Podcasts about evropska

Paketna potovanja prinašajo določene prednosti in zaščito potrošnikov, vendar tudi pri njih ni nujno vedno vse tako, kot je bilo obljubljeno ob rezervaciji. Kaj storiti, če se cena spremeni, če hotel ne ustreza opisu, če je izlet odpovedan ali če organizator bistveno spremeni program potovanja? Kaj ščiti potrošnike v Evropski uniji? Odgovarjata Sara Besednjak in Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Voditelji članic Evropske unije so se na vrhu s kolegi z zahodnega Balkana v Črni gori zavzeli za pospešitev širitve zdajšnje 27-erice, s čimer se strinja tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, je slabo, da se to še vedno dogaja v formalnih okvirjih. V oddaji tudi o tem: - Potem ko so palestinsko zastavo včeraj sneli z vladne palače, so jo danes obesili na predsedniški. - Varnostni izzivi so med osrednjimi temami vrha Evropska unija - zahodni Balkan v Tivtu. - Izolska bolnišnica bo skušala morebitne okvare opreme ob izpadih elektrike preprečiti s postavitvijo sončne elektrarne.

V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Zaslišanja ministrskih kandidatov pod streho. Jutri v državnem zboru le še glasovanje o četrti vladi Janeza Janše.Evropska komisija zoper Slovenijo zaradi prekoračenega javnofinančnega primanjkljaja še ne bo uvedla postopkov.Povprečna urna postavka študentskega dela letos prvič čez 10 evrov – pogovor s strokovno direktorico e-Študentskega Servisa Vesno Miloševič Zupančič.Vreme: Padavine bodo ponoči slabele. Jutri bo večinoma sončno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 21 in 26°C.

Prvih osem kandidatov za ministre v 16. slovenski vladi je danes sedlo pred člane pristojnih parlamentarnih odborov. Zeleno luč so dobili kandidati za infrastrukturo Jernej Vrtovec, za kulturo Ignacija Fridl Jarc ter za obrambo Valentin Hajdinjak. Ta se je med drugim zavzel za izpolnitev zavez, danih Natu, ki je bil zaradi neizpolnjevanja obljub kritičen do Slovenije. Zaslišanja se bodo nadaljevala še pozno zvečer ter jutri in v sredo. Ostali poudarki oddaje: - Izraelski napadi na Libanon ne pojenjajo. Iran zato prekinja pogovore z Američani. - Evropska unija želi omejiti energetske dobičke, ki jih ima Rusija zaradi vojne v Iranu. - Na volitvah v svet Koroških Slovencev brez zanimanja za predsedniški položaj.

Na severu Portugalske nastaja rudnik litija, ki mu je Evropska komisija podelila status strateškega projekta. Rudnik litija leži na območju, ki je del Unescove kmetijske dediščine in Nature 2000. Na tem ekološko občutljivem območju še kmetujejo na starodaven način, tam živi ogroženi iberijski volk in več kot 200 vrst ptičev. Lokalne skupnosti in posamezniki že osem let bijejo pravni boj proti rudniku litija, ki bi po njihovem mnenju uničil vodne vire in način življenja. Rudnik litija Barroso je test za Meddržavno sodišče v Haagu in druge strateške rudarske projekte na tleh Evropske unije. Bodo energetski in korporativni interesi prevladali nad interesi prebivalcev? Bo območje Barroso zaradi lakote po litiju postalo območje žrtvovanja? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Mesto žensk je pionirska feministična organizacija, osredotočena na enakost spolov v umetnosti in kulturi. Zavezano je umetnosti in kritični teoriji, pa tudi feminističnim, kvirovskim in postkolonialnim študijam ter predano temeljnim vrednotam enakosti, različnosti in solidarnosti. Mesto žensk že več kot trideset let daje vidnost umetnicam, teoretičarkam in aktivistkam z vsega sveta. Javnost ozavešča o nesorazmerni zastopanosti žensk v umetnosti in kulturi ter si prizadeva za izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Leta 2019 je Mesto žensk prejelo prestižno nagrado za kulturo Princess Margriet, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija (ECF), kar trikrat pa nagrado EFFE Label, ki jo Evropsko združenje festivalov (EFA) podeljuje festivalom, posvečenim umetnosti, sodelovanju z lokalno skupnostjo ter evropskim in globalnim nazorom. Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk – je leta 2022 prejelo tudi nagrado glavnega mesta Ljubljana za »poudarjanje pomena bojev za enakopravnost žensk in s tem bogatenja mesta Ljubljana«, leta 2023 pa priznanje za strokovno delo na področju sociologije Slovenskega sociološkega društva. O nastanku, zgodovini in vlogi Mesta žensk sta spregovorili programski vodji Pia Brezavšček in Jasmina Založnik, ki ju je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Splet nam je počitnice približal na nekaj klikov: letalska karta, izbira destinacije, povezan let in plačilo s kartico — in pričakovanje, da bo ob prihodu vse tako, kot je pisalo v ponudbi. A kaj potem, ko so leti odpovedani, prihaja do zamud, cena je višja kot pričakovano? V tokratnem Svetovalnem servisu bomo govorili o nakupu letalskih kart in težavah pri letalskem prometu, z nami sta Sara Besednjak in Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Slovenska hokejska reprezentanca po obetavnem začetku svetovnega prvenstva elitne divizije v Švici nadaljuje dvoboje skupinskega dela. V sredo ji je nasproti stala velesila Švedska. Za naslov prvakov v evropski ligi pa so se udarili nogometaši Freiburga in Aston Ville.

Slovenska hokejska reprezentanca po obetavnem začetku svetovnega prvenstva elitne divizije v Švici nadaljuje dvoboje skupinskega dela. V sredo ji je nasproti stala velesila Švedska. Za naslov prvakov v evropski ligi pa so se udarili nogometaši Freiburga in Aston Ville.

V politiki se bo nadaljevalo dinamično dogajanje. Kolegij predsednika državnega zbora bo danes za petek sklical izredno sejo, na kateri bodo poslanci odločali o predlogu za izvolitev Janeza Janše za predsednika vlade. Kandidaturo je s podpisi podprlo 48 poslancev SDS, trojčka NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice. V prihodnjih dneh je pričakovati tudi podpis koalicijske pogodbe in podrobnejšo predstavitev ukrepov, ki jih namerava prihodnja koalicija uresničiti v novem mandatu. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija dosegla dogovor o odpravi carin na industrijsko blago in nekatere kmetijske izdelke iz Združenih držav. - Kitajski predsednik Ši Džinping v Pekingu sprejel ruskega kolega Vladimirja Putina - Slovenski hokejisti z novo izjemno predstavo na svetovnem prvenstvu, Slovaki boljši šele po izvajanju kazenskih strelov

Evropska unija je v preteklih letih sprejela več zakonov, ki naj bi ščitili uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami tehnoloških gigantov. Vendar v Bruslju pripravljajo spremembe, ki naj bi to regulacijo omilile. Kaj se dogaja? To v tokratnem Intervjuju razlaga Bram Vranken iz organizacije Corporate Europe Observatory, kjer nadzorujejo, preiskujejo in razkrivajo lobiranje.

Ciper, ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje Svetu EU, je bil pred dobrima dvema mesecema, ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, tarča napada z dronom. Tarča je bilo pravzaprav britansko letalsko oporišče Akrotiri na jugu Cipra, a številni turisti so se začeli spraševati, ali so počitnice na sicer med turisti zelo priljubljenem otoku v vzhodnem Sredozemlju še varne. Mnogi so svoj dopust odpovedali, kar se že kaže tudi v turističnih statistikah Cipra. Andreja Čokl se je v Pafosu in Nikoziji pogovarjala z domačini in turisti, ki vsi po vrsti zatrjujejo, da je na otoku varno. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.  

Ameriški predsednik Donald Trump je končal državniški obisk na Kitajskem, med katerim sta gostitelj Ši Džinping in gost večkrat izrazila prepričanje, da je zgodovinski, da postavlja odnose med državama na novo raven ter da tlakuje pot v svetlo prihodnost. A po mnenju opazovalcev je bil obisk bolj namenjen ustalitvi odnosov, saj sta si voditelja prizanesla s kritikami in grožnjami in nista začela novega razdora. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisarka za širitev Kos na Kosovu pozvala h končanju politične krize in stabilizaciji institucij. - Organi stranke NSi potrdili koalicijsko pogodbo in podporo prvaku SDS Janezu Janši za mandatarja. - V Novem mestu bo osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske; čez dan predstavitve njenih zmogljivosti in poslanstva.

Avstralija je decembra 2025 prepovedala uporabo družabnih omrežij za mlajše od 16 let. Po tej odločitvi so o podobnem naglas začele razmišljati številne evropske države, tudi Slovenija. A kako preverjati starost uporabnikov na spletu? Evropska komisija je zatrdila, da ima za uporabnike varen in učinkovit sistem za preverjanje starosti, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen, z najvišjimi svetovnimi standardi na področju zasebnosti, a so v njega vdrli v prvih štirih urah. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 Pregled globalnih in evropskih ukrepov 00:02:38 Neuporabna aplikacija Evropske komisije 00:03:14 Reševanje posledic namesto iskanja vzrokov 00:09:37 Težave z britanskim modelom in biometrijo 00:10:52 Pasti za kibernetsko varnost in zasebnost odraslih 00:15:37 Tehnične rešitve in nadzor staršev 00:21:40 Kakšen bi moral biti varen sistem?

Štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino se v Evropski uniji vse glasneje odpira vprašanje, ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost? Dolga desetletja je evropski prostor živel v prepričanju, da je vojna na celini skoraj nepredstavljiva, obrambni dežnik Združenih držav Amerike pa samoumeven. Toda vojna v Ukrajini in spremenjena ameriška politika sta evropske prestolnice prisilili v drugačen razmislek. V Bruslju danes številni opozarjajo, da Rusija ostaja največji varnostni izziv za Evropo. Ob tem pa se pojavljajo tudi bojazni, da bi Moskva lahko v prihodnjih letih preizkušala odzivnost in politično enotnost Severnoatlantskega zavezništva. In kaj lahko stori Evropa? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ena največjih industrij je tehnološka industrija, ki ima posledično tudi enega največjih proračunov za lobiranje v Bruslju. Evropska unija je sprejela zakonodajo, ki naj bi ščitila uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami spletnih gigantov. Vendar v Bruslju trenutno pripravljajo spremembe, ki naj bi to regulacijo omilili. Zakaj zdaj te spremembe? Pomembno vlogo pri rahljanju regulacije igra lobiranje, ki ga preiskujejo v organizaciji Corporate Europe Observatory. Pogosto se ukvarja s problematično industrijo, kjer gre za jasen konflikt med interesi javnosti in poslovnim modelom posamezne industrije. Za to uporabljajo javno dostopne informacije, pa tudi metode, ki jih uporablja preiskovalno novinarstvo, kot so dostop do informacij javnega značaja ali intervjuji. Bram Vranken, ki preiskuje, kako tehnološki velikani lobirajo, koliko denarja porabljajo za te namene, koliko tehnoloških lobistov sploh je v Bruslju, se je pred kratkim mudil v Ljubljani, kjer je v Hiši EU v organizaciji Inštituta Danes je nov dan predaval o vplivu korporacij na evropsko politiko, lobiranju ter transparentnosti odločanja v institucijah Evropske unije. Pred predavanjem se je v radijskem studiu z njim pogovarjala Urška Henigman.  

Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani; mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke; mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Mednarodni praznik dela praznujemo s kresovi, tradicionalnimi budnicami in s pozivi za dostojno plačilo in človeka vredne pogoje dela.Osrednja lika letošnjih šmarničnih branj sveta Frančišek in papež Janez Pavel II.Tudi sindikati nestrpno pričakujejo oblikovanje stabilne in učinkovite vlade, ki bo sprejemala odločitve skupaj s socialnimi partnerji.Predsednik sindikata Pergam Počivavšek: za pravice delavcev v Sloveniji dokaj dobro poskrbljeno, še vedno pa je prostor za izboljšave.Z delom začel novoustanovljeni sindikat zdravstva in sociale Omnes.Evropska unija bi morala biti v širitvi na Zahodni Balkan inovativna, je prepričan Borut Pahor.Začel je veljati trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki bo postopoma odpravil medsebojne carine na več kot 90 odstotkov blaga.Mineva 22 let od največje širitve Evropske unije. Med desetimi novimi članicami je bila leta 2004 tudi Slovenija.Šport: Mlada gorska kolesarka Maruša Tereza Šerkezi na uvodni tekmi svetovnega pokala v Južni Koreji zasedla peto mesto v kratkem krosu. Vreme: Pred nami je jasna soboto. Jutro bo hladno, čez dan do 24 stopinj.

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri bodo poslanke in poslanci odločali o SDS-ovem predlogu sprememb zakona o vladi. Z njim bi zmanjšali zdajšnje število ministrstev. Drugi poudarki oddaje: Združene države so podaljšale blokado iranskih pristanišč. Posledice energetske krize bi lahko čutili več let, opozarja Evropska komisija. V Obsotelju in na Kozjanskem iščejo sredstva za izgradnjo satelitskega urgentnega centra.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Drugi krog za predlaganje kandidata za mandatarja bo stekel 6. maja. Videtič: Predsednica si je umila roke, zdaj so na potezi poslanci.Zakon o vladi predvideva 14 ministrstev, poslanci o njem na jutrišnji izredni seji.Dva meseca po začetku vojne v Iranu brez znamenj o vnovičnem odprtju Hormuške ožine, cene nafte še naprej rastejo.Medtem ko politiki razpravljajo o varnostnih protokolih, so se o napadu v Washingtonu izrekli tudi ameriški škofje.Ob svetovnem dnevu varstva in zdravja pri delu opozorila, da število smrtnih delovnih nesreč ostaja nesprejemljivo visoko.Vreme – pooblačilo in ohladilo se bo, padavine se bodo razširile.Evropski poslanci si bodo v pogajanjih s članicami o predlogu dolgoročnega proračuna prizadevali za večji obseg, kot je predlagala Evropska komisija.Na mednarodni konferenci Prijateljev Zahodnega Balkana o nujnosti evropske perspektive te regije.Kolesarstvo: Začenja se dirka po Romandiji, za prvega favorita velja Tadej Pogačar, med udeleženci tudi Primož Roglič.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero

Evropsko Jezuitsko združenje za begunce JRS je globoko zaskrbljeno zaradi glasovanja v Evropskem parlamentu o novi zakonodaji o vračanju. Besedilo, dogovorjeno na podlagi poročevalca, poslanca Azmanija, je nastalo kot kompromis, ki so ga podprle različne politične skupine. Kmalu se bodo začela tristranska pogajanja, v katerih bodo sodelovali Svet, Evropski parlament in Evropska komisija, njihov izid pa bo končno besedilo uredbe, kot jo je prvotno predlagala Evropska komisija. JRS Evropa je že od začetka zakonodajnega postopka izražalo zaskrbljenost glede tega zakonskega akta. Zdaj so globoko zaskrbljeni zaradi nekaterih določb, ki bodo povzročile trpljenje in kršitve človekovih pravic. Izjavo je v oddaji predstavil direktor Jezuitskega združenja za begunce (JRS) Slovenije, p. Robin Schweiger.

Podcast Dobrovský & Šídlo slaví páté výročí. Poslechněte si záznam první části slavnostního živého vystoupení s hostem prezidentem Petrem Pavlem ze Vzletu v Praze. Natáčelo se v úterý 21. 4. 2026

Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bodo prve korake za oblikovanje nove koalicije naredili po obravnavi njihovega predloga sprememb zakona o vladi v državnem zboru. Če bo zakon, ki predvideva zmanjšanje števila ministrskih resorjev, potrjen, bo SDS morebitnim koalicijskim partnericam poslala izhodišča za usklajevanje koalicijske pogodbe. Če bodo našle skupni jezik, se bo nadaljevalo usklajevanje resornih programov za prihodnja 4 leta, in šele zatem sledi sestavljanje morebitne vlade. Ob tem poudarja, da SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija vztraja pri odprtju Hormuške ožine - Vodja evropske diplomacije Kaja Kallas: še naprej bomo podpirali Ukrajino - Piran z okolico v prihodnjih dneh v znamenju solinarskega praznika

Državni zbor nadaljuje postopke v smeri oblikovanja nove vlade. Ta bo po predlogih stranke SDS imela 14 ministrstev, kar pa še ni povsem usklajeno z vsemi preostalimi partnerji na desni sredini. Do predlaganih sprememb so skeptični v strankah najverjetnejše opozicije in v sindikatih, ki problematizirajo združevanje resorjev za delo in gospodarstvo. Druge teme: - Evropska unija po sagi le odobrila 90 milijard posojila Kijevu - Teheran trdi, da je prejel prve pristojbine za prečkanje Hormuške ožine - Mariborski svetniki prestavili odločanje glede referenduma o sežigalnici

Dr. Ernest Petrič: Ustavna pritožba glede volitev predsednika državnega zbora nima možnosti.Prihodnost mirovnih pogajanj ZDA in Irana čedalje bolj negotova, znova se zaostruje situacija v Hormuški ožini.Evropska komisija v odziv na energetsko krizo med drugim z ukrepi za zaščito potrošnikov in industrije pred cenovnimi šoki.UMAR - Kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji v začetku leta boljši na področju izvoza.Katoličani v Ekvatorialni Gvineji veseli in ganjeni ob obisku papeža Leona, ta jim je dejal: Vi, Afričani, ste zdaj misijonarji samim sebi.«Vreme - pretežno jasno bo, ponekod zjutraj temperature pod ničlo.Madžarska ne blokira več pomoči Ukrajini, do 90 milijard posojila tako le še en korak.Dolgotrajna oskrba še vedno tarča kritik, tokrat tudi z druge strani.ŠPORT: Odbojkarice Branika so ubranile naslov slovenskih državnih prvakinj.

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.

Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Veselin Toza Matić covek koji je sa uspehom radio u svim delovima sveta, posle evakuacije iz Irana bio je nas gost u Jao Mile podcast-u.00:00:00 Uvod00:03:12 Iran00:18:42 Evropska košarka00:34:23 Košarka u Srbiji00:52:34 NBA Evropa00:58:29 Jokić i Dončić01:04:26 Odrastanje01:07:09 Početak trenerske karijere01:16:43 Odlazak u Nemačku01:24:23 Crvena zvezda01:27:31 Prelazak u Partizan01:39:03 Arapski svet01:43:04 Prelazak u Iran01:46:32 Susret sa Kinom01:52:35 Indija01:59:20 Svetislav Pešić02:05:41 Reprezentacija02:18:25 Najveći talenat koji nije ispunio očekivanja02:21:10 Budućnost košarke02:27:19 Šta mu je košarka donela?02:29:01 Petorka igračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Veselin Toza MatićDatum: 18. februar  2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #veselinmatic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem vnovič Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Evropska komisija je včeraj predstavila petletno strategijo za upravljanje migracij. Ob tem odmeva odločitev Slovenije, da ne bo sprejela nobenega migranta, ampak bo raje plačala finančni prispevek. Letos bo znašal milijon 800 tisoč evrov. Odzivi nevladnikov na to so ostri. V oddaji tudi: - Evropska unija iransko revolucionarno gardo uvrstila na seznam terorističnih organizacij, Trump Iranu znova zagrozil z napadom. - Zavod za zdravstveno zavarovanje želi zmanjšati napotovanje na nepotrebne storitve. Teh naj bi bilo kar za tretjino. - Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu po porazu proti Belorusiji ostala brez četrtfinala evropskega prvenstva.

Evropska agencija za okolje je Ljubljano po kakovosti zraka uvrstilo povsem na začelje 761-ih evropskih mest. Po ocenah strokovnjakov to pomeni okrog 600 prezgodnjih smrti na leto. Poleg prometa so največji vir onesnaženja emisije iz malih kurilnih naprav, v prihodnosti pa se na obrobju mesta načrtuje tudi izgradnja sežigalnice, kar razburja zlasti zdravniške organizacije in okoljevarstvenike. Kaj sežigalnica pomeni za zdravje ljudi, okolje in dolgoročni razvoj mesta? Kako varna je sodobna sežigalna tehnologija in kakšne so alternative? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja MOL; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC LJ; dr. Marko Agrež, tehnični direktor v Energetiki Ljubljana; Uroš Vajgl, državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

V državnem zboru poteka zadnja redna seja v tem mandatu. Danes bo pred poslankami in poslanci več zakonskih predlogov s področja pravosodja, med drugimi o kazenski obravnavi mladoletnikov. Čakamo ga več kot 15 let; predvideva prednostno vodenje kazenskih postopkov proti mladoletnikom in specializacijo vseh sodelujočih. Danes je na dnevnem redu tudi predlog zakona o zaščiti pred strateškimi, tako imenovanimi SLAPP tožbami. To so očitno neutemeljene in pretirane tožbe, največkrat namenjene zastraševanju in utišanju novinarjev in predstavnikov civilne družbe. V oddaji tudi: - Evropska unija si želi odpreti pot na azijske trge tudi s trgovinskim dogovorom z Indijo. - Nova zakonodaja o zbiranju smeti bo zvišala stroške za podjetja, manjši pa bodo za gospodinjstva. - Reprezentanti v dvoranskem nogometu po zmagi proti Belgiji ohranjajo upe na četrtfinale Eura.

Pred udeležbo na Svetovnem gospodarskem forumu, ki se začenja v Davosu, ameriški predsednik Trump vztraja, da bo Grenlandija postala ameriška. Danska na drugi strani skuša vsaj nekoliko gasiti posledice njegovih izjav. Če se izrazim diplomatsko, je ameriški predsednik nenavaden, je dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Ostali poudarki oddaje: Če bi bile volitve včeraj, bi parlamentarni prag prestopilo sedem strank, a bi bilo težko sestaviti vlado. Po podpisu sporazuma Evropska unija-Mercosur predstavniki kmetov danes pri ministrici Čalušič. Rokometaši na evropskem prvenstvu po dramatični končnici premagali Švico in si zagotovili napredovanje v glavni del.

V Hiši kultur v Berlinu je torej sinoči potekala podelitev 38-ih evropskih filmskih nagrad. Evropska filmska akademija je nagrado za najboljši evropski dokumentarec podelila slovenski manjšinski koprodukciji Fiume o morte!, hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića. Med nominiranci sta bila še dva slovenska filma; prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica in animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta Leona Vidmarja. Člani akademije so za najboljši film minulega leta izbrali norveško dramo Sentimentalna vrednost Joachima Trierja. Druge teme: - Evropo razburja Trumpova napoved novih carin. - Med težavami kmetijstva tudi erozija. - Domen Prevc do nove zmage na skakalnici Okurayama.

Nekatere evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska in Norveška, so na Grenladnijo napotile svoje vojake, da se pridružijo danskim v okviru misije Arktična vzdržljivost. A to ne bo spremenilo načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem otoka, sporočajo iz Bele hiše. V oddaji tudi: - Kremelj pozdravlja Trumpovo oceno, da Zelenski zavira mirovni proces - Minister Mesec bo socialnim partnerjem tudi uradno predlagal zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto - Tržaški filmski festival, ki se začenja danes, bo obarvan izrazito slovensko