kad porastem biću - Stari Novi Sad i gastronomija - Prvi posao i intervju u Kruni - Meso i stejk kultura - Rad na Exitu - Anegdote sa Exita - Vrdnik drvo - priča o ljubavi - Oporavak od burnouta i zaključak Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4n90a5T Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN