Podcasts about evropska

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja.Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja.Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.Epizodo zaokrožujemo z razpravo strokovnjakov z različnih področij – asist. prof. dr. Tomažem Simetingerjem s Filozofske fakultete, asist. Matejem Vinkom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter dr. Vidom Vanjo Voduškom z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana – ki so razmišljali o tem, kako lahko umetnost in ustvarjalnost postaneta del celostnega pristopa k zdravju in dobremu počutju.Epizoda nastaja v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, ki ju sofinancirajo Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za javno upravo ter Mestna občina Ljubljana.Mnenja, izražena v podcastu, so osebna stališča govorcev in ne odražajo nujno stališč financerjev projekta.

Slovenski prvak v dvoranskem nogometu, Siliko Vrhnika, na Kodeljevem v Ljubljani gosti skupino glavnega dela lige prvakov. V 1. krogu se je vrhniška ekipa sinoči pomerila z ekipo Kijeva iz ukrajinske prestolnice. Pred domačim občinstvom v Stožicah so včeraj igrali tudi košarkarji Olimpije, ki so v 5. krogu tekem za evropski pokal gostili Neptunas iz Klajpede.

V oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo povabili udeležence dogodka v Bruslju, na katerem so evropska gibanja za življenje predstavila pobudo za zaščito materinstva. Izvedeli pa boste tudi, kakšen zgodovinski korak sta naredili Katoliška in anglikanska cerkev ter zakaj je verska svoboda danes bolj ogrožena kot pred 25. leti.

Tik pred jutrišnjo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je vlada sprejela interventni zakon o avtomatski prevedbi stanovalcev domov za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi če soglasja za prevedbo niso podpisali. V oddaji tudi o tem: Avstrijsko poročilo ugotavlja, da je bila racija pri Peršmanu delno nezakonita in nesorazmerna; zunanja ministrica Fajon upa, da takšnih incidentov ne bo več Evropska unija poenotena glede novih sankcij proti Rusiji, zatika pa se glede izkoriščanja zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini Zaradi spletnih prevar pri nas letos za 28 milijonov evrov škode; ob prelitju prevar v resnični svet so posledice lahko tudi fizično brutalne

Danes je svetovni dan jabolk, prav ta sadna vrsta je daleč najbolj razširjena v slovenski pridelavi sadja, čeprav se v zadnjih letih razvija tudi pridelava jagodičevja in lupinarjev. Stopnja samooskrbe z jabolki je bila lani 27%. Letošnja letina bo kot kaže tretja najslabša v zadnjem desetletju, ko se je začela kriza v sadjarstvu. Pridelava jabolk je izpostavljena številnim tveganjem zaradi podnebnih sprememb, največ škode povzročajo spomladanske pozebe. To je glavni razlog za več kot 40 % nižjo letino kot lani. Ker je zavarovanje predrago, največja zavarovalnica pa tega zavarovanja sploh ne ponuja več, večina sadjarjev, razen največjih, pa pridelkov ne zavaruje. Ob tem sadjarje jezi odločitev naše države, da ne bo izvedla uradnega popisa letošnje škode, kar pomeni, da Slovenije ne more zaprositi za evropsko pomoč, medtem pa je Evropska komisija nekaterim državam že odobrila pomoč zaradi letošnje pozebe sadja. Pridelovalec za kg jabolk dobi med 40 in 50 centi, to je skoraj polovica manj od lanske povprečne odkupne cene. Kako dolgo bodo slovenski sadjarji še kljubovali neugodnemu vremenu, omejitvam glede rabe fitofarmacevtskih sredstev, nedostopnosti do sredstev pri razpisih za investicije za večjo odpornost na podnebne razmere in nizkim odkupnim cenam. Ali rečeno drugače - kako dolgo bomo še jedli slovenska jabolka?

Predsednik Združenih držav Donald Trump se je tako rekoč ves čas, kolikor traja vojna v Ukrajini, videl v vlogi posrednika, ki jo je zmožen končati. Po številnih pogovorih in celo osebnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred dvema mesecema vojna še vedno traja. Po včerajšnjem dveurnem telefonskem pogovoru s Putinom pa je Trump izrazil previden optimizem in napovedal sestanek z ruskim kolegom v Budimpešti. Za zdaj brez natančnega datuma, a s kratkim, dvotedenskim časovnim okvirjem. V oddaji tudi o tem: Evropska unija namerava svoj dronski zid vzpostaviti v prihodnjih dveh letih - Premier Golob bo danes skušal pomiriti delodajalce, ki jih razburja napoved obvezne božičnice - Po hitri cesti prek Rebrnic lahko proti Italiji zapeljejo tudi osebni avtomobili

Državni zbor razpisal referendum o zakonu o pomoči pri samomoru za 23. november.Evropska komisija razkrila vsebino dokumentacije o obisku Jourove v Sloveniji, Zver k odstopu poziva predsednika ustavnega sodišča Acetta.Več kot 4000 državljanov s peticijo pristojne poziva k vrnitvi strokovnega upravljanja medveda.Analitik Bojan Ivanc o gospodarski kondiciji pri nas in v soseščini.Vreme: Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme z jutranjo in dopoldansko meglo.

V Državnem zboru polemično o razpisu referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Še eno iztirjenje vlaka, Slovenske železnice in policijo skrbijo morebitne resne posledice naraščajočega vandalizma.Profesor na Ekonomski fakulteti šokiran nad idejo o obvezni božičnici: Povečanje primanjkljaja ni prava popotnica za soočanje z morebitno novo krizo.Gospodarstveniki oblikovali 88 ukrepov, ki naj bi v desetih letih slovenski BDP povečali za polovico.Evropska unija bo v lastno obrambno industrijo do konca leta vložila milijardo in pol evrov; Bruselj za dronski ščit, ki bi zajel vse članice.Vreme: Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah.Zelenski znova v Washingtonu, tokrat želi oborožitve dolgega dosega in sisteme zračne obrambe, novo srečanje Trumpa in Putina bo v Budimpešti.Ob svetovnem dnevu revščine opozorila, da se stiske prejemnikov poglabljajo, za pomoč pa prosi vse več ljudi.ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca preko Portugalske do polfinala evropskega prvenstva v Zadru in najmanj bronaste medalje.

Evropska komisija odobrila petogodišnji plan odbrane koji uključuje "zid protiv dronova". Predsednik SAD Donald Tramp kaže da je indijski premijer pristao da prestane kupovati rusku naftu. Vlada Srbije planira reorganizaciju fakulteta u Nišu u cilju "odbrane srpstva".

Obvezna božičnica v višini 639 evrov mora biti izplačana najpozneje do 18-ega decembra, je sklenila vlada. Kot je povedal njen podpredsednik Matej Arčon, predlog predvideva več izjem, tudi za podjetja v likvidnostnih težavah. Ta bodo imela možnost zimski dodatek izplačati z zamikom, najpozneje do 31-ega marca naslednje leto. Druge teme: - Evropska komisija je začrtala obris najpomembnejših obrambnih projektov, osrednja sta krepitev vzhodnega krila in zaščita pred droni. Je Evropa v obrambi sploh zmožna nastopiti enotno, tudi v luči oslabljenih odnosov z Združenimi državami? To je izkazala le ob začetku vojne v Ukrajini, pravi profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, ki meni, da je Evropa lahko akter, če to hoče, in se enakovredno pogovarja s Trumpom. - Izrael in gibanje Hamas si izmenjujeta trupla talcev in zapornikov. Iz Gaze prihajajo očitki, da izraelske sile ovirajo dostop strojev za odkopavanje ruševin. V enklavo je danes vstopilo sto tovornjakov s pomočjo, odprtje mejnega prehoda Rafa z Egiptom pa so znova zamaknili. - Ljubljanskemu kliničnemu centru je uspel nov preboj pri zdravljenju srčnih težav najmlajših. Manj kot enoletni deklici s hitro napredujočo okvaro srčne mišice so vgradili mehansko podporo, tako imenovano berlinsko srce, je povedal kirurg Ivan Kneževič. Po njegovih besedah je naprava otroku podarila čas, da počaka na presaditev srca.

Košarkarji Olimpije so v 3. krogu evropskega pokala gostili Aris, grško ekipo iz Soluna, ki se je v primerjavi z lansko sezono okrepila in zato meri na najvišja mesta v tekmovanju. Ob analizi košarkarske tekme se posvetimo še evropski ligi v rokometu, v kateri je včeraj sezono začel Slovan. Slovenski državni prvak se je v domači dvorani pomeril z romunskim moštvo Baia Mare.

Košarkarji Olimpije so v 3. krogu evropskega pokala gostili Aris, grško ekipo iz Soluna, ki se je v primerjavi z lansko sezono okrepila in zato meri na najvišja mesta v tekmovanju. Ob analizi košarkarske tekme se posvetimo še evropski ligi v rokometu, v kateri je včeraj sezono začel Slovan. Slovenski državni prvak se je v domači dvorani pomeril z romunskim moštvo Baia Mare.

Evropska agencija za okolje ugotavlja, da degradacija okolja ogroža naš način življenja. Podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti uničujejo naše ekosisteme ter ogrožajo naša gospodarstva in konkurenčnost, ki je zelo odvisna od naravnih virov. Veliko ljudi se resnosti okoljske krize zaveda, hkrati pa imajo občutek nemoči, številni tudi občutke krivde. Prav tako obstaja zelo vplivna manjšina, ki vse skupaj zanika. Kako ustrezno posredovati informacije o podnebnih spremembah in podnebnih ukrepih? Kako spodbuditi okolju prijazna vedenja? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jadranka Jezeršek Turnes, strokovnjakinja za komuniciranje znanosti; Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa – društva za sonaraven razvoj; dr. Vesna Žabkar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja.

Podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti ogrožajo evropska gospodarstva in konkurenčnost, v svojem najnovejšem poročilu ugotavlja Evropska okoljska agencija. Več kot štiri petine zavarovanih območij je v slabem stanju, sposobnost črpanja ogljika iz ozračja se je zaradi izsekavanja gozdov in požarov v enem desetletju zmanjšala za 30 odstotkov, članice Evropske unije pa so slabo prilagojene na ekstremne vremenske pojave, pri čemer je Evropa celina, ki se najhitreje segreva. Raziskava, ki jo je nedavno opravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, pa kaže, da se večina ljudi v Sloveniji zaveda problema podnebnih sprememb. Kako pa se ljudje odzivamo na podnebno krizo? O tem se je Špela Novak pogovarjala z raziskovalcem Álešem Oblakom, raziskovalcem podnebne anksioznosti. Kaj je podnebna anksioznost?

Na pitanje ko je bio Milutin Milanković, najjednostavniji i najistinitiji odgovor je - čovek koji je zapisao vreme u zvezdama. U epizodi u kojoj istoričar Ivan Drljača i fizičar Jovan Aleksić spajaju istoriju i nauku, otvaramo poglavlje o jednom od najgenijalnijih umova koje je Srbija dala svetu. O čoveku koji je, računajući orbitu Zemlje, nagnutost njene ose i ritam ledenih doba, pomerio granice ljudskog razumevanja vremena i svemira. Milanković nije bio samo fizičar, astrofizičar, klimatolog, matematičar, inženjer, već i profesor nebeske mehanike i pesnik kosmosa. U austrougarskom zarobljeništvu, bez instrumenata i laboratorije, proračunavao je kretanje planeta samo uz olovku, papir i briljantan um. Milankovićeve formule bile su toliko precizne da su NASA i Evropska svemirska agencija decenijama kasnije koristile njegov model za proučavanje Marsove klime.

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Intelekta. Gostje: Jasmina Ploštajner, Inštitut Danes je nov dan; Darja Petric Štrbenk, Ministrstvo za digitalno preobrazbo; dr. Ana Sobočan, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani; dr. Blaž Vrečko Ilc, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Henigman.

Vlada se je lotila ključnih točk za prihodnost Šaleške doline in opuščanje uporabe premoga. Zakon o zapiranju premogovnika Velenje želi sprejeti še ta mesec. Usklajen je z vodstvom premogovnika, ne pa s sindikati. Kot poudarja sindikalist Simon Lamot, so med drugim sporne zadeve glede predčasnega upokojevanja rudarjev. V oddaji tudi o tem: - Vzajemna začela postopno izplačevati premijo dopolnilnega zavarovanja - Evropska komisija predlaga ukrepe za zaščito evropskega jeklarstva - V Egiptu nadaljevanje pogajanj o končanju vojne v Gazi

Ena od bolj pričakovanih točk današnjega vladnega obiska v Savinjski in Šaleški regiji so bili načrti zapiranja Premogovnika Velenje in prestrukturiranja regije. Z vodstvom Premogovnika se je vlada dogovorila o vseh ključnih točkah postopnega zapiranja rudnika do leta 2045, ni pa še zaprla vseh odprtih poglavij s sindikati. Sindikalist Simon Lamot izpostavlja, da pripravljalec zakona pristaja na predčasno upokojevanje za zaposlene v skupini ODPZ, nikakor pa ne za ostale zaposlene v skupini Premogovnik Velenje. Zapiranje premogovnika naj bi državo stalo skupno 1,1 milijarde evrov. Druge teme: - Hamas ob drugi obletnici svoj napad na Izrael opravičuje kot zgodovinski odgovor. - Evropska komisija predlaga zvišanje carin na uvoz jekla s 25 na 50 odstotkov. - Tadej Pogačar drugič v karieri osvojil dirko po treh dolinah Vareseja.

Sredi meseca bo znana časovnica konkretnih ukrepov za krepitev evropske obrambe. Evropska komisija se je k temu zavezala na včerajšnjem neformalnem vrhu članic Unije na Danskem. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska prestregla del ladij flotilje s človekoljubno pomočjo za Gazo in aretirala več kot 200 ljudi. Pred parlamentarno ustavno komisijo danes predlog sprememb ustave o imenovanju in razreševanju ministrov. Med ukrepi, predlaganimi za zajezitev naraščanja absentizma, predložitev načrta, kaj delavec med bolniško odsotnostjo sme početi in česa ne.

28. Festival slovenskega filma v Portorožu je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Letos so na festivalu sicer predstavili tudi dve televizijski seriji: mladinsko serijo Smrdljivc in srhljivko Pošast za železno zaveso, prve sadove razširjenega financiranja produkcije na igrane televizijske serije na Slovenskem filmskem centru. Noč čarovnic pa tudi letos odmeva skozi filme. V Slovenski kinoteki sta bili na sporedu Noč živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev Georga A. Romera, v Kinu Bežigrad si boste lahko na bežigrajski noči čarovnic ogledali Somrak, v ljubljanskem Kinodvoru pa bo »maraton groze, gorja in gravža« uvedla klasika avstralskega filmarja Petra Weira o dekletih, ki leta 1900 izginejo na pikniku, Piknik pri Hanging Rocku. V nadaljevanju mu bo med drugimi sledila Grda polsestra, o kateri v oddaji slišimo: »Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem.«

V tokratni oddaji si bomo pobližje ogledali razstavo, ki je trenutno na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in sicer o življenju in delu arhitekta Marjana Šorlija. V Bruslju pa bo nocoj premiera sodobnoplesne predstave House Bolero v koreografiji Mateja Kejžarja. Z izvedbo plesne predstave bodo obeležili leto, v katerem sta Nova Gorica in Gorica skupaj nosilki naziva Evropska prestolnica kulture GO! 2025.

Voditelji članic Evropske unije pred neformalnim vrhom na Danskem znova poudarjajo, da se mora Evropa oborožiti in pripraviti na hibridno bojevanje. Na kakšen način bo to storila Evropska unija, sicer še ni znano, kar je poudaril tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Pravniki svarijo, da delavsko izrekanje o o izplačilu predlagane božičnice ni v skladu z delovnim pravom. - Ob morebitni naravni ali drugi nesreči bi se v Sloveniji lahko zateklo v zaklonišče le dva odstotka prebivalstva - Oktobra po državi številni dogodki, namenjeni ozaveščanju o raku dojk.

Koja prava potrošača su najugroženija u Srbiji? Ko spada u „ranjive“ potrošače? Koje su najčešće prevare, zloupotrebe i poteškoće sa kojima se susreću socijalno ugroženi i stariji potrošači. Kako državne institucije i civilno društvo u Srbiji sarađuju na zaštiti prava ugroženih potrošača, a šta bi još mogli da učine? O svemu ovome slušajte u novoj epizodi našeg podkasta posvećenoj ugroženim potrošačima u kojem razgovaramo sa Petrom Bogosavljevićem, predsednikom Pokreta za zaštitu potrošača Srbije. Podkast epizoda je objavljena u okviru projekta Unapređenje položaja potrošača kroz jačanje politike konkurencije, koji sprovodi Centar za evropske politike u okviru projekta EU Resurs Centar za civilno društvo u Srbiji koji realizuje Beogradska otvorena škola, a podržava Evropska unija. Stavovi izneti u podkastu ne odražavaju nužno stavove Evropske unije.

Vrstijo se odzivi na mirovni načrt za Gazo, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump predstavil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Z načrtom se strinja Evropska unija, odzvali so se tudi voditelji številnih držav - med drugimi Slovenije, Francije, Italije in Nemčije. Kot je dejal nemški kancler Friedrich Merz, je omenjeni predlog najboljši način za končanje vojne. Hamas še preučuje načrt. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija bo Ukrajini namenila dve milijardi evrov za obrambo pred droni. Poštarju v Kopru grozi odpoved, ker je prehitro raznosil pošto. Nekdanji minister Hojs osumljen sodelovanja s Kavaškim klanom

Zašto su potrošačka prava zapravo prava malog čoveka? Šta je u Nacrtu novog Zakona o zaštiti potrošača dobro, a šta loše za građane? Šta svako od nas može da preduzme da poboljša svoj položaj na tržištu? Kakvu pravnu zaštitu regulatorni okvir u Srbiji pruža potrošačima? Koje izmene Srbija treba da usvoji na putu ka Evropskoj uniji? Koja potrošačka prava se najčešće krše? O svemu ovome slušajte u novoj epizodi našeg podkasta posvećenoj pravima potrošača u kojem razgovaramo sa Jovanom Ristićem, pravnikom u Udruženju potrošača i bankarskih korisnika Efektiva. Podkast epizoda je objavljena u okviru projekta Unapređenje položaja potrošača kroz jačanje politike konkurencije, koji sprovodi Centar za evropske politike u okviru projekta EU Resurs Centar za civilno društvo u Srbiji koji realizuje Beogradska otvorena škola, a podržava Evropska unija. Stavovi izneti u podkastu ne odražavaju nužno stavove Evropske unije.

Od vojne izčrpani Palestinci v Gazi upajo, da bi srečanje ameriškega predsednika Trumpa in izraelskega premierja Netanjahuja lahko vodilo v premirje. Pred za danes napovedanim srečanjem je Trump govoril o nečem velikem za Bližnji vzhod. Netanjahu je pred prihodom v Belo hišo dejal, da dogovora še ni in da sodelujejo z ameriško stranjo. Dodal je, da si želijo osvoboditi izraelske talce in se znebiti vladavine Hamasa, demilitarizirati Gazo ter ustvariti novo prihodnost za prebivalce Gaze, Izraelce in celotno regijo. V enklavi je bilo medtem od jutra ubitih več kot 20 ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija pozdravlja izid parlamentarnih volitev v Moldaviji - Prihodnja proračuna prinašata več za obrambo, manj za kmetijstvo in okolje - Kajakašica Ajda Novak svetovna podprvakinja v posamičnem krosu

''Ker ima Nova Gorica jasen začetek, se nam zdi, da bi morala imeti tudi konec, a ni tako,'' pravi arhitektka Eva Sušnik, arhitekt dr. Miloš Kosec pa dodaja, da ''mesto nikoli ni izgubljena priložnost, ker ima vedno prihodnost''. Ob razstavi Sijoče nevidno mesto, ki je nastala v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2025: Nova Gorica – Gorica, z njunima soavtorjema razpravljamo o urbanizmu in zgodovini Nove Gorice. Pogovor smo prvič predvajali junija malo po odprtju razstave. Foto: Žiga Bratoš (RTVSLO, Program Ars)

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?Sogovorniki: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Intelekta, kjer so se nam pridružili Jasmina Ploštajner z Inštituta Danes je nov dan, Darja Petric Štrbenk z Ministrstva za digitalno preobrazbo, izr. prof. dr. Ana Sobočan s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in politolog doc. dr. Blaž Vrečko Ilc s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V napadu izraelskih sil je bil popolnoma uničen osrednji klinični center v mestu Gaza. Tarči obstreljevanj sta po podatkih palestinskih zdravstvenih virov še najmanj dve kliniki. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih več kot tisoč 700 zdravstvenih delavcev. Medtem se v mednarodni skupnosti vrstijo pozivi k zaustavitvi napadov in mirni rešitvi dveh držav. Kot je dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, Unija obsoja vojaško ofenzivo v Gazi. Po njegovih besedah Evropska unija znova poziva k takojšnjemu premirju, neoviranemu dostopu humanitarnih organizacij in končanju negotovosti. Zavzema se tudi za takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh talcev. Drugi poudarki: - Minister Boštjančič: Za uresničitev obljube o božičnici bo treba izpeljati še nekaj korakov. - Državni zbor o noveli zakona, ki naj bi izboljšala pogoje za kulturno dejavnost in umetniško ustvarjanje. - V ljubljanskem UKC-ju prva robotska presaditev ledvice žive darovalke pri nas.

Pokojninska reforma je nujna in prinaša dobre rešitve, se strinjajo socialni partnerji, del politike in stroka. Z njo pa niso zadovoljni vsi - Delavska koalicija ocenjuje, da preveč obremenjuje delavce in upokojence, zato si želijo referenduma. Pravnik Miro Cerar opozarja, da če se bo to politiziralo, bo to slaba popotnica za tako pomemben projekt. Druge teme: - Včeraj potrjeni noveli gradbene zakonodaje in urejanja prostora prinašata več sprememb, tudi glede legalizacije starejših objektov, kar je pri stroki vzbudilo pomisleke. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak eno od ključnih prednosti sprememb vidi v poenostavitvi postopkov, saj so v pretkelosti sistemi postali formalno zakomplicirani, nepregledni, postopki pa podvojeni in tudi potrojeni. - Evropska komisija v novem svežnju sankcij proti Moskvi predlaga prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina z začetkom leta 2027. To je leto prej od napovedi, je pojasnila predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je dejala, da je čas, da zapremo pipo. Na to smo pripravljeni, saj varčujemo z energijo, razpršili smo vire dobav, v nizkoogljične vire pa vlagamo kot nikoli doslej. - Združene države so šestič blokirale sprejetje resolucije Varnostnega sveta o Gazi, ker ta ni vsebovala jasne obsodbe Hamasovega napada oktobra 2023. Gazi medtem grozi dodatno zmanjšanje dobav humanitarne pomoči.

Pokojninsko reformo, ki jo pozdravljajo socialni partnerji, upokojenci in del politike, iz ekonomskih krogov pa je slišati, da gre za eno boljših potez slovenske politike, bi lahko ogrozil referendum. Delavska koalicija je namreč napovedala zbiranje podpisov za njegovo vložitev, saj je po besedah sindikalista Davida Švarca reforma škodljiva za delavce in upokojence. Drugi poudarki: - Izraelska vojska uničuje mesto Gaza in grozi še s silovitejšimi napadi. - Evropska unija z ostrimi odzivi na rusko kršitev estonskega zračnega prostora. - V Mengšu odprli prizidek osnovne šole, vreden skoraj 10 milijonov.

S potrditvijo v državnem zboru se pot sprejemanja pokojninske reforme očitno ni končala. Delavska koalicija je začela zbirati referendumske podpise. Menijo namreč, da bo reforma izvedena na plečih upokojencev in zaposlenih. Politika bo na drugi strani morala prepričati volilce v nujnost reforme za dolgoročno vzdržnost sistema. Ostali poudarki oddaje: - Evropska komisija je potrdila 19. sveženj sankcij proti Rusiji. - Izraelska vojska predlaga zaustavitev dobave človekoljubne pomoči iz Jordanije. - V Posočju začetek celomesečnega Festivala pohodništva in kolesarjenja.

Sprejeta pokojninska reforma, ki viša upokojitveno starost. Opozicija opozarja na drobni tisk v noveli.Tudi novela o vrtcih korak bližje sprejetju, čeprav je glas proti v javnosti zelo močan.Uvedba obvezne božičnice v trenutnih razmerah za gospodarstvo nerealna.Nasprotniki kanala C0 napovedujejo pritožbo na zadnje gradbeno dovoljenje.Bojana Beović: Če bo večina zdravnikov podala ugovor vesti, je z zakonom o pomoči pri samomoru očitno nekaj narobe.Evropska komisija za prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v unijo. Von der Leyen: Čas je, da zapremo pipo.Vreme- sončen in zelo topel konec tedna nas čaka.Nemški kancler previden glede napovedanih ukrepov Bruslja zoper Izrael.Leon XIV. v prvem intervjuju poudaril, da želi kot papež graditi mostove in ne še dodatno podžigati polarizacije, ki obstajajo v svetu in v Cerkvi.ŠPORT: Hokejski as Anže Kopitar se bo po koncu letošnje sezone NHL upokojil.

Začetek včerajšnje kopenske ofenzive Izraela na mesto Gaza so pospremile številne obsodbe. Vse glasnejše so tudi organizacije z dejstvi, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Združeni narodi v najnovejšem poročilu govorijo o dokazu naklepa - gre za pismo Netanjahuja vojski. Kot pravi nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, je to bistvenega pomena. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija napoveduje pospešeno opuščanje ruskih fosilnih goriv. V Celju se odpira mednarodni podjetniški sejem MOS: v ospredju trajnost in inovacije Letošnja lastovka v roke Nini Dragičević za humorno in slogovno iznajdljivo zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.

Vrstijo se odzivi na napoved premierja Roberta Goloba, da bo vlada jutri med drugim razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčne božičnice. Obrtno-podjetniška zbornica se veseli te odločitve, toda njen predsednik Peter Pišek poziva vlado k razbremenitvi dela. Drugi poudarki oddaje: Evropska komisija med drugim predlaga zamrznitev trgovinskih ugodnosti za Izrael. Dan varnosti pacientov letos s poudarkom na varnosti najmlajših. V Novem mestu pospešeno sanirajo posledice včerajšnjega neurja s točo.

Nova Evropska komisija si od decembra 2024 prizadeva, da bi bila Evropa močnejša in odpornejša. Poleg krepitve gospodarstva želi poglabljati globalna partnerstva, prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo in še naprej podpirati Ukrajino. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu, bo v rednem letnem nagovoru predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. O prihodnjih načrtih Evropske unije v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Tranzit v času obnove vipavske hitre ceste še naprej buri duhove, je pa današnji sestanek pristojnih z avtoprevozniki potekal v spravljivejših tonih. Zaradi gneče na Fernetičih so prsti uperjeni predvsem na italijansko stran, kot mogoči rešitvi se omenjata predčasno izločanje vozil in ureditev dvosmernega prometa po zoženih pasovih. Pomisleki so predvsem glede varnosti, voznikom tovornih vozil pa svetujejo druge poti, tudi čez Avstrijo. Drugi poudarki oddaje: - Incident na Agri dodatno ohladil odnose med kmetijsko zbornico in pristojnim ministrstvom - Evropska unija obsodila napade na svoje prostore v Kijevu, voditelji spet dvomijo o ruski pripravljenosti na mir - Kranj drevi odpira festival Foto Fest v čast domačemu pionirju fotografije Janezu Puharju

Na tokratnem rednem zasedanju nismo bili najbolj optimistično razpoloženi glede ljubega nam kluba. Evropska jesen je bolj ali manj zavožena, bliža se derbi, ki se ga ne veselimo, španski Juda Iškarijot koketira z rivali, tudi splošno stanje v slovenskem nogometu pa ni najbolj obetavno. Nam preostane kaj drugega kot pregovorni črni humor, ki je značilen za navijače Olimpije? So melanholične melodije armenskega ljudskega inštrumenta duduka vse kar nam ostane?

Evropska zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je za danes sklicala izredno videokonferenco zunanjih ministrov Unije o prihodnosti Ukrajine. Pred srečanjem ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski, napovedanim za petek, so konec tedna, kot rečeno, tako evropski voditelji kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozorili, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez te države ter da mora biti mir pravičen in trajen. V oddaji tudi o tem: - Med ubitimi v izraelskih napadih v Gazi znova novinarji - Približno tisoč ljudem z oviranostmi, ki živijo v stanovanjskih skupnostih, še vedno grozijo izselitve - Slovenski košarkarji znova izgubili proti svetovnim prvakom, a popravili vtis

Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Evropska unija in Združene države Amerike so s političnim dogovorom sklenile začasni trgovinski mir. Kdo bo največji zmagovalec in kdo poraženec trgovinskega sporazuma? Kakšne bodo posledice za paradni evropski panogi, farmacijo in avtomobilizem? Na kakšen način bo Evropa izpolnila obljube o povečanju nakupov ameriških energentov in orožja? Je to začetek konca svobodne trgovine? Zdi se, da je vprašanj po sklenjenem sporazumu bistveno več kot odgovorov. Na nekaj izmed njih bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00.

Največje tveganje za evropsko gospodarstvo ostajajo carinske negotovosti, je danes sporočila Evropska centralna banka. Bruselj in Washington nadaljujeta intenzivna pogajanja o carinah za sklenitev sporazuma še pred rokom, ki ga je postavil ameriški predsednik Trump, pa je dodala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Čeprav si želijo rešitev spora doseči s pogajanji, pa na mizi do dosege ostajajo tudi vse druge možnosti. Kot je še dejala po srečanju s kitajsko stranjo v Pekingu, neenaki trgovinski odnosi ostajajo tudi ena od bolj spornih točk v odnosih s Kitajsko. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred ustanovitvijo obrambnega holdinga opozorila glede nadzora porabe sredstev. - O zakonu glede prostovoljnega končanja življenja bomo najverjetneje odločali na referendumu. - Izrael po mnenju Bruslja storil korak naprej pri dobavah pomoči v Gazo.

Državni zbor bo na prvi od dveh za danes predvidenih izrednih sej glasoval o več odmevnih zakonih. Med drugim bo odločal o zakonskih predlogih glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, regulacije kratkoročnega oddajanja stanovanj in zaščite živali. Na drugi izredni seji pa bo v ospredju usoda predloga za preklic posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih. Nekaj drugih poudarkov: - Slovenska vlada med drugim za nezaželena razglasila dva izraelska ministra zaradi njunih genocidnih izjav - S predlogom novega evropskega proračuna - sodeč po prvih odzivih - v glavnem zadovoljna samo Evropska komisija - Nogometaši Kopra in Celja uspešni v predkrogih za uvrstitev na evropska tekmovanja

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

Evropska komisija je včeraj predstavila predlog novega sedemletnega evropskega proračuna za obdobje od leta 2028 do 2034 v višini 2 tisoč milijard evrov. Članicam Unije naj bi pomagal uresničiti vse zastavljene cilje, ob tem pa naj bi njihovi prispevki v proračun ostali stabilni, saj Komisija za sofinanciranje predlaga tudi uvedbo dodatnih svojih virov. Predlog Komisije je že tarča številnih kritik držav članic Unije in tudi poslancev Evropskega parlamenta. V oddaji tudi o tem: - Varnostni svet Združenih narodov naj bi na današnji izredni seji razpravljal o izraelskih napadih na Sirijo. - Državni zbor danes o predlogih stanovanjskih zakonov, s katerimi želi vlada zagotoviti več javnih najemnih stanovanj in izboljšati njihovo dostopnost - V Beltincih se začenja 53-ti mednarodni folklorni festival, tokrat s sloganom Pesem in ples družita narode.

Prihodnji večletni finančni proračun, ki ga naj bi danes predstavila Evropska komisija, bo po napovedih drugačen od dosedanjega. Med drugim naj bi bilo poudarjeno strožje pogojevanje sredstev z reformami v državah članicah. Druge teme: - Predstavnice držav Nata presenečene nad polemikami o obrambnih izdatkih v Sloveniji. - Izraelska vojska napadla štab sirske vojske v Damasku. Od jutra v Gazi ubitih najmanj 37 ljudi. - Začenjajo se dela na najzahtevnejšem odseku severnega dela tretje razvojne osi, končan naj bi bil do leta 2029.

Negotovosti glede uvedbe ameriških carin se nadaljujejo. Medtem ko Washington grozi z novimi carinami, Bruselj v dobri veri nadaljuje pogajanja z ameriškimi predstavniki, ob tem pa se pripravlja tudi na neugodne scenarije. Veliko negativnih odzivov je - pričakovano - tako med ameriškimi kot evropskimi podjetniki. O carinah so danes govorili tudi evropskih ministri, pristojni za trgovino. Ostali poudarki oddaje: Glasovanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih predvidoma še ta teden Dolgotrajna oskrba na domu naj bi v praksi zaživela septembra. Skoraj 92 odstotkov dijakov uspešno opravilo splošno maturo

Evropska unija - po oceni njenih očetov simbol povezanosti - je očitno razdeljena. To je odseval tudi včerajšnji vrh povezave: Bruselj še premišlja glede dogovora o carinah z Washingtonom; zaradi žuganja Madžarske je podpora Ukrajini pri pridruževanju Uniji le načelna, glede Izraela pa je ob diplomatskem rezanju mnenj ostal le poziv k takojšnji dobavi človekoljubne pomoči Gazi. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa svari, da Izrael v Gazi - kjer so humanitarne razmere katastrofalne - sistematično krši človekove pravice. Drugi poudarki oddaje: - Številni popravki novele, ki omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj - Ob dnevu slovenske policije opozorila na težave in izzive bodočih policistov - Odmev preteklosti: v Narodnem muzeju odprli razstavo Neandertalčeva piščal