Podcasts about evropska

Oglaševanje prehranskih izdelkov se v zadnjem obdobju hitro prenaša v digitalno okolje. Potrošniške raziskave kažejo na razširjenost prikritega oglaševanja prehranskih vplivnežev na družabnih omrežjih, kot so Tik-Tok, Instagram, You Tube in SnapChat. Evropska potrošniška raziskava iz leta 2023 je pokazala, da se skoraj ¾ potrošnikov srečuje z vplivneži, ki promovirajo izdelke, več kot polovica pa jih izdelke ali storitve tudi kupi. To lahko vpliva na oblikovanje potrošniških preferenc in prehranskih navad. Evropska krovna potrošniška organizacija BEUC, katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, pozivajo Evropsko Unijo, naj nujno omeji vplivnostni marketing s posodobitvijo evropske zakonodaje in prepreči, da bi vplivneži promovirali nezdrava živila. Eden od fokusov letošnjih raziskav je bila prehrana in s tem povezana tveganja za uživanje nezdravih živil in pijač. Kako ščititi otroke pred trženjem nezdrave hrane na družabnih omrežjih? O vsem tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Matjažem Pircem, vodjo prehranskega oddelka na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovenija z dnevom samostojnosti in enotnosti zaznamuje spomin na objavo rezultatov plebiscita, kjer je velika večina volivcev podprla pot v samostojnost. Nedvomno je naša država precej drugačna kot pred 35-imi leti, a po besedah člana takratnega predsedstva Dušana Pluta bo vnovič potrebovala soglasje o nekaterih ključnih izzivih. Druge teme: - Ameriške sile napadle nigerijske pripadnike Islamske države - Evropska unija vse bolj opušča vodilno vlogo pri okoljskih ukrepih - Med prazniki opažajo več daljših potovanj v tople kraje

Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035. Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta "Jožef Stefan" in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje. Foto: Matjaž Tavčar

Slovensko ribištvo je majhno, morje vse bolj obremenjeno, rib je manj. Evropska ribiška politika zato ne spodbuja večjega izlova, ampak prilagajanje. Tokrat boste slišali, kako diverzifikacija tudi slovenskim ribičem pomaga ohranjati poklic in prihodke ter hkrati razbremenjevati morje. Predstavljamo inovativno gojenje ostrig, ribjo restavracijo na katamaranu v Kopru, prihajajočo aplikacijo Ribja tržnica in vlogo evropskih sredstev pri trajnostnem ribištvu.

Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.

Evropska unija postigla dogovor o zajamu za Ukrajinu od 90 milijardi eura, ruski predsjednik Vladimir Putin održao godišnju konferenciju za novinare. Koji su događaji obilježili godinu iza nas u Crnoj Gori?

V Državnem zboru celodnevna razprava o odgovornosti ministra Mesca, iz opozicije je slišati predvsem očitke o nesposobnosti reševanja romske problematike.V nekaterih šolah zaradi grožnjo z bombo prek elektronske pošte izvedli evakucije. Šlo je za lažen preplah.Evropska unija bo Ukrajini v naslednjih dveh letih zagotovila 90 milijard evrov prek skupnega zadolževanja.Koalicija optimistična glede imenovanja novega guvernerja še v tem mandatu.Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja želijo pogajanja o delovni uspešnosti zaključiti do sredine januarja.ŠPORT: Nogometaši Celja z remijem končali ligaški del Konferenčne lige na 12. mestu. Februarja bodo igrali za osmino finala.Hohlerjeva pred dnevom ustavnosti poudarila pomen neodvisnost sodstva.Putin pohvalil vojaške uspehe v Ukrajini in posvaril pred uporabo zamrznjenih sredstev.ŠPORT: Superveleslalom v Val Gardeni senzacionalno dobil Čeh Zabystran. Naš Hrobat je bil 28-i.

Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Potem ko so konec tedna iz pripora izpustili prvega osumljenca v zadevi Šutar, so organi pregona danes prijeli novega osumljenca za usodni napad. Tožilstvo v uradni izjavi poudarja, da je ravnalo v skladu z izpovedmi prič, kazenski postopek pa še naprej vodi tudi proti izpuščenemu 21-letniku. Drugi poudarki oddaje: - Po uspehu pobude Moj glas, moja odločitev v Strasbourgu zdaj na potezi Evropska komisija - Vlada sprejela nov korak v smeri finančne pomoči medijem - Goriški policisti ob številnih zasegih priotehnike svarijo pred nakupi te po spletu

Izteka se leto, v katerega sta Gorica in Nova Gorica vstopili kot Evropska prestolnica kulture. Organizatorji so se pohvalili, da so pripravili 1.600 dogodkov, ki se jih je udeležilo več kot milijon in pol obiskovalcev. Svojevrsten utrip je doživljala tudi Kostanjevica z Marijino romarsko cerkvijo in frančiškanskim samostanom. O tem pa župnik p. Boštjan Horvat.

Jutri v Bruslju vseevropski protest kmetov, tudi precejšnja slovenska udeležba.Evropski poslanci sprejeli resolucijo za splav, zdaj je na potezi Evropska komisija. Z zlatim redom za zasluge odlikovana parašportnik Franček Gorazd Tiršek in Arhiv Republike Slovenije.V Kočevski Reki slavnostno obeležje 35-letnice prvega postroja Teritorialne obrambe. Peterle: Če takrat ne bi prišlo do postroja, mogoče slovenske države ne bi bilo.Opozicija že šesti interventni zakon na področju zdravstva označila za pravni zmazek.Von der Leyenova pred vrhom Evropskega sveta: Odločitev o podpori Ukrajini bo ključna za evropsko neodvisnost.vreme- danes še oblačno s posameznimi padavinami, jutri bolj, na vzhodu celo kak sončni žarek.VMESNIKGripa pohitela, Slovenija med huje prizadetimi v uniji.Sprejet novi zakon o varstvu javnega reda in miru, kako bo po novem z igranjem glasbil v stanovanjih?ŠPORT: Drugi zaporedni poraz košarkerjev Cedevite Olimpije v evropskem pokalu

Evropska komisija predlaga odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z inotranjim zgorevanjem v Uniji, predvideno za leto 2035. Kot so pojasnili, bodo lahko proizvajalci izpuste deloma kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla ali s proizvodnjo vozil na biogoriva. Iz Unije se medtem vrstijo mešani odzivi.

Evropska komisija je po močnem pritisku domače avtomobilske industrije popustila. Motorje na notranje izgorevanje bo mogoče v Evropski uniji kupiti tudi po letu 2035, so napovedali v Bruslju. Evropski proizvajalci, ki se srečujejo z ostro konkurenco električnih vozil iz Kitajske, bodo kljub temu morali poskrbeti za 90-odstotno zmanjšanje izpustov v primerjavi z letom 2021. Po besedah pristojnega komisarja Apostolosa Cicikostasa nameravajo tako ohraniti domačo industrijo konkurenčno in inovativno ob upoštevanju zdravega razuma in pragmatičnih rešitev. Drugi poudarki oddaje: - Podpornice Ukrajine ustanavljajo komisijo za povračilo vojne škode - Tudi slovenski kmetje svarijo pred škodljivim trgovinskim sporazumom z Južno Ameriko - Pristojne službe: popoplavna sanacija prehaja k dolgoročnejšim naložbam.

V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki določa letni dovoljeni ulov modroplavutega tuna. Zakaj kljub skupni evropski ribiški politiki naša država nima kvote, ki bi ribičem dovolila, da lovijo tudi modroplavute tune, je zanimalo Tjašo Škamperle. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Razkošno leto kulture in umetnosti, naslovljeno Evropska prestolnica kulture GO!2025, je zaključeno. Odprlo je spekter širine v umevanju humanističnih pojmovanj in rezino kolača namenilo tudi glasbi v najširšem pomenu te besede. Kakšno glasbeno izkušnjo je ponudil program Evropske prestolnice kulture? Koliko pričakovanj je dejansko uresničil? Kakšen je bil pomen glasbe in kakšna je bila njena vrednost? In slednjič – je bilo v ponudbi izkustvo, ki se bo vtisnilo v zgodovinski spomin? O tej tematiki se je Simona Moličnik pogovarjala z ambasadorjem EPK Alexandrom Gadjievim, z ustvarjalci Rossinijeve opere Potovanje v Reims in s skladateljem nove skladbe za projekt Simfonični gozd / Drevesni orkester Matejem Boninom. Ton in montaža Tone Jurca

Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.

Državni svetniki bodo na današnji seji kmalu odločali o ustavni presoji glede izplačila zimskega regresa, ki jo predlagajo delodajalska združenja. Predstavniki gospodarstva želijo s tem doseči razveljavitev dela zakona, ki se nanaša na regres. Poleg tega računajo na zadržanje zakona. To je sicer malo verjetno, tudi zato, ker zaposleni že dobivajo denar na račune. Rok za nakazilo se izteče čez dober teden, a pravne in kadrovske službe so zasute z rekordno velikim številom vprašanj, povezanih z izvedbo. Drugi poudarki: - Kirurge na maksilofacialnem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra, ki so dali odpoved, pozvali k pridobitvi naziva svetnik, kar bi odprlo nove možnosti zaposlovanja. - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic opozorila, da povečevanje števila hudih kršitev kaže na brezbrižnost do trpljenja ljudi. - Evropska komisija predlaga niz ukrepov za izboljšanje energetske povezljivosti članic Unije.

Na ministrstvu za zdravje so dopoldne iskali rešitve, da bi v ljubljanskem Kliničnem centru preprečili napovedan odhod štirih kirurgov. Če bi odšli, bi to po mnenju podpredsednice Zdravniške zbornice Barbare Škrlj močno oslabilo kakovost obravnave bolnikov, saj bo število specialistov, še posebej v izrednih primerih, prenizko. Tudi zato odhajajočim kirurgom v UKC ponujajo nekatere rešitve, da bi si premislili. Preostali poudarki oddaje: Evropska unija sprejela zavezo za znatno zmanjšanje toplogrednih izpustov do leta 2040. Urad Združenih narodov za človekove pravice v močnem primežu finančnih rezov. Občini Krško in Brežice predlagali lokaciji za vzorčno romsko naselje.

Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja.

V koordinaciji raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani se začenja oblikovati infrastrukturni in raziskovalni Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost »GreenHer«, v katerem sodelujejo še raziskovalci Univerze na Primorskem v Kopru in Univerze v Mariboru, zraven pa so tudi konservatorsko-restavratorski strokovnjaki iz muzejev, NUK-a ter Zavod za gradbeništvo. Z vsoto dobrih 26 milijonov evrov – polovico daje Evropska unija, polovico pa resorno ministrstvo - bo povezal humanistične in družboslovne, v veliki meri arheološke, in kar je pri dediščinskih vedah dokaj razveseljivo, predvsem pa nujno - naravoslovne in tehniške vede. Financirali pa bodo tudi vrsto novih raziskovalnih zmogljivosti, tako s posodabljanjem raziskovalne opreme kot z gradnjo novih stavb. O projektu novega Centra odličnosti, ki ga vodi in koordinira, govori prof.dr. Matija Strlič iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. FOTO: Matija Strlič že dolgo ne le z lupo raziskuje in ohranja materiale kulturne dediščine VIR: avtor fotografije je Uroš Hočevar

Izredni nadzor je razkril, da je vodja novomeške ortopedije umetno podaljševal čakalne vrste in preusmeril več kot 150 lažje bolnih v zasebni zavod s koncesijo. Ob robu prizadevanj za mir v Ukrajini: Indija krepi zavezništvo z Rusijo, Ukrajina z Evropo, Evropa s Kitajsko Izrael ostaja na Evroviziji; Slovenija in še najmanj tri države se ji odpovedujejo. EBU v spremembe glasovanja Končuje se Evropska prestolnica kulture: projekt obeh Goric je okrepil sobivanje jezikov, umetnosti in turizma.

Potem ko je novomeška splošna bolnišnica odpustila vodjo ortopedskega oddelka zaradi namernega preusmerjanja čakajočih pacientov h koncesionarju, se o prirejanju seznamov čakajočih porajajo vprašanja tudi po odhodu štirih kirurgov z UKC Ljubljana. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel zdravstvene zavode zato poziva k pregledu seznamov. Če se čakajoči na seznamih podvajajo, tisti pacienti, ki storitev potrebujejo, do nje na pridejo, je ob tem dejala ministrica. Zdravniška zbornica obravnavo novomeškega primera označuje kot primerno, a dodaja, da takšne nepravilnost ne smejo biti razlog za uvajanje sistemskih prepovedi. Druge teme: - Socialni partnerji na sestanku med drugim o odsotnosti z dela in dostopnosti zdravstvenega varstva. - Merz in von der Leynova z Belgijo iščeta možnost uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za potrebe Ukrajine. - S slovesnostjo v Novi Gorici se končuje Evropska prestolnica kulture.

Evropska prestolnica kulture v čezmejnem prostoru na Goriškem se prvi petek v decembru uradno končuje s predajo naslova slovaškemu mestu Trenčin in finskemu Ouluju. V desetih mesecih se je na naši strani zvrstilo 870 kulturnih, gastronomskih, športnih in drugih dogodkov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Skupno pa je prva čezmejna kulturna prestolnica Evrope gostila prek tisoč 600 dogodkov, med drugim ugotavljajo nosilci projekta. Poleg tega so samo uradne programske vsebine privabile več kot milijon obiskovalcev, tri milijone je bilo ogledov spletnih vsebin. Kakšni še so učinki in izkušnje Evropske prestolnice kulture na Goriškem ter kako v čezmejnem povezovanju in sodelovanju naprej, o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mija Lorbek, direktorica javnega zavoda GO! 2025; Neda Rusjan Bric, režiserka in pobudnica EPK GO! 25; Sabrina Volk Simčič, vodja novogoriške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti; Štefan Krapše, založnik; Vladimir Peruničič, direktor Goriškega muzeja. Avtor Valter Pregelj.

Evropska unija in zveza Nato sta še naprej pripravljeni podpirati Ukrajino v vojni proti Rusiji, ki se ji kljub pogovorom z Združenimi državami očitno ne mudi za pogajalsko mizo. Evropska komisija medtem predlaga posojilo Ukrajino iz zamrznjenih ruskih sredstev v Uniji, da bi okrepila pritisk na Moskvo, a Belgija ne odobrava načrta; druga možnost za povezavo je zadolževanje na kapitalskih trgih za pomoč Kijevu. Preostali poudarki oddaje: Na srečanju višegrajske četverice razdeljeni glede odnosa do Rusije in Ukrajine. Le tretjina koroških Slovencev ima možnost dvojezičnega sojenja; bo avstrijska reforma to popravila? V Mariboru, Lenartu in Slovenski Bistrici življenje olajšali marsikateremu invalidu; izzivi ostajajo.

Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije

Evropska prestolnica kulture GO! 2025 se počasi sklepa, z njo pa tudi njen najobsežnejši gledališki projekt, Gledališka dodekalogija 1972 – 1983. Spremljali smo premiero predzadnje epizode, z naslovom 1982, ki jo je igralski ansambel Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica odigral natančno in suvereno. Transgeneracijsko fikcijo, ki jo sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji, dramaturško uokvirja in z mojstrsko režijo odrsko vodi Tomi Janežič. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.V razpravi so sodelovali strokovnjaki in praktiki iz Francije, Romunije in Slovenije, ki so svoje izkušnje in znanje povezali z evropskimi in lokalnimi konteksti, ter refleksije prof. dr. Metode Dodič Fikfak, Goran Lukića, Dana Juvana in Ane Benavides Otero, ki so osvetlile širše sistemske in politične vidike podpore dobremu počutju pri delu.Epizoda poudarja, da umetnost ponuja konkretna orodja za razbremenitev, povezovanje in transformacijo delovnih okolij, ter odpiranje novih možnosti za ustvarjanje zdravih in ustvarjalnih delovnih praks.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija (program Ustvarjalna Evropa). Vsa mnenja in izjave govorcev so osebna in ne odražajo nujno stališč organizatorjev, partnerjev ali financerjev konference.

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti.V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.Slišali boste prispevke strokovnjakinj in ustvarjalk z Danske, Francije, Španije in Slovenije — od umetnosti na recept, podpore oskrbovalcem in skupnostnih umetniških laboratorijev do projektov, ki povezujejo generacije, razvijajo medkulturni dialog in skozi umetniško ustvarjanje opolnomočajo posameznike.Epizodo zaokrožajo refleksije predstavnikov socialnega dela, pedagogike in javnega zdravja, ki razgrnejo izzive in priložnosti pri vključevanju umetnosti v skrbstvene in podporne sisteme.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Predstavljena mnenja so izključno osebna stališča govorcev.

Kaj nameravajo z nami početi evrobirokrati, ki nam očitajo možnost proračunskih nepravilnosti? Kdaj, če sploh kdaj, se bo mirovnim pregovorom med Rusijo in Ukrajino pridružila Evropska unija in kako bo v prihodnjih dveh letih z reparacijskim financiranjem Ukrajine, ki mu nasprotuje predvsem Belgija? Kako lahko 15-letnik doktorira iz kvantne fizike, in kako 8-letnik imigrantskih korenin postane nova reperska zvezda? Kako nesrečni so Italijani, kadar morajo v Evropskem parlamentu jesti karbonaro, pripravljeno na bolj severnjaški način? Menda so pripravljeni vložiti uradni protest.

Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ki prinašata rekordne izdatke. Kot pojasnjuje finančni minister Klemen Boštjančič, je tako med drugim zaradi nujnih strukturnih reform, pa tudi zaradi globalnih negotovosti, tako trgovinskih kot političnih. Kljub temu so obrambnemu ministrstvu odvzeli nekaj sredstev. Druge teme: - Evropska komisija predlaga okrepitev vlaganj v prometno infrastrukturo za izboljšanje vojaške mobilnosti; za to bo potrebnih približno 100 milijard evrov - Nemčija zavrnila plačilo odškodnin za genocid v Namibiji na začetku 20-ega stoletja, ki ga je sicer priznala pred štirimi leti - Policija prijela požigalca starega mlina v Beltincih; v preteklosti so ga že obravnavali zaradi kaznivih dejanj

Nalivi in plazovi so v Goriških Brdih povzročili ogromno škodo, tudi na cestah: prebivalci Kožbane so odrezani od preostalih povezav. Tik za mejo, v Bračanu v Furlaniji Julijski krajini, po plazu iščejo moškega in žensko; iz vasi Vrša zaradi obsežnih poplav pospešeno umikajo prebivalce. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci bodo to popoldne na izredni seji pretresali predlog Šutarjevega zakona s številnimi dopolnili. - Slovenija bo končala leto z eno-odstotno gospodarsko rastjo, napoveduje Evropska komisija, ki je prepolovila dozdajšnje napovedi. - Se bo Unija za dodatno pomoč Ukrajini zadolžila kot celota, se bodo zadolžile posamične članice ali pa bodo skupaj posegle po zamrznjenem ruskem premoženju?

Evropska komisarka, pristojna za širitev in pomoč Ukrajini Marta Kos bo danes predstavila poročilo o napredku držav kandidatk, ki se želijo pridružiti Evropski uniji. Od devetih držav sta v procesu približevanja najbolj napredovali Črna gora in Albanija. V oddaji tudi o tem: - Z vinjeto, veljavno na prvi december, se bomo lahko vozili 4 mesece dlje; poslanci so potrdili podaljšanje - V drugem branju svežnja kmetijskih zakonov predvsem odpravljanje nejasnosti s številnimi dopolnili - Onkološki bolniki iz oddaljenih krajev lahko oddajo vzorce bližje domu, a nekateri zdravstveni domovi niso obveščeni o tem

Pridružitev držav kandidatk Evropski uniji do leta 2030 je uresničljiv cilj, je danes povedala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. V danes objavljenem poročilu o napredku kandidatk v pogajalskem procesu je Evropska komisija kot najbolj prizadevne navedla Črno Goro, Albanijo, Ukrajino in Moldavijo. Druge teme: - Dolgotrajna oskrba: zapletene prijave, na prostor v domovih za starejše čaka skoraj 40 tisoč ljudi. - Nadaljevanje konflikta med Izraelci in Palestinci: pred 30-imi leti ubili mirovnika Jicaka Rabina. - Odmeva napoved prodaje kulturnega doma v Trstu. Kaj bo s Slovenskim stalnim gledališčem?

Evropska komesarka Marta Kos najavila početak izrade ugovora o pristupanju EU i Crne Gore. U Srbiji reforme usporene; Skupština raspravlja o zakonu za gradnju na mjestu Generalštaba. Tužilaštvo optužilo Vučića za zloupotrebu ovlašćenja. Ukrajina napala petrohemijski pogon duboko u Rusiji.

Evropska komisija ocijenila da je Crna Gora ostvarila napredak, dok su Srbija i BiH u zaostatku. Dijana Hrka, majka poginulog u padu nadstrešnice u Novom Sadu, štrajkuje glađu. Visoka predstavnica EU Kaja Kalas u BiH. Zakonom propisan način markiranja goriva u Crnoj Gori suprotan je propisima EU.

28. Festival slovenskega filma v Portorožu je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Letos so na festivalu sicer predstavili tudi dve televizijski seriji: mladinsko serijo Smrdljivc in srhljivko Pošast za železno zaveso, prve sadove razširjenega financiranja produkcije na igrane televizijske serije na Slovenskem filmskem centru. Noč čarovnic pa tudi letos odmeva skozi filme. V Slovenski kinoteki sta bili na sporedu Noč živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev Georga A. Romera, v Kinu Bežigrad si boste lahko na bežigrajski noči čarovnic ogledali Somrak, v ljubljanskem Kinodvoru pa bo »maraton groze, gorja in gravža« uvedla klasika avstralskega filmarja Petra Weira o dekletih, ki leta 1900 izginejo na pikniku, Piknik pri Hanging Rocku. V nadaljevanju mu bo med drugimi sledila Grda polsestra, o kateri v oddaji slišimo: »Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem.«

Tik pred jutrišnjo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca je vlada sprejela interventni zakon o avtomatski prevedbi stanovalcev domov za starejše v sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi če soglasja za prevedbo niso podpisali. V oddaji tudi o tem: Avstrijsko poročilo ugotavlja, da je bila racija pri Peršmanu delno nezakonita in nesorazmerna; zunanja ministrica Fajon upa, da takšnih incidentov ne bo več Evropska unija poenotena glede novih sankcij proti Rusiji, zatika pa se glede izkoriščanja zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini Zaradi spletnih prevar pri nas letos za 28 milijonov evrov škode; ob prelitju prevar v resnični svet so posledice lahko tudi fizično brutalne

Predsednik Združenih držav Donald Trump se je tako rekoč ves čas, kolikor traja vojna v Ukrajini, videl v vlogi posrednika, ki jo je zmožen končati. Po številnih pogovorih in celo osebnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred dvema mesecema vojna še vedno traja. Po včerajšnjem dveurnem telefonskem pogovoru s Putinom pa je Trump izrazil previden optimizem in napovedal sestanek z ruskim kolegom v Budimpešti. Za zdaj brez natančnega datuma, a s kratkim, dvotedenskim časovnim okvirjem. V oddaji tudi o tem: Evropska unija namerava svoj dronski zid vzpostaviti v prihodnjih dveh letih - Premier Golob bo danes skušal pomiriti delodajalce, ki jih razburja napoved obvezne božičnice - Po hitri cesti prek Rebrnic lahko proti Italiji zapeljejo tudi osebni avtomobili

Evropska komisija odobrila petogodišnji plan odbrane koji uključuje "zid protiv dronova". Predsednik SAD Donald Tramp kaže da je indijski premijer pristao da prestane kupovati rusku naftu. Vlada Srbije planira reorganizaciju fakulteta u Nišu u cilju "odbrane srpstva".

Obvezna božičnica v višini 639 evrov mora biti izplačana najpozneje do 18-ega decembra, je sklenila vlada. Kot je povedal njen podpredsednik Matej Arčon, predlog predvideva več izjem, tudi za podjetja v likvidnostnih težavah. Ta bodo imela možnost zimski dodatek izplačati z zamikom, najpozneje do 31-ega marca naslednje leto. Druge teme: - Evropska komisija je začrtala obris najpomembnejših obrambnih projektov, osrednja sta krepitev vzhodnega krila in zaščita pred droni. Je Evropa v obrambi sploh zmožna nastopiti enotno, tudi v luči oslabljenih odnosov z Združenimi državami? To je izkazala le ob začetku vojne v Ukrajini, pravi profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, ki meni, da je Evropa lahko akter, če to hoče, in se enakovredno pogovarja s Trumpom. - Izrael in gibanje Hamas si izmenjujeta trupla talcev in zapornikov. Iz Gaze prihajajo očitki, da izraelske sile ovirajo dostop strojev za odkopavanje ruševin. V enklavo je danes vstopilo sto tovornjakov s pomočjo, odprtje mejnega prehoda Rafa z Egiptom pa so znova zamaknili. - Ljubljanskemu kliničnemu centru je uspel nov preboj pri zdravljenju srčnih težav najmlajših. Manj kot enoletni deklici s hitro napredujočo okvaro srčne mišice so vgradili mehansko podporo, tako imenovano berlinsko srce, je povedal kirurg Ivan Kneževič. Po njegovih besedah je naprava otroku podarila čas, da počaka na presaditev srca.

Evropska agencija za okolje ugotavlja, da degradacija okolja ogroža naš način življenja. Podnebne spremembe in zmanjševanje biotske raznovrstnosti uničujejo naše ekosisteme ter ogrožajo naša gospodarstva in konkurenčnost, ki je zelo odvisna od naravnih virov. Veliko ljudi se resnosti okoljske krize zaveda, hkrati pa imajo občutek nemoči, številni tudi občutke krivde. Prav tako obstaja zelo vplivna manjšina, ki vse skupaj zanika. Kako ustrezno posredovati informacije o podnebnih spremembah in podnebnih ukrepih? Kako spodbuditi okolju prijazna vedenja? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jadranka Jezeršek Turnes, strokovnjakinja za komuniciranje znanosti; Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa – društva za sonaraven razvoj; dr. Vesna Žabkar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja.

Na pitanje ko je bio Milutin Milanković, najjednostavniji i najistinitiji odgovor je - čovek koji je zapisao vreme u zvezdama. U epizodi u kojoj istoričar Ivan Drljača i fizičar Jovan Aleksić spajaju istoriju i nauku, otvaramo poglavlje o jednom od najgenijalnijih umova koje je Srbija dala svetu. O čoveku koji je, računajući orbitu Zemlje, nagnutost njene ose i ritam ledenih doba, pomerio granice ljudskog razumevanja vremena i svemira. Milanković nije bio samo fizičar, astrofizičar, klimatolog, matematičar, inženjer, već i profesor nebeske mehanike i pesnik kosmosa. U austrougarskom zarobljeništvu, bez instrumenata i laboratorije, proračunavao je kretanje planeta samo uz olovku, papir i briljantan um. Milankovićeve formule bile su toliko precizne da su NASA i Evropska svemirska agencija decenijama kasnije koristile njegov model za proučavanje Marsove klime.

Evropska unija želi z Aktom o umetni inteligenci spodbuditi zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne človekove pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Nova zakonodaja naj bi v celoti začela veljati prihodnje leto. Kje je Slovenija na poti regulacije, kaj pomeni za regulacijo iniciativa »Stop-the-Clock«? Kateri sistemi umetne inteligence države že uporabljajo in zakaj bi potrebovali register umetne inteligence? Kako avtomatizacija vpliva na življenja ljudi in ali je visokotehnološki kapitalizem združljiv z demokracijo in varovanjem človekovih pravic? Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Intelekta. Gostje: Jasmina Ploštajner, Inštitut Danes je nov dan; Darja Petric Štrbenk, Ministrstvo za digitalno preobrazbo; dr. Ana Sobočan, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani; dr. Blaž Vrečko Ilc, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Avtorica oddaje Urška Henigman.

Vlada se je lotila ključnih točk za prihodnost Šaleške doline in opuščanje uporabe premoga. Zakon o zapiranju premogovnika Velenje želi sprejeti še ta mesec. Usklajen je z vodstvom premogovnika, ne pa s sindikati. Kot poudarja sindikalist Simon Lamot, so med drugim sporne zadeve glede predčasnega upokojevanja rudarjev. V oddaji tudi o tem: - Vzajemna začela postopno izplačevati premijo dopolnilnega zavarovanja - Evropska komisija predlaga ukrepe za zaščito evropskega jeklarstva - V Egiptu nadaljevanje pogajanj o končanju vojne v Gazi

Sredi meseca bo znana časovnica konkretnih ukrepov za krepitev evropske obrambe. Evropska komisija se je k temu zavezala na včerajšnjem neformalnem vrhu članic Unije na Danskem. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska prestregla del ladij flotilje s človekoljubno pomočjo za Gazo in aretirala več kot 200 ljudi. Pred parlamentarno ustavno komisijo danes predlog sprememb ustave o imenovanju in razreševanju ministrov. Med ukrepi, predlaganimi za zajezitev naraščanja absentizma, predložitev načrta, kaj delavec med bolniško odsotnostjo sme početi in česa ne.

Pred nami je nova kurilna sezona, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00, ki jo ponavljamo.

Začetek včerajšnje kopenske ofenzive Izraela na mesto Gaza so pospremile številne obsodbe. Vse glasnejše so tudi organizacije z dejstvi, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Združeni narodi v najnovejšem poročilu govorijo o dokazu naklepa - gre za pismo Netanjahuja vojski. Kot pravi nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, je to bistvenega pomena. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija napoveduje pospešeno opuščanje ruskih fosilnih goriv. V Celju se odpira mednarodni podjetniški sejem MOS: v ospredju trajnost in inovacije Letošnja lastovka v roke Nini Dragičević za humorno in slogovno iznajdljivo zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.