POPULARITY
Categories
Evropska unija je imela izredni vrh glede podpore Ukrajini. Njeni voditelji so tudi prišli v Kijev na ukrajinski državni praznik. Novic o iskanju miru med Ukrajino in Rusijo v zadnjem času ni. Propadlo je tudi premirje med Iranom in ZDA. Poleg vojnih žarišč, Evropo prizadeva tudi naravni ogenj. Zaradi visokih temperatur in suše je veliko gozdnih požarov.
Projekt digitalnega evra postaja vse bolj otipljiv. Evropska centralna banka je v teh dneh izbrala 36 ponudnikov plačilnih storitev, ki bodo v evrskem območju sodelovali pri pilotu digitalnega evra. Med izbranimi ponudniki je tudi Nova Ljubljanska banka. Proces testiranja se pričenja v drugi polovici prihodnjega leta in bo trajal 12 mesecev. Če bo šlo vse po načrtih in če bodo projektu zeleno luč prižgali tudi v Evropskem parlamentu, bi lahko z digitalnimi evri začeli plačevati v začetku leta 2029. V kateri fazi je uvedba digitalne valute v državah evrskega območja in o drugih vprašanjih vezanih na elektronsko valuto smo se pogovarjali z guvernerjem Banke Slovenije Primožem Dolencem.
Nevihtna celica se je razcepila, najhuje s točo in vetrom na Koroškem ter Savinjskem.Tanja Fajon in njeno imenovanje: jutrišnje odločanje neuradno odloženo.Vročinski valovi terjajo vse več žrtev, zato pozivi k sistemskim ukrepom.Evropska unija Moldaviji namenila 120 milijonov evrov za zračno obrambo.Kako odmevajo rezultati mature na štirih katoliških gimnazijah?Vreme: Jutri bo sončno z nekaj megle po nižinah. Popoldne in zvečer verjetne nevihte.Šport: Slovenski kolesarski šampion Tadej Pogačar zmagovalec prestižne gorske etape na Dirki po Franciji.
V oddaji smo gostili diplomata, pravnika in nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča. Z njim smo spregovorili o prvih zunanjepolitičnih potezah nove slovenske vlade, kandidaturi zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel ter o dogajanju v državnem zboru, kjer poslanci niso potrdili niti dnevnega reda seje. Dotaknili smo se tudi politične kulture, stanja demokracije in vse ostrejših političnih delitev v Sloveniji. V drugem delu oddaje smo pogled usmerili v svet. Kakšne so razmere na Bližnjem vzhodu po novih napadih na Iran? Kakšno vlogo lahko odigra Evropska unija? Ali svet dokončno prehaja v novo geopolitično obdobje, v katerem se . razmerja moči hitro spreminjajo?
Odstopa vodilnih v dveh državnih družbah krepita vtis o širšem kadrovskem preoblikovanju državnega gospodarstva. Po včerajšnjem odstopu prvega moža Darsa Andreja Ribiča je danes odhod napovedal tudi vodilni v Slovenskem državnem holdingu Žiga Debeljak. Druge teme: - Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Damijan Jaklin zavrača očitke o korupciji - Mariborski radiologi dosegli dogovor o nadaljnjem delu v UKC-ju; podrobnosti bodo znane v ponedeljek - Evropska komisija pripravlja omejitve trgovine z izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu
Evropska ljudska stranka je napovedala izključitev Branka Grimsa, ki mu očitajo nesodelovanje in spodkopavanje stranke. Grims je v odzivu zavrnil očitke o pomanjkljivi delovni etiki. Meni namreč, da je pri svojem delu dosegel velike uspehe.
Vse bolj javna trenja med evropskim poslancem iz vrst SDS Brankom Grimsom in Evropsko ljudsko stranko so danes dosegla vrhunec. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu je sporočila, da bo evropskega poslanca iz Slovenije izključila iz svojih vrst zaradi nesodelovanja in spodkopavanja stranke. Druge teme: - Resnica: od Mijića bomo zahtevali odstop, če mu bo dokazana krivda. - V Kijevu za jutri razglasili dan žalovanja po silovitem ruskem obstreljevanju. - Muzej slovenske osamosvojitve bo začasno vodil Jože Dežman.
Svetovno nogometno prvenstvo se je že prevesilo v izločilne boje. Po uvodnih presenečenjih je že nastala nova epizoda podkasta Žoga je okrogla. Slovenske odbojkarice se proti Slovaški poskušajo prebiti v finale evropske lige.
Med 130-imi milijoni Evropejci, ki danes preživljamo temperaturo 35 stopinj Celzija in več, smo tudi pri nas. Se pa - kot kaže - po večini držimo priporočil glede ravnanja ob vročinskem valu, saj v zdravstvenih zavodih ne zaznavajo bistveno večjega obiska zaradi tega. Druge teme: - Selitev veleposlaništva v Jeruzalem bi bil odmik od mednarodnega konsenza glede statusa mesta, meni tudi predsednica. - Evropska unija napoveduje humanitarni zračni most do Venezuele. - Posodobitev vodovoda za 16 tisoč prebivalcev treh občin na Ormoškem.
Evropska unija želi z močnejšimi in bolje povezanimi omrežji zagotoviti zanesljivo, cenejšo in čistejšo energijo za vse.Evropska komisija predlaga enoletno podaljšanje začasne zaščite za begunce iz Ukrajine v Evropski uniji do začetka marca 2028.Ukrajina in Rusija danes ob posredovanju Združenih arabskih emiratih izmenjali po 160 vojnih ujetnikov.Število mrtvih potresa v Venezueli strmo narašča. Pomoč prihaja iz vseh strani sveta.Slovenska neto plača od osamosvojitve od 43 - do 1.600 evrov.Šport: Naš kolesar Roglič Roglič glavni kandidat za naslov državnega prvaka v vožnji na čas.
Na današnji praznik, dan državnosti, obeležujemo 35-letnico samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Z dnevom odprtih vrat so ga počastili tudi v predsedniški palači. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dejala, da mora državni praznik vsake države spodbujati nacionalni ponos in vsakič znova prenesti tisto, kar je bilo narejenega v preteklosti. Osamosvajanje je zaznamovala tudi desetdnevna vojna, na katero je spomin prebivalcev še kako živ. Drugi poudarki: - Po uničujočem potresu v Venezueli številne države sveta pošiljajo pomoč. - Evropska unija Ukrajini izplačala prvi obrok iz 90-milijardnega posojila. - V minoritskem samostanu v Piranu že 48. Piranski glasbeni večeri.
Mineva 35 let, odkar je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob spominu na današnji dan leta 1991 poudarila pomen solidarnosti, odgovornosti in medsebojne pomoči. Ob tem je odprla vrata predsedniške palače in med drugim podelila zahvale trem policistom in 12-letnemu Lanu za požrtvovalno reševanje življenj. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija po uničujočih potresih v Venezueli sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito. - V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v Evropski uniji. - Med Trstom, Piranom in hrvaško Istro je znova zaživela povezava po morju. - Vročinski val po Evropi se bo stopnjeval. Temperature ponekod že presegle junijske rekorde.
Erik Logar je strokovnjak za varno mobilnosti pri AMZS in se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Z njim smo se v terenskem studiu Prvega v Idriji pogovarjali o značilnostih ceste in varnosti na poti. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
V Čipkarski šoli učijo veščin klekljanja idrijske čipke, skrbijo, da se dediščina prenaša na mlajše rodove, izdajajo priročnike za klekljanje, ustvarjajo tržne izdelke visoke kakovosti, imajo status rokodelskega centra. Zanimanje za učenje klekljanja med najmlajšimi ne upada. V izobraževalnem programu za otroke in mladino imajo v tem šolskem letu vpisanih 507 otrok in mladih. Oddelki delujejo v Idriji, Spodnji Idriji, Ledinah, Cerknem, Godoviču, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Izobraževanj za odrasle pa se je letos udeležilo več kot 200 klekljaric in klekljarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Gymnasium smo namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. Za mlade je lahko to okolje, v katerega šele vstopajo, polno pasti, zato morajo pridobiti številna znanja, da se izoblikujejo v opolnomočene potrošnike. Z nami so bile dijakinje s Strokovnega izobraževalnega centra Alme Karlin Celje, ki so ta znanja med drugim pridobivale na strokovnih delavnicah, ki jih je na njihovi šoli izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Predstavile so nam, kaj vse so izvedele na omenjenih delavnicah, govorili smo tudi o njihovih potrošniških navadah in tem, kako lahko rešimo morebitne zagate ali težave, ki nastanejo pri nakupu izdelkov v fizični trgovini ali pri ponudnikih na spletu. Ker bodo po koncu izobraževanja na programu Gastronomija in turizem tudi same na strani ponudnikov storitev, smo nekaj besed namenili tudi temu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Idrija je v zadnjem času bogatejša za nove kolesarske poti, ki odpirajo še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev. Kakšen pomen imajo za razvoj kraja, komu so namenjene in zakaj idrijsko hribovje že dolgo velja za pravi raj za cestne in gorske kolesarje? O tem smo govorili z ljudmi, ki Idrijo in njene ceste poznajo najbolje poznajo. Med njimi je tudi IdrijčanValter Bonča, eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL
Na 900 metrih nadmorske višine, na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, stoji kmetija, ki jo mnogi zaradi odmaknjene lege povezujejo s predstavo o »koncu sveta«. Vendar prav tukaj nastaja zgodba o razvoju, podjetnosti in vztrajnosti. Gašper Kosmač je kmetijo prevzel pred desetimi leti kot mladi prevzemnik in jo skupaj s starši ter bratom razvija v sodobno govedorejsko kmetijo s pasmo angus. Kako danes poteka življenje in delo na strmih pobočjih, s kakšnimi birokratskimi in gospodarskimi izzivi se soočajo slovenski kmetje ter ali je mogoče od kmetijstva tudi živeti? Kmetijo je obiskal Marko Rozman. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Eden od večjih izzivov v Idriji sta obnova in vzdrževanje cest. Brez ustreznih cestnih povezav namreč ni povezanosti. Naselja v občini so razpršena, teren je zahteven in svoj davek terjajo tudi vremenske razmere. Za lokalne ceste v občini skrbi Komunala Idrija, za državne pa Cestno podjetje Gorica. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Boža Vencelj in Danila Zalatál na FB strani Grapa Idrija objavljata zgodbe v idrijskem narečju. O njegovih značilnostih smo se pogovarjali z njima in povedali tudi kakšno v kleni idrijščini, ki ne bo izumrla, saj obe z vnuki in tudi med seboj govorita izključno v idrijskem narečju. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Pogledali smo v zakulisje gradnje največjega eksperimentalnega fuzijskega reaktorja na svetu in enega najzahtevnejših znanstvenih projektov našega časa. ITER naj bi pokazal, da smo sposobni na Zemlji poustvariti zvezde - oziroma procese, ki potekajo v njih in ki bi lahko omogočili stabilen, nizkoogljičen in učinkovit vir energije. Projekt tudi v današnjih izredno zaostrenih mednarodnih razmerah združuje tako rekoč ves svet. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Slovenske odbojkarice so po uvodnih dveh tekmah evropske lige pri dveh zmagah. Iz Črne gore so se preselile v Ljubljano. V koncu tedna jih čakata novi preizkušnji proti Islandiji in Latviji.
Paketna potovanja prinašajo določene prednosti in zaščito potrošnikov, vendar tudi pri njih ni nujno vedno vse tako, kot je bilo obljubljeno ob rezervaciji. Kaj storiti, če se cena spremeni, če hotel ne ustreza opisu, če je izlet odpovedan ali če organizator bistveno spremeni program potovanja? Kaj ščiti potrošnike v Evropski uniji? Odgovarjata Sara Besednjak in Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Voditelji članic Evropske unije so se na vrhu s kolegi z zahodnega Balkana v Črni gori zavzeli za pospešitev širitve zdajšnje 27-erice, s čimer se strinja tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, je slabo, da se to še vedno dogaja v formalnih okvirjih. V oddaji tudi o tem: - Potem ko so palestinsko zastavo včeraj sneli z vladne palače, so jo danes obesili na predsedniški. - Varnostni izzivi so med osrednjimi temami vrha Evropska unija - zahodni Balkan v Tivtu. - Izolska bolnišnica bo skušala morebitne okvare opreme ob izpadih elektrike preprečiti s postavitvijo sončne elektrarne.
V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Zaslišanja ministrskih kandidatov pod streho. Jutri v državnem zboru le še glasovanje o četrti vladi Janeza Janše.Evropska komisija zoper Slovenijo zaradi prekoračenega javnofinančnega primanjkljaja še ne bo uvedla postopkov.Povprečna urna postavka študentskega dela letos prvič čez 10 evrov – pogovor s strokovno direktorico e-Študentskega Servisa Vesno Miloševič Zupančič.Vreme: Padavine bodo ponoči slabele. Jutri bo večinoma sončno, z najvišjimi dnevnimi temperaturami med 21 in 26°C.
Na severu Portugalske nastaja rudnik litija, ki mu je Evropska komisija podelila status strateškega projekta. Rudnik litija leži na območju, ki je del Unescove kmetijske dediščine in Nature 2000. Na tem ekološko občutljivem območju še kmetujejo na starodaven način, tam živi ogroženi iberijski volk in več kot 200 vrst ptičev. Lokalne skupnosti in posamezniki že osem let bijejo pravni boj proti rudniku litija, ki bi po njihovem mnenju uničil vodne vire in način življenja. Rudnik litija Barroso je test za Meddržavno sodišče v Haagu in druge strateške rudarske projekte na tleh Evropske unije. Bodo energetski in korporativni interesi prevladali nad interesi prebivalcev? Bo območje Barroso zaradi lakote po litiju postalo območje žrtvovanja? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Prvih osem kandidatov za ministre v 16. slovenski vladi je danes sedlo pred člane pristojnih parlamentarnih odborov. Zeleno luč so dobili kandidati za infrastrukturo Jernej Vrtovec, za kulturo Ignacija Fridl Jarc ter za obrambo Valentin Hajdinjak. Ta se je med drugim zavzel za izpolnitev zavez, danih Natu, ki je bil zaradi neizpolnjevanja obljub kritičen do Slovenije. Zaslišanja se bodo nadaljevala še pozno zvečer ter jutri in v sredo. Ostali poudarki oddaje: - Izraelski napadi na Libanon ne pojenjajo. Iran zato prekinja pogovore z Američani. - Evropska unija želi omejiti energetske dobičke, ki jih ima Rusija zaradi vojne v Iranu. - Na volitvah v svet Koroških Slovencev brez zanimanja za predsedniški položaj.
Mesto žensk je pionirska feministična organizacija, osredotočena na enakost spolov v umetnosti in kulturi. Zavezano je umetnosti in kritični teoriji, pa tudi feminističnim, kvirovskim in postkolonialnim študijam ter predano temeljnim vrednotam enakosti, različnosti in solidarnosti. Mesto žensk že več kot trideset let daje vidnost umetnicam, teoretičarkam in aktivistkam z vsega sveta. Javnost ozavešča o nesorazmerni zastopanosti žensk v umetnosti in kulturi ter si prizadeva za izboljšanje njihovih delovnih pogojev. Leta 2019 je Mesto žensk prejelo prestižno nagrado za kulturo Princess Margriet, ki jo podeljuje Evropska kulturna fundacija (ECF), kar trikrat pa nagrado EFFE Label, ki jo Evropsko združenje festivalov (EFA) podeljuje festivalom, posvečenim umetnosti, sodelovanju z lokalno skupnostjo ter evropskim in globalnim nazorom. Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk – je leta 2022 prejelo tudi nagrado glavnega mesta Ljubljana za »poudarjanje pomena bojev za enakopravnost žensk in s tem bogatenja mesta Ljubljana«, leta 2023 pa priznanje za strokovno delo na področju sociologije Slovenskega sociološkega društva. O nastanku, zgodovini in vlogi Mesta žensk sta spregovorili programski vodji Pia Brezavšček in Jasmina Založnik, ki ju je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Splet nam je počitnice približal na nekaj klikov: letalska karta, izbira destinacije, povezan let in plačilo s kartico — in pričakovanje, da bo ob prihodu vse tako, kot je pisalo v ponudbi. A kaj potem, ko so leti odpovedani, prihaja do zamud, cena je višja kot pričakovano? V tokratnem Svetovalnem servisu bomo govorili o nakupu letalskih kart in težavah pri letalskem prometu, z nami sta Sara Besednjak in Romana Javornik z Evropskega potrošniškega centra. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
V politiki se bo nadaljevalo dinamično dogajanje. Kolegij predsednika državnega zbora bo danes za petek sklical izredno sejo, na kateri bodo poslanci odločali o predlogu za izvolitev Janeza Janše za predsednika vlade. Kandidaturo je s podpisi podprlo 48 poslancev SDS, trojčka NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice. V prihodnjih dneh je pričakovati tudi podpis koalicijske pogodbe in podrobnejšo predstavitev ukrepov, ki jih namerava prihodnja koalicija uresničiti v novem mandatu. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija dosegla dogovor o odpravi carin na industrijsko blago in nekatere kmetijske izdelke iz Združenih držav. - Kitajski predsednik Ši Džinping v Pekingu sprejel ruskega kolega Vladimirja Putina - Slovenski hokejisti z novo izjemno predstavo na svetovnem prvenstvu, Slovaki boljši šele po izvajanju kazenskih strelov
Ameriški predsednik Donald Trump je končal državniški obisk na Kitajskem, med katerim sta gostitelj Ši Džinping in gost večkrat izrazila prepričanje, da je zgodovinski, da postavlja odnose med državama na novo raven ter da tlakuje pot v svetlo prihodnost. A po mnenju opazovalcev je bil obisk bolj namenjen ustalitvi odnosov, saj sta si voditelja prizanesla s kritikami in grožnjami in nista začela novega razdora. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisarka za širitev Kos na Kosovu pozvala h končanju politične krize in stabilizaciji institucij. - Organi stranke NSi potrdili koalicijsko pogodbo in podporo prvaku SDS Janezu Janši za mandatarja. - V Novem mestu bo osrednja slovesnost ob dnevu Slovenske vojske; čez dan predstavitve njenih zmogljivosti in poslanstva.
Avstralija je decembra 2025 prepovedala uporabo družabnih omrežij za mlajše od 16 let. Po tej odločitvi so o podobnem naglas začele razmišljati številne evropske države, tudi Slovenija. A kako preverjati starost uporabnikov na spletu? Evropska komisija je zatrdila, da ima za uporabnike varen in učinkovit sistem za preverjanje starosti, kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen, z najvišjimi svetovnimi standardi na področju zasebnosti, a so v njega vdrli v prvih štirih urah. Gorazd Božič je vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:02:01 Pregled globalnih in evropskih ukrepov 00:02:38 Neuporabna aplikacija Evropske komisije 00:03:14 Reševanje posledic namesto iskanja vzrokov 00:09:37 Težave z britanskim modelom in biometrijo 00:10:52 Pasti za kibernetsko varnost in zasebnost odraslih 00:15:37 Tehnične rešitve in nadzor staršev 00:21:40 Kakšen bi moral biti varen sistem?
Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani; mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke; mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.
Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.
Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.
Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.
Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu upora proti okupatorju dopoldne položila venec k spomeniku Osvobodilne fronte v Rožni dolini v Ljubljani in ob tem opomnila, da svoboda in demokracija nikoli nista samoumevni. Ob prazniku sta državljane nagovorila tudi predsednik vlade in predsednik Državnega zbora. Čas je, da interese ljudi postavimo pred politiko, je v poslanici zapisal Zoran Stevanović, premier Robert Golob pa je v svoji poslanici pozval h krepitvi zaupanja, potrpljenja, spoštovanja in povezovanja. V oddaji tudi o tem: - Iran še naprej nezainteresiran za pogajanja o jedrskem programu - Evropska unija podaljšala sankcije proti Mjanmaru zaradi kršitev človekovih pravic - Hokejist Anže Kopitar v Los Angelesu končal bogato kariero
Podcast Dobrovský & Šídlo slaví páté výročí. Poslechněte si záznam první části slavnostního živého vystoupení s hostem prezidentem Petrem Pavlem ze Vzletu v Praze. Natáčelo se v úterý 21. 4. 2026
Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.
Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Besede, kot so trajnostno, naravno in okolju prijazno, danes slišimo skoraj na vsakem koraku. A včasih za zeleno podobo stoji predvsem dober marketing – pojav, ki ga poznamo kot zeleno zavajanje. Kaj pravzaprav pomeni in kako ga lahko prepoznamo? Na vprašanja o spornih trženjskih praksah odgovarja Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Minilo je leto dni od največjega protestnega shoda v zgodovini Srbije. Študenti in drugi državljani so zahtevali odgovornost za zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, transparentnost v državnih poslih in zmanjšanje nasilja v družbi. Podprla jih je tudi Evropska komisija. Na stran študentov so se postavili nekateri podporniki oblasti, ki so pričakovali padec režima Aleksandra Vučića. A ta se ni zgodil in zdi se, da je njegova oblast vsaj tako trdna, kot pred mitingom. Le da je Srbija danes še bolj oddaljena od evropske poti. O tem in še čem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Tamara Pavasović Trošt, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Faris Kočan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Saša Banjanac Lubej, dopisnica RTV Slovenija z Zahodnega Balkana. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.
V prvem soočenju predstavnikov parlamentarnih strank na Radiu Slovenija se osredotočamo na teme s področja varnosti ter obrambne in zunanje politike. Evropska raziskava Eurobarometer je pokazala, da se Evropejci bojijo predvsem morebitnega oboroženega konflikta, Slovence pa bolj kot kakšna prihodnja vojna skrbijo migracije. Kako varni smo in ali nas migracije ogrožajo? Ob aktualnih političnih vprašanjih in ob dejstvu, da smo se znašli v svetu, v katerem je mednarodno pravo le še mrtva črka na papirju in si velike sile dovolijo, kar si zaželijo, pa bodo na mizi tudi zunanjepolitične teme, mednarodni položaj Slovenije in njena zavezništva.
Z mesecem marcem prehajamo v nižjo tarifno sezono, kar lahko pomeni tudi nižje stroške omrežnine. Poleg same sezone pa je za namene varčevanja potrebno upoštevati tudi različne časovne bloke, energetsko učinkovitost naprav, presežke moči oziroma informacijo o tem, koliko naprav deluje hkrati. Kako smo potrošniki kot kupci električne energije zaščiteni pred neustreznimi praksami ponudnikov? Kako učinkovito varčevati z energijo? O tem v torkovem Svetovalnem servisu z Boštjanom Okornom iz Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.
Veselin Toza Matić covek koji je sa uspehom radio u svim delovima sveta, posle evakuacije iz Irana bio je nas gost u Jao Mile podcast-u.00:00:00 Uvod00:03:12 Iran00:18:42 Evropska košarka00:34:23 Košarka u Srbiji00:52:34 NBA Evropa00:58:29 Jokić i Dončić01:04:26 Odrastanje01:07:09 Početak trenerske karijere01:16:43 Odlazak u Nemačku01:24:23 Crvena zvezda01:27:31 Prelazak u Partizan01:39:03 Arapski svet01:43:04 Prelazak u Iran01:46:32 Susret sa Kinom01:52:35 Indija01:59:20 Svetislav Pešić02:05:41 Reprezentacija02:18:25 Najveći talenat koji nije ispunio očekivanja02:21:10 Budućnost košarke02:27:19 Šta mu je košarka donela?02:29:01 Petorka igračaPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Veselin Toza MatićDatum: 18. februar 2026. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #veselinmatic #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic
V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta