Podcasts about univerza

Premier Robert Golob, ki ga drugič preiskuje protikorupcijska komisija, je dejal, da ga to ni presenetilo. Drugega niti ni pričakoval glede na - kot je dejal - medijski rompompom zaradi njegovega letovanja v hiši poslovneža Tomaža Subotiča, ki ga je vlada imenovala v sveta dveh zdravstvenih zavodov. Predsednik komisije Robert Šumi je bil v odzivu kratek in jasen - KPK deluje neodvisno. Druge teme: - Rusija za drugi krog neposrednih mirovnih pogajanj Ukrajini predlaga drugi junij v Carigradu - Izrael trdi, da je ubil tretjega voditelja Hamasa v manj kot enem letu - Univerza v Novi Gorici praznuje 30 let visokošolskega in raziskovalnega delovanja

V Vatikanu se množice zbirajo, da bi se poslovile papeža Frančiška. V zgodovino se bo zapisal kot prvi jezuit na tem položaju. Iz celega sveta že cel dan prihajajo odzivi na papeževo smrt, več držav je razglasilo tudi žalovanje. Več po ostalih poudarkih oddaje: -Ruski predsednik Putin: predlog Kijeva o nenapadanju civilne infrastrukture bomo preučili -Univerza na Primorskem sprožila postopke za akreditacijo študija medicine -Motokrosist Tim Gajser dirko v Švici končal z grdim padce

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini. Gostje: dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko, dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra, dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju, Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist, dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan", dr. Matej Huš, Kemijski inštitut, Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" dr. Martin Rigler, Aerosol Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Kako zmanjšati emisije toplogrednih in kislih plinov kot sta npr. ogljikov dioksid (CO2) in vodikov sulfid (H2S), ena od osrednjih onesnaževalcev v industrijski proizvodnji, in jih znati celo ponovno izkoristiti v proizvodnih linijah? V Reaktorskem centru Podgorica blizu Ljubljane so v okviru evropskega projekta E-CODUCT pretekli teden zagnali pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim slojem, kot so ga poimenovali partnerji projekta, ki ga koordinira Univerza v Ghentu (Belgija). Hkrati z njihovim zmanjšanjem naj bi odpadne pline s procesiranjem v tem reaktorju uporabili za proizvodnjo uporabnih kemikalij kot sta ogljikov monoksid (O) in žveplo (S). Ta pilotni reaktor (TRL 6) so razvili pod vodstvom Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) in Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Projekt ni pomemben le za naš raziskovalni in industrijski prostor temveč naj bi prispeval tudi k razvoju tehnologij za razogljičenje industrije in k inovacijam. Več o temi v oddaji pojasnita sodelujoča raziskovalca izr.prof.dr. Miha Grilc in dr. Igor Šljapnikov iz CO NOT in Kemijskega inštituta. FOTO: Pred reaktorjem TRL 6 ob zagonu projekta 8.aprila stojijo z leve, Miha Grilc, Joris Thybaut (Uni v Ghentu), Miran Gaberšček in Igor Šljapnikov VIR: Goran Tenze, Program Ars

Dolina pod Poncami je kljub slabšemu vremenu privabila številne ljubitelje smučarskih poletov, ki so ob vihtenju zastav stiskali pesti za svojo ekipo. Najboljša je bila avstrijska, slovenski orli so končali na tretjem mestu. Že jutri, ko naj bi letalnico obsijal tudi kakšen sončni žarek, pa bo nova priložnost za zmage na tekmi 30-ih najboljših skakakalcev sezone. Drugi poudarki: - Potres v Mjanmaru še zaostril že tako resne humanitarne razmere - Turške oblasti skušajo proteste zatreti z aretacijami in utišanjem medijev - Ljubljanski klinični center in Univerza tudi formalno združujeta moči

Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X. Gostje: Klinična psihologinja Helena Lukan, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Nevrolog Rok Berlot, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Nevrolog Jon Stone, pionir raziskovanja funkcijske nevrološke motnje, Univerza v Edinbourgu Nikolai Jeffs, oseba s funkcijsko nevrološko motnjo

V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici

Drugi poudarki: - Projekt Igraj se z mano slavi raznovrstnost, povezovanje, solidarnost in strpnost; glavni tvorci so že leta osebe s posebnimi potrebami. - Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je izdala že 11. knjižico. Tokrat o biserih domačega kraja. - Po zbiranju starih hišnih imen na zgornjem Gorenjskem zdaj teče akcija zbiranja ledinskih imen. - Drsalni klub Celje je v finančnih težavah. Pripravljajo dražbo majic s podpisi znanih slovenskih športnikov.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebno nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In taki miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najpomembnejše vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja, je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin, človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: "Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, to pa ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje." Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače, kot nam predpisuje ali vsiljuje javno mnenje. Vprašanje je, ali si upamo ŽIVETI V RESNICI ali je bolje in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičim se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je, kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi si upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.Gostje:Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefandr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v LjubljaniTomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlamadr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani Zapiski: Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje. Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu. Sora Gemini O testiranju o1 Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca NotebookLM Poglavja oddaje: 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani? 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom 18.38 Primer Gemini 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar? 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu? 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer? 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025? 48.15 Kaj pa prihodnjič?

Pravljični motivi, nekdaj avtentično inovativni v svojih kulturnih in socialnih okoljih, so se z medkulturnimi prenosi preobražali skozi čas in služili sprotnim, aktualnim, družbenim in političnim ideologijam in kontekstom. Srčika pravljične snovi je verjetno mit, razvila pa se je lahko tudi iz starih, pradavnih pripovedi in zgodb, epskih zapisov, basni, poetičnih in liričnih podob srednjega veka ... Njene ljudske vsebine tudi že pred formalno uveljavitvijo umetne pravljice, beležijo prisotnost primesi domišljijskih avtorskih dodatkov in odsevajo dejansko družbeno stvarnost, so vir zabave ter sredstvo nadzora, ustrahovanja, discipliniranja in civiliziranja različnih slojev ljudi. Lahko jih razumemo kot reprezentacijo družbenih hierarhih, odnosov med spoli, spolnih vlog, identitet, dominacij in podreditev, v njih se kažejo družbene anomalije in odkloni, subverzivnost in časi prehodov in prelomov ... Imajo moč vzpostavljanja večjih skupnosti, razkažejo rodovne in družinske dinamike, prisotnosti patologij, v obliki kolektivnih mitov podpirajo državotvorne vzgibe. Čeprav so za slovansko pravljično polje relevantni tako antični viri Sredozemlja kot nasploh indoevropska podstat, težko vedno vzdrži splošno razširjeno prepričanje o brezmejnih pravljičnih potencialih v smislu univerzalnosti in nadčasovnosti ... Učijo in vzgajajo otroke in odrasle, vendar imajo njihovi moralni kompasi geografske zamejitve in omejen rok trajanja ... O vsem tem v oddaji Glasovi svetov. Gostja: dr. Polona Tratnik, akademska slikarja in magistra kiparstva, avtorica monografije V deželi pravljic, K družbenim funkcijam pravljičnih narativov Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Inštitut IRRIS foto: izrez z naslovnice knjige ilustracija: Roža Piščanec 

Kako sploh razmišljati o koncu sveta? Ali to pomeni konec civilizacije ali konec planeta? Bo to velik bum in potem nič več? Ali se bomo počasi, brez možnosti ročne zavore, kotalili proti prepadu? Človeška domišljija je v knjigah, filmih, radijskih igrah in vseh drugih možnih oblikah pričarala že toliko različnih koncev sveta, da je seznam skoraj neskončen. A vseeno - nekateri scenariji so precej bolj verjetni od drugih. To področje proučuje znanost o katastrofičnih tveganjih, ki ob ugotavljanju verjetnosti nekega scenarija išče tudi možnosti za njegovo preprečitev. Pogovorimo se z raziskovalcem potencialnih koncev sveta, pa tudi z dvema sogovornikoma, ki raziskujeta, kaj bi se zgodilo z naravo in ostanki civilizacije, če bi človeška vrsta nenadoma izginila. Gosti: Giuseppe Del Pra, Odyssean Institute (povezava do raziskave) Sören Faurby, Univerza v Göteborgu Alan Weisman, novinar in pisatelj, avtor knjige Svet brez nas

Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.

Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam? Sogovorniki: prof. dr. Beata Klimkiewicz, Jagelonska univerza v Krakovu; prof. dr. Mina Horowitz, Univerza v Helsinkih; prof. dr. Barbara Thomass, raziskovalka medijev in članica sveta ZDF; prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede.

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.

„Všichni jsou už v Gothamu, Buenos Dias, já taky jdu,“ notují si Čelisti s Michalem Tučným a jeho kapelou Tučňáci. Spin off posledního filmového Batmana s názvem Tučňák představuje Colina Farrella jako mafiána z města Gotham, který je na nejlepší cestě stát se novým kingpinem… anebo mrtvolou. Série, která vychází spíš z klasických gangsterek než ze superhrdinského žánru nenechala chladnými ani Aleše, Tondu a Tomáka.Všechny díly podcastu Čelisti můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

„Všichni jsou už v Gothamu, Buenos Dias, já taky jdu,“ notují si Čelisti s Michalem Tučným a jeho kapelou Tučňáci. Spin off posledního filmového Batmana s názvem Tučňák představuje Colina Farrella jako mafiána z města Gotham, který je na nejlepší cestě stát se novým kingpinem… anebo mrtvolou. Série, která vychází spíš z klasických gangsterek než ze superhrdinského žánru nenechala chladnými ani Aleše, Tondu a Tomáka.

Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.

»Pravzaprav je Slovenija izbrala mene, nisem jaz izbrala nje,« mi je povedala Alejandra Ramos Rivera, ko sva se poleti sešli v Kopru. Ko je v Ciudadu de Méxicu opravljala magisterij, ji je mentorica – ki je obiskala konferenco v Sloveniji – poslala elektronsko sporočilo in v njem sporočila, da Univerza na Primorskem ponuja možnost za opravljanje doktorata in ostalo je zgodovina. Poskusili sva v slovenščini, nadaljevali v angleščini, zaključili v španščini in nastal je današnji Drugi pogled!

Hello. Pristali smo v velikem jabolku - New Yorku.

Denis je leta 2006 diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (Univerza v Ljubljani) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov ter za svojo diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Na Fakulteti za družbene vede je leta 2013 doktoriral s področja energetske diplomacije Ruske federacije. Svojo doktorsko dizertacijo je preoblikoval in jo pri založbi Umco izdal v samostojni monografiji. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.   Poslovno pot je začel pri Prvi osebni zavarovalnici kot namestnik direktorja v hčerinski družbi v Kijevu. Leta 2008 je prevzel vodenje prodaje na trgih Vzhodne Evrope za družbo Telargo. Med leti 2010 in 2014 je deloval kot ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi. Po vrnitvi iz Rusije je kariero nadaljeval na vodilnih položajih v Skupini SIJ, kjer je bil do leta 2017. Najprej kot izvršni direktor za korporativno komuniciranje in nato kot glavni izvršni direktor in član uprave.   Denis je soustanovitelj podjetja DTRANSFORMA, ki svetuje organizacijam, kako se osredotočiti na razvoj odprte digitalne kulture z učinkovito komunikacijo po novih kanalih. Od leta 2018 je v podjetju Stratkom kot direktor za poslovni razvoj skrbel za preoblikovanje komunikacije in odnosov z javnostmi z novimi poslovnimi modeli, digitalnimi orodji in kanali. V letih 2019-2022 je bil direktor, soustanovitelj in partner v komunikacijski družbi Herman & partnerji.   Bil je tudi član nadzornega sveta Perutnine Ptuj (2016-2017) in SIJ d. d. (2014-2016). Že šest let je član Poslovno-marketinškega sveta Olimpijskega komiteja Slovenije in od leta 2019 tudi podpredsednik Plavalne zveze Slovenije. Kasneje pa bil soustanovitelj in direktor integrirane komunikacijske agencije Herman & partnerji (2019-2022). Ima izkušnje iz vodenja kompleksnih strateških komunikacijskih projektov, delovanja nadzornih svetov, je redni kolumnist, mentor in predavatelj.   Kot kolumnist in komentator uporablja širino – znanj, izkušenj in zornih kotov – kot orodje. Nekdanji plavalec, ki se je prelevil v rekreativnega maratonca in triatlonca. Ponosni mož in oče. Strastni popotnik, ki poskuša številne interese združevati v smiselno celoto. In o tem tudi kaj napisati.   Naj quote: »Speak last, act first«. Naj knjiga: Mojster in Margareta, Bulgakov Naj serija: Seinfeld Hobiji: tek, triatlon, potovanja, branje, pisanje Najljubša hrana: steak Najljubši podjetnik: Yvon Chouinard, ustanovitelj Patagonia Naj app: Google maps Zaključni nauki: ·       Vedoželjnost je mati napredka. ·       Ni pomembno samo teči, ampak tudi, v katero smer. ·       Vedi kdaj bolje odnehat. Včasih je potrebnih 2 koraka nazaj, da lahko nato narediš 5 korakov naprej.

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija. Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU. A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU? Gosta: Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar, dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebej nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In takšni miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najbolj pomembne vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti pa se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, kar ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje«. Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače kot je predpisano ali vsiljeno s strani javnega mnenja. Vprašanje je ali upamo ŽIVETI V RESNICI ali je boljše in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičem se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.Sogovorniki: prof. dr. Tomaž Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; dr. Bojan Ambrožič, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije; dr. Miha Jeršek, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.

Irska, Španija in Norveška bodo v torek priznale Palestino. Na odločitev so se že odzvale izraelske oblasti in poklicale na pogovore v domovino svoje veleposlanike v omenjenih treh državah. Slovenska vlada pozdravlja njihovo odločitev, saj tudi sama želi čim prej končati postopke. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na slovenskih mejah z Madžarsko in Hrvaško bo veljal še najmanj pol leta. Naša država se je za to odločila zaradi zaostritev na Bližnjem vzhodu. Večjih težav zato kljub turistični sezoni ne bo, pravi notranji minister Boštjan Poklukar. - Univerza na Primorskem je korak bližje študijskemu programu medicine. Namero o njegovem razvoju so danes podpisali v Kopru. Minister za visoko šolstvo Igor Papič kritikom obljublja nadzor. - Veliko slovenskih podjetij, tudi živilskih, prehaja v tuje roke. V primerih, kot so bile pred kratkim Celjske mesnine, že pred leti pa Perutnina Ptuj, so rejci živali zaskrbljeni.

Ko se je prof. dr. Ani Krajnc in dr. Dušani Findeisen porodila zamisel o izobraževanju starejših in se je leta 1984 prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine, si nihče ni predstavljal, da bo 40 let pozneje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža. Takrat je bila misel o starejših, ki se učijo, precej nenavadna in pogumna, saj marsikdo ni razumel, zakaj bi si človek po upokojitvi pridobival nova znanja. Gospa Alijana Šantej je ena tistih, ki niso niti malo dvomili o pomembnosti izobraževanja v katerem koli življenjskem obdobju, ko se je pridružila sodelavcem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "V tistem obdobju," pravi, "je bilo veliko vprašanj in začudenja, a tudi veliko podpore." Gospa Alijana Šantej je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, v tokratni Intervju jo je povabila Lucija Fatur.

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah. Rojakom na Hrvaškem naj bi pri učenju slovenskega jezika v prihodnje pomagali s skladom, obljublja pristojni minister Arčon. Kaj pa odprtje konzulata na Reki? Pridružimo se koroškim Slovencem, ki so 50-letnico neprekinjene lutkovne dejavnosti in s tem tudi svojega upora praznovali še v Ljubljani. Povabimo vas v Šentjakob v Rožu na predstavo Butnskala Teatra Trotamora in si skupaj z mladimi porabskimi rojaki ogledamo Hišo eksperimentov, znanstveni muzej iz Ljubljane, ki se je s svojo mobilno dejavnostjo ustavil v Števanovcih.   Foto (Mateja Železnikar): Iz jubilejne predstave Mrličožerec skupine Lutke Mladje v Ljubljani

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG. Sogovorniki:- nevrolog dr. Bogdan Lorber, vodja Centra za epilepsijo odraslih na Nevrološki kliniki v Ljubljani- dipl. zdr. Ljubo Sambolić, asistent pri EEG-ju, Nevrološka klinika v Ljubljani- kognitivni nevroznanstvenik dr. Micah Murray, Univerza v Lozani

Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

V tokratni epizodi se selimo v Čile, k teleskopu GoChile. GoChile, ki sta ga zasnovali Univerza v Novi Gorici in astronomska revija Spika, je izobraževalni in nekomercialni projekt. Primarno je namenjen študentom, vendar z GoChile teleskopi lahko opazujejo (in ustvarjajo zanimive raziskovalne naloge) tudi dijaki. GoChile nama je predstavil dr. Jure Japelj. Podkast lahko podprete na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! --- Zapiski epizode | https://gochile.si/ https://ung.si/sl/fakultete/fakulteta-za-naravoslovje/raziskave/gochile/ Emily Levesque: The last stargazers Kelly and Zach Weinersmith: A city on Mars Novice: Kvaziluna Zoozve [Radiolab] Zoozve [Radiolab] Breaking newsve about Zoozve Solar Eclipse 2017: Life Responds [članek] Life Responds: Citizen Science to Document Behavior Changes in Plants and Animals During the 2017 Total Solar Eclipse Eclipse Soundscapes Project [članek] Aeroecology of a solar eclipse Sonce v pločevinki: poziv k sodelovanju Opazovanja: [Portal v vesolje] Komet 12P/Pons-Brooks viden s prostimi očmi [Portal v vesolje] Prvi Sončev mrk leta 2024 (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Mariborska univerza potrebuje in načrtuje več obsežnih naložb, a opozarja, da ima v primerjavi z ljubljansko na voljo premalo sofinancerskih sredstev. O teh in drugih aktualnostih v rubriki Maribor, imamo problem!

Tokratna epizoda je jagodni izbor intervjujev Temne strani Lune, v katerih so nastopile znanstvenice. Podkast sodeluje v mednarodnem projektu »Ženske in dekleta v astronomiji«,  ki poteka med 11. februarjem, Mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti, in 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! V tokratni epizodi sva uporabili krajši posnetek intervjuja s Cecilio Payne-Gaposchkin iz knjižnice in arhivov Niels Bohr Ameriškega instituta za fiziko (ZDA), ter krajši audio posnetek intervjuja z Joan Feynman, ki je objavljen ja Youtube kanalu Web of Stories - Life Stories of Remarkable People.  Zahvala vsem znanstvenicam, ki so s svojim glasom prispevale k ustvarjanju te epizode: prof. Nina Gunde Cimerman (BF UL), prof. Andreja Gomboc (UNG), prof. Maruša Bradač (FMF UL), prof. Gabrijela Zaharijas (UNG), astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. Tijana Prodanović, dr. Aysegul Tekel (Istanbul Kültür University, Turčija), dr. Anita Zanella (INAF), dr. Lara Ulčakar (IJS), mag. Tadeja Veršič (Univerza na Dunaju), Ivana Novak (Cosylab), Marija Judež. --- Zapiski epizode | 6 - Cecilia in Joan [Cecilia Payne Gaposchkin in Joan Feynman] 12 - Mladi in astronomija, 22 - Astronomska odprava v Gruzijo [Marija Judež] 15 - JWST [Maruša Bradač] 17 - Črne luknje [Andreja Gomboc] 19 - Ekstremofili in iskanje življenja v vesolju [Nina Gunde Cimerman] 26 - Astronavtka bo! [Lara Ulčakar] 27 - Prisluhni mi! [Anita Zanella] 28 - Dr. Cosmic Ray [Tijana Prodanović] 30 - SKA - največji radijski teleskop na svetu [Ivana Novak] 32 - Turški miti in legende [Aysegul Tekel] 33 - Skrivnostna nevidna snov [Tadeja Veršič] 34 - Divje vesolje [Gabrijela Zaharijas] Intervju s Cecilio Payne-Gaposchkin - Owen Gingerich, 5. marec 1968 March, Niels Bohr Library & Archives, American Institute of Physics, College Park, MD USA  Joan Feynman - Web of Stories - Life Stories of  Remarkable People [Listeners: Christopher Sykes, Alexander Ruzmaikin; date recorded: 2019] Novice: Natečaj GoChile: Zvezdnate ptice južnega neba Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah. Sogovorniki: dr. Matjaž Gregorič, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU dr. Nataša Karas Kuželički, Katedra za klinično biokemijo, Fakulteta za farmacijo, UNI LJ dr. Mitja Saje, Filozofska fakulteta, UNI LJ dr. Steve Brusatte, Univerza v Edinburgu

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.CERN povezuje več kot 15 000 znanstvenikov iz vsega sveta, tudi Slovence. Prav ta teden se je sicer v Sloveniji mudila strokovna skupina Cerna, ki je preverjala, ali naša država izpolnjuje ključne kriterije za polnopravno članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji. Kot so sporočili iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, naj bi slovenska zastava predvidoma zaplapolala v Cernu v začetku prihodnjega leta. Sogovorniki: Dr. Tadej Novak, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Novi Gorici (projekt SMASH) Dr. Andrej Gorišek, Inštitut Jožef Stefan Dr. Anja Kranjc Horvat, Science Gateway Center, CERN Dr. Michael Doser, Tovarna antimaterije, CERN Charlotte Lindberg Warakaulle, direktorica za mednarodne odnose v CERN-u Dr. Simone Campana, Podatkovni center, CERN Dr. Markus Zerleuth, Large Magnet Facility, CERN Rende Steerenberg, Kontrolni center v CERN-u Na kratko sodelujejo tudi novinarji in komunikatorji znanosti Saša Novak, Mojca Delač, Saša Senica, Maja Čakarić, Sašo Dolenc in Goran Dekleva. Hvala Znanosti na cesti za organizacijo ekskurzije. Vodenje po CERN-u: dr. Anja Kranjc Horvat, dr. Andrej Gorišek in dr. Tadej Novak. Pomoč pri posnetkih: Mojca Delač.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebej nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In takšni miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najbolj pomembne vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti pa se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, kar ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje«. Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače kot je predpisano ali vsiljeno s strani javnega mnenja. Vprašanje je ali upamo ŽIVETI V RESNICI ali je boljše in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičem se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Vlada s predlogom energetskega zakona, ki ga pošilja v državni zbor, opredeljuje prednostno rabo energentov za ogrevanje. Prepoved plinskih kotlov v novogradnjah, omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina in omejitev rabe lesne biomase v strnjenih naseljih razburjajo javnost in opozicijo, ki grozi z referendumom. O tem, kaj natanko piše v zakonu glede uporabe plina in lesne biomase za ogrevanje, kaj rešitve pomenijo v praksi, kakšne alternative so predvidene, pa tudi o tem, kateri viri so najbolj ustrezni z vidika razogljičenja in zdravja in kako bo država poskrbela za postopen prehod na trajnostno energijo, v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Urban Odar, direktor GIZ distributerjev zemeljskega plina Inja Anzi Molan, direktorica Ine Slovenija in predsednica GIZ za utekočinjen naftni plin

Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdraviliUniverza v Ljubljani je letos prvič podelila nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Za področje medicine jo je prejel dr. Jurij Hanžel, ki preučuje, kako bi lahko izboljšali zdravljenje bolnic in bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo. Sogovornik tokratnega Ultrazvoka je specialist gastroenterolog. Zaposlen je v ljubljanskem Kliničnem centru in dela na Gastroenterološki kliniki na Japljevi ulici. Ko zjutraj prestopi prag klinike, pravzaprav vstopi v »mestno ubožnico«; v stavbo, ki je bila zgrajema že leta 1901 in je stara že več kot 120 let. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Dr. Ana Mayer Kansky je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na katerikoli od slovenskih univerz. S tem je prehitela tudi vse moške kolege. Še več: bila je dvainsedemdeseta ženska na svetu, ki je prejela naziv doktorica znanosti. Več TUKAJ Foto: Jurij Hanžel

Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?Sogovorniki: dr. Eva Boštjančič, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Evangelia Demerouti, Tehnična univerza, Eindhoven, aktualna predsednica Evropskega združenja za psihologijo dela in organizacij dr. Maja Fesel Kamenik, direktorica družbe HRM One in ustanoviteljica družbe Beep Institute dr. Kristen Shockely, Univerza Auburn, Alabama dr. Katarina Babnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Matej Černe, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Arnold Bakker, Univerze Erasmus, Rotterdam

Med poletnimi razglednicami boste našli vzlet vesoljskega teleskopa (v živo!) in spoznavanje arabskega neba v afriški državi. Podprite naju lahko na ⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune! --- Zapiski epizode | Poletne razglednice: Evklid - prve slike [Portal v vesolje] projekt STEAM-Med [OAE Italy] Betelgeza ali Yad al-Jauzā Maroko - poziv za zbiranje sredstev za žrtve potresa Novice: Lupina iz galaksij - fosil iz zgodnjega vesolja [Univerza na Havajih] asteroid Bennu - Youtube Dogodki v oktobru: 25. do 27. oktober: Nebo nad Cankarjevim domom [Zavod Cosmolab] 12. do 14. oktober - Predstava Na Luno! [Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju] 21. oktober - Neskončno vesolje [Slovenska filharmonija] Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje: ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠, na spletni strani ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠ Obisk v sosednjem vesoljskem podkastu Apollolajka ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.

V drugem junijskem podcastu je spregovorila dr. Mafalda Dâmaso, ki je glavna urednica strokovnega zbornika Culture for Health and Well-being Compendium: A Guide for Practitioners. Skozi njene besede se boste na kratko seznanili s povzetkom zbornika ter navodili za njegovo rabo, predstavila pa je tudi vseh šest pilotnih projektov projekta CultureForHealth, med katerimi je tudi tisti, ki smo ga izvajali v društvu Asociacija. Zbornih hkrati odgovarja, zakaj pričeti projekt in razvijati prakse na presečnem področju med kulturo in zdravje, kje poiskati navdih in dobre prakse, ponuja izbor dognanj ter vsebuje tudi različne povezave do raziskav in orodij, ki vam lahko pri snovanju lastnih pomagajo. Podcast je bil posnet v okviru spletnega seminarja Kultura za zdravje in dobro počutje – strokovni vodnik za izvajalce, ki se je odvil 22. junija 2023, in je hkrati zaključni dogodek projekta CultureForHealth. Do zbirke izsledkov raziskav, pilotnih projektov in drugih vsebin, ustvarjenih v sklopu projekta CultureForHelath, lahko dostopate na tej povezavi. Prispevek je nastal ob spletni konferenci, ki je del projekta CultureForHealth. Projekt CultureForHealth sofinancira Evropska komisija in ga izvaja konzorcij partnerjev širom Evrope, ki ga sestavljajo Culture Action Europe, Trans Europe Halles, Osrednja Danska Regija, The Northern Dimension Partnership on Culture, Centrul Cultural Clujean, in Društvo Asociacija Projekt Kulturosfera: Za povzdig kulture 2023 je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj

Eden izmed vodilnih slovenskih plečnikoslovcev Damjan Prelovšek je svoje odlično poznavanje mojstrovega opusa ponovno potrdil z monografijo o Narodni in univerzitetni knjižnici. Monografijo so izdali ZRC SAZU (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta), Narodna in univerzitetna knjižnica in Univerza v Ljubljani (Fakulteta za arhitekturo); založila jo je Založba ZRC SAZU. Avtor je monografijo zasnoval tridelno – v prvem delu je objavil daljše besedilo o NUK-u, njegovem nastanku in Plečnikovih rešitvah, v drugem delu svoje fotografije morda najbolj znane zgradbe na Slovenskem, v tretjem pa reprodukcije načrtov in osnutkov. Več o Plečniku, monografiji in še čem pove Damjan Prelovšek v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Letošnja prejemnica Glazerjeve listine in tudi sicer večkrat nagrajena vsestranska umetnica Nika Autor je pred slabim mesecem napisala javno pismo, v katerem je odkrito spregovorila o svojih neuspelih poskusih prijavljanja na razpisih za delovno mesto ter o klientelizmu in neenakih možnostih za ženske v slovenskem akademskem prostoru. Zdi se, da je zgodba Nike Autor odprla pandorino skrinjico, saj so se nanjo odzvale številne ženske s podobnimi izkušnjami, a hkrati se zdi, da so patriarhalne strukture ter omrežja moči, ki reproducirajo neenakosti, nedotakljive. O položaju žensk ter o enakosti spolov v univerzitetnem okolju je spregovorila red. prof. dr. Milica Antić Gaber.

Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem. To je osnovna zgodba videoigre in zdaj televizijske serije The Last of us oziroma Zadnji med nami. Tudi v resnici se ozračje segreva in nekatere glive se vročini res uspešno prilagajajo. Pa je v prihodnosti zato ogroženo tudi človeštvo? Se moramo gliv bati? Frekvenca X se podaja v zapletena kraljestva gliv. Sogovorniki:  prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, znanstvena svetnica SAZU dr. Asiya Gusa, Univerza Duke dr. Rebecca A Drummond, Univerza v Birminghamu dr. William Beckerson, Univerza v Utrechtu Zapiski:  Znanstveni članek o glivah v pomivalnem stroju Candida auris in podnebne spremembe Glive in reakcije na toplotni stres Zombi mravlje

- Celjska koča išče najemnika, a kljub temu nemoteno obratuje - Univerza na Primorskem bo v kupljenem koprskem hotelu Pristan uredila študentska ležišča - Na Ptuju razstava o bogati pekarski tradiciji, v Moravskih toplicah ulična razstava o razvoju naselja

Domžalska Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa praznuje 25 let. Ob tej priložnosti so sinoči v prostorih Galerije Domžale odprli fotorazstavo, na prehojeno pot pa se bosta v tokratni oddaji ozrla Marjan Ravnikar in ena od mentoric.

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.

2176 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.

Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.

V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.

Ob letošnji 20-letnici podeljevanja najprestižnejših nagrad EU na področju dediščine, nagrade EUROPA NOSTRA, so nedavno v 5 kategorijah nagradili 30 dosežkov iz 18 evropskih držav, med njimi tudi projekt Silknow, pri katerem je sodelovala skupina z Odseka za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan. 3-letni projekt je koordinirala Univerza v Valencii, Španija, v njem pa so sodelovali še humanisti od zgodovinarjev in muzealcev iz Francije, Italije in Poljske, skupaj s strokovnjaki za umetno inteligenco iz Nemčije in Slovenije. Šlo je za projekt EU iz naslova Obzorja 2020, v katerem so izdelali na umetni inteligenci zasnovan računalniški sistem za boljše razumevanje in predvsem ohranjanje evropske dediščine svile. Koristen bo za muzeje, izobraževanje, turizem, za kulturne in t.im. kreativne industrije. Nagrade bodo podelili na srečanju septembra v Pragi. Slovensko skupino je vodila vodja Odseka za umetno inteligenco prof.dr. Dunja Mladenić, ki je v pogovoru opisala idejo in izvedbo projekta Silknow. Povezave: europeanheritageawards.eu/winners/silknow/ silknow.eu FOTO: Dunja Mladenić v studiu Radia Slovenija VIR: Goran Tenze, Program Ars

Skodelica znanostiprof. dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Goricimoderatorka: Renata Dacinger19. maj 2022 ob 19. uriV sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici.

Ljubiteljice in ljubitelje športa je navdušil nastop slovenskih skakalcev na prvi tekmi finala sezone smučarskih skokov v Planici. Prvi je bil Žiga Jelar, drugi Peter Prevc, tretji Anže Lanišek, četrti pa Timi Zajc. Jelar je z 239 metri dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu. Druge teme: - Unija bo zmanjševala odvisnost od ruskega plina z dobavo ameriškega - Univerza v Mariboru stopila naproti študentom in visokošolskim delavcem, ki so pobegnili iz Ukrajine - Mladi v Ljubljani, Mariboru in Kopru po vzoru iz tujine opozarjali na podnebne spremembe Na sporedu ob 18.30Ljubiteljice in ljubitelje športa je navdušil nastop slovenskih skakalcev na prvi tekmi finala sezone smučarskih skokov v Planici. Prvi je bil Žiga Jelar, drugi Peter Prevc, tretji Anže Lanišek, četrti pa Timi Zajc. Jelar je z 239 metri dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu. Druge teme: - Unija bo zmanjševala odvisnost od ruskega plina z dobavo ameriškega - Univerza v Mariboru stopila naproti študentom in visokošolskim delavcem, ki so pobegnili iz Ukrajine - Mladi v Ljubljani, Mariboru in Kopru po vzoru iz tujine opozarjali na podnebne spremembe

Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kako (še) pritisniti na Rusijo, kako doma urediti težave z energenti, kako pomagati Ukrajincem?Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njenimi posledicami dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a je ostalo v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji pomagala pri obvodu mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to so bile teme razprav voditeljev, med njimi je bil tudi predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: – dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, – dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, – Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, – Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Vojna v Ukrajini se ne odvija le v fizičnem ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Sogovorniki: - Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SiCert, - Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan in - prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani. (Kdaj) se bo agresija prek kibernetskega prostora prelila k nam?Vojna v Ukrajini ne poteka le v fizičnem, ampak tudi v kibernetskem prostoru. Že pred vojaško invazijo je bila Ukrajina tarča številnih napadov na spletna mesta vladnih agencij, finančnih institucij in na kritično infrastrukturo, iz Rusije se širijo dezinformacije, laži in propaganda. Kako poteka vojna v kibernetskem prostoru, kako uničujoči so lahko kibernetski napadi in kakšne scenarije lahko pričakujemo tako od svetovnih velesil kot od mednarodne hekerske skupine Anonymous, ki se je z vojno napovedjo Putinu vmešala v dogajanje? O tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Sogovorniki: – Gorazd Božič, vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, – Filip Dobranić, Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan, – prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani.

Na ulicah danske prestolnice Kobenhavn je čutiti sproščenost z rahlimi znaki previdnosti. Kolesarske steze so kot običajno polne, in v času dopoldneva je v priljubljenih kavarnah in pekarnah precejšnja gneča. Mimoidoči povejo, da so maske že skoraj pozabili, nazadnje so odpravili še tako imenovana zelena potrdila. Na Danskem covid-19 uradno ni več bolezen, ki ogroža družbo. Kako je Dancem uspelo? Kot smo že večkrat slišali: Imeli so dobre ukrepe, ki so se jih držali, saj so ugotovili, da lahko ukrepajo le kot skupnost. A kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo? Na Dansko se je odpravil Gašper Andrinek. Sogovorniki: - profesor Andreas Roepstorff, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope - Theis Ehler Molin, Zetland - Lars Henrik Aagaard, Berlingske - Alexander Bor, Univerza v Aarhusu, Projekt Hope - Tomaž Šavli - Tina Šantl Temkiv, Univerza v Aarhusu - Seven Foot Frank

S slavnostno akademijo se pričenja obeleževanje stote obletnice Pravne fakultete Univerze v Ljubljani– ta jubilej so sicer zabeležili že preteklo leto, a covid je tudi ta dogodek v koledarju zamaknil. Pravna fakulteta je bila ustanovna članica Ljubljanske Univerze, ustanovljena  23.8. 1919. Ustanovitev in organizacija te fakultete, številnih drugih pa tudi Univerze v celoti, je bila dosežen cilj prizadevanj v dolgih desetletjih, ko se je gradila tudi slovenska narodna zavest. Ni nastala po diktatu oblasti, ekonomskih ali drugih interesov,  - ampak zaradi prizadevanj osveščenih intelektualcev, ki so vedeli, kaj pomeni Univerza, pa tudi pravna fakulteta, za ta prostor. Študenti iz slovenskih dežel so pravo dolga stoletja  študirali na Dunaju ali v Gradcu in dosegali tudi najvišje akademske nazive. Sredi 19.stoletja v času pomladi narodov, so zahteve po slovenski univerzi postale stalnica v tem prostoru. "Dajte nam slovensko univerzo" je bilo geslo množičnih protestov, zborovanj in sicer 1.12. 1901 – predsedoval jim je nihče drug kot ljubljanski župan Ivan Hribar. Prvi dekan PF je bil prof. dr. Leonid Pitamic, ki je imel tudi otvoritveno predavanje v 1.semestru z naslovom Pravo in revolucija, šlo je za takrat zelo aktualno temo. Zgodilo seje  15. aprila 1920. Predavanje je sklenil z besedami: Pravičnosti ne bomo ustvarjali, ne bomo delili, če ni pravičnosti v nas.

Univerza v Ljubljani pa je včeraj dobila novega rektorja dr. Gregorja Majdiča, profesorja in raziskovalca iz veterinarske fakultete. Njegovo raziskovalno področje je nevroendokrinologija, kot pravi sam, raziskuje kaj je tisto, zaradi česar so moški možgani drugačni od ženskih. Dr. Gregor Majdič bo štiriletni mandat nastopil 1. oktobra.

Univerza v Ljubljani bo prihodnji teden dobila novega rektorja. Elektronske volitve bodo potekale v torek, 13. aprila. Kandidati za ta ugledni in zahtevni položaj so štirje moški: Igor Lukšič, Gregor Majdič, Igor Papič in Anton Ramšak. Kašna je oziroma naj bo po njihovem vloga univerze v družbi, kako bodo branili avtonomijo univerze, med drugim na področju določanja števila vpisnih študijskih mest? Kako okrepiti vlogo študentov na univerzi? Kako zmanjšati njihove stroške za študij? Ali zagovarjajo izstop visokošolskih učiteljev iz plačnega sistema za javne uslužbence? Poglede na ta in druga vprašanja so soočili v oddaji z voditeljico Natašo Lang.

Mag.Maja Slovenc, advisor to the Rector for economic and international affairs, spoke about many study options at University of Ljubljana. Next weekend they are holding virtual information days and they invite you to join! www.uni-lj.si https://www.uni-lj.si/eng/ https://www.uni-lj.si/studij/ https://www.uni-lj.si/study/ https://www.uni-lj.si/studij/novice/informativni-dnevi/ https://www.uni-lj.si/study/news/information-days spletne strani posameznih akademij / fakultet - Prihodnji konec tedna Univerza v Ljubljani prireja informativna dneva, ki bosta na voljo v digitalni obliki. Pomočnica rektorja mag.Maja Slovenc vabi vse mlade, ki jih zanima študij na več kot 100 let stari univerzi, da jo pobližje spoznajo. Univerza v Ljubljani www.uni-lj.si https://www.uni-lj.si/eng/Študij na Univerzi v Ljubljani https://www.uni-lj.si/studij/ https://www.uni-lj.si/study/SPLETNI INFORMATIVNI DNEVI 2021: https://www.uni-lj.si/studij/novice/informativni-dnevi/ https://www.uni-lj.si/study/news/information-daysZa več informacij obiščite spletne strani posameznih akademij / fakultet

V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij! Kvantne tehnologije napovedujejo prihodnost, ki se nam zaenkrat kaže le v obrisih, a hkrati že vemo, da bo v samih temeljih spremenila nekatere načine našega raziskovanja, opazovanja sveta, komuniciranja, izobraževanja in celo političnega udejstvovanja. V tretjem delu serije razmišljamo o varnosti komunikacij, ki jo bodo zagotovile kvantne tehnologije, in nevarnosti vseobsegajočega nadzora državljanov. Kakšna etična vprašanja si moramo zastaviti in kako bomo morali spremeniti delovanje naših univerz, laboratorijev in podjetij, da bomo lahko potenciale kvantnih tehnologij izkoristili v dobro človeštva? Ob tem se pogovorimo tudi o nedavnih novicah o milijardnih vlaganjih v razvoj kvantnih tehnologij in iščemo priložnosti za slovenske raziskovalce in podjetja. Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič Gosti tretje oddaje: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Philippe Bouyer (CNRS), dr. Rainer Kaltenbaek (FMF), dr. Tomasso Calarco (Projekt Quantum Flagship), dr. Andrea Morello (UNSW), Jaka Perovšek (Univerza v Bremnu), dr. Anton Ramšak (FMF)

V tridelni seriji Frekvence X se podajamo v vznemirljiv, tu in tam futurističen in celo na prvi pogled magičen svet kvantnih tehnologij! Človeštvo je začelo korakati proti svetu, ki ga bodo opisovale in spreminjale drugačne tehnologije, te posegajo na področja, ki jih do zdaj nismo niti slutili. V drugem delu serije razmišljamo o kvantnih simulacijah, k nam bodo omogočile neslutene nove možnosti pri razvoju materialov in zdravil, in o kvantnih merilnih napravah, ki bodo ne le precej manjše od klasičnih naprav, ampak bodo ponudile tudi veliko večjo natančnost. Ob tem se bomo tudi teleportirali – z raziskovalci, ki so sodelovali pri prvi uspešni teleportaciji na Zemlji, se pogovarjamo o tem, če bomo znali v prihodnosti teleportirati tudi ljudi. Čarovnija? Magičnost kvantnih tehnologij je le navidezna, so namreč že trdno zasidrane v naš resnični svet. Avtorja: Jan Grilc in Neža Borkovič Gosti drugega dela v seriji: Dr. Rok Žitko (IJS), dr. Peter Jeglič (IJS), dr. Philippe Bouyer (CNRS), dr. Rainer Kaltenbaek (FMF), dr. Samo Beguš (FE), Jaka Perovšek (Univerza v Bremnu), dr. Anton Ramšak (FMF)

Univerzo v Ljubljani že od ustanovitve spremlja dilema: ali naj bodo fakultete del mestnega jedra ali del univerzitetnega naselja nekje na robu ali zunaj mestnega središča? Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti ter vplivata na razvoj mesta.

Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. Doc.dr. Željko Oset je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo z naslovom Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost, o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi tega desetletja izdal 1. in 2. del Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti, in monografijo Goriški izobraženci skozi zgodovino. Željko Oset je avtor zgodovine UNG ob njenem jubileju (foto: UNG, Facebook stran)

Rektor Univerze v Novi Gorici, prof.dr. Danilo Zavrtanik, pripoveduje o prvotni ideji ustanovitve zametkov slovenske tehniške univerze - podobno kot MIT, ETH Zürich ali École Polytechnique Fédérale de Lausanne npr. - ki jo je skupina na Inštitutu Jožef Stefan zasnovala v času njegovega direktorovanja med 1992-1996. V Ljubljano se je kmalu po ustanovitvi nove države vrnil iz CERN-a, kjer je bil vodja tamkajšne skupine slovenskih raziskovalcev. Zagon prvotne ideje se je krhal počasi in vztrajno ob čereh zaprtosti takratnega slovenskega akademskega okolja univerze. Slednja je zaradi specifičnega povojnega razvoja razmerja do raziskovalnih inštitutov, države kot ustanoviteljice obeh in gospodarstva vztrajala na tej poti tudi po ustanovitvi tedaj upanja polne, novoustanovljene države l.1991. Najprej sta IJS in občina Nova Gorica, župan je bil Črtomir Špacapan, l.1995 ustanovila podiplomsko Fakulteto za znanosti o okolju, l.1998 ji je sledilo 7 let Politehnike Nova Gorica, od l. 2006 pa gre za naziv Univerza v Novi Gorici. Kakšno je njeno mesto v tukajšnem akademskem okolju, kako njeno raziskovalno odličnost ocenjujejo v mednarodnem okolju, in kako pri nas, in še kaj v pogovoru z rektorjem. Sedež Univerze v Novi Gorici, kjer deluje tudi rektor, je v palači Lanthieri v Vipavi foto: Goran Tenze, Program Ars

Univerza v Novi Gorici je 24. septembra zaznamovala 25-letnico svojega delovanja. Na ta dan leta 1995 sta namreč Danilo Zavrtanik za Inštitut Jožef Stefan in Črtomir Špacapan za Mestno občino Nova Gorica podpisala na Gradu Kromberk pogodbo o ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju. S tem je bil položen temelj za oblikovanje raziskovalne paradigme na Goriškem in čez tri leta tudi za statusno nadgradnjo v visokošolski zavod Politehnika Nova Gorica. Ta pa se je marca 2006 z odločbo državnega Sveta za visoko šolstvo preoblikovala v Univerzo Nova Gorica. Na njenem čelu je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik - najprej na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. Osrednja slovesnost ob jubileju je zaradi epidemioloških razmer odpadla, zato pa je rektorja Danila Zavrtanika v Dvorcu Lanhieri v Vipavi, kjer je tudi sedež Univerze v Novi Gorici, povabil pred radijski mikrofon Valter Pregelj.

Univerza v Novi Gorici letos zaznamuje 25-letnico svojega delovanja. Osrednjo slovesnost, ki bi morala biti prejšnji mesec, so zaradi epidemioloških razmer odpovedali. Na čelu te ustanove je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik – najprej je deloval na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. In ob tej priložnosti se odpravljamo k njemu na pogovor v baročni dvorec, ki so ga grofje Lanthieriji zgradili leta 1659 in kjer je sedež novogoriške Univerze – v Vipavi. Nočni pogovor bo vodil Valter Pregelj.

Univerza za tretje življenjsko obdobje vstopa v 37. študijsko leto. Študij med epidemijo je prinesel nova spoznanja, nov način dela, pa tudi nove vsebine. Kako bo potekalo to študijsko leto, razlagajo gostje Lucije Fatur.

Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.

Intervju z meteorologinjo Nino Črnivec. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Vremenski produkti Trenutne vremenske razmere - zadnjih 30 dni Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji - novica Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Katedra za meteorologijo Spletni portal namenjen meteorologiji Intervju z Nino Črnivec na podcastu Metina lista Tropical meteorology, LMU München Waves to Weather - A Collaborative Research Center South-East European Multi-Hazard Early Warning Advisory System

Intervju z meteorologinjo Nino Črnivec. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Vremenski produkti Trenutne vremenske razmere - zadnjih 30 dni Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji - novica Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani Katedra za meteorologijo Spletni portal namenjen meteorologiji Intervju z Nino Črnivec na podcastu Metina lista Tropical meteorology, LMU München Waves to Weather - A Collaborative Research Center South-East European Multi-Hazard Early Warning Advisory System

Nemůžete na své oblíbené lekce? Neradi cvičíte sami? Zůstaňte klidně doma a lektorka jógy, hudebnice a spolupracovnice ArtCafé, Anna Ribanská, vás provede několika lekcemi jógy na rozhlasových vlnách.

Tokrat smo spregovorili o Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Z nami je bila Alijana Šantej.

Živimo v dobi antropocena, ko je človek postal pomembna sila, ki usmerja delovanje narave. Podobno, kot so skozi zgodovino na podnebje planeta vplivali izbruhi vulkanov, padci kometov in meteoritov ter gibanje tektonskih plošč, smo danes ljudje tisti dejavnik, po katerem bodo geologi v prihodnosti označevali zdajšnje obdobje zgodovine planeta Zemlja. Opazujemo lahko, kako se topijo ledeniki, dviguje gladina morja, več je ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suše, požari, vročinski valovi in poplave. Spreminjajo se ekosistemi, vrste hitro izumirajo, ljudje se morajo seliti, saj na nekaterih področjih planeta ne morejo več preživeti. Podnebje na Zemlji se pregreva in če ne bomo ukrepali, je morda ogroženo celo naše preživetje. Bomo sposobni narediti stopinjo in pol v pravo smer blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje? Bomo znali poskrbeti za vsa živa bitja, da nam bo vsem bolje na modrem planetu, ki mu pravimo dom? SOGOVORNIKI: geokemik dr. David Naafs, Univerza v Bristolu klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta vremenoslovec Gregor Vertačnik, Agencija Republike Slovenije za okolje magister klimatskih znanosti Aljoša Slameršak, Univerza v Barceloni

Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev. O tem se pogovarjamo v Frekvenci X, kjer spremljamo najboljšo finsko visokošolsko profesorico s sodelavci iz treh držav na sprehodu po zvočnih spominih človeštva. Gosta: dr. Helmi Järviluoma, Univerza vzhodne Finske, dr. Rajko Muršič, profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravil Jan Grilc.

Pomena ustanovitve ljubljanskega vseučilišča za razvoj slovenske družbe skoraj ne moremo preceniti. Univerza v Ljubljani je namreč z ustreznim znanjem opremila ter osebnostno oblikovala generacije najbolj bistrih, nadarjenih in prizadevnih Slovenk in Slovencev, ki so nato poskrbeli za vsestranski gospodarski, umetnostni in znanstveni napredek Slovenije. Pri tem pa je Univerza poskrbela, da so bili vsi ti ljudje funkcionalno polno pismeni v slovenščini, to pomeni, da so – na kateremkoli področju pač so že delovali – zgodovino našega prostora zdaj ustvarjali v slovenskem jeziku in ne, kakor stoletja poprej, v latinščini ali nemščini. Toda sto let po ustanovitvi Univerze v Ljubljani se postavlja vprašanje, ali ni nastopil čas za spremembo. V globaliziranem svetu se kaj lahko zdi, da morajo nove generacije, če hočejo v življenju uspeti, znati misliti, pisati in delovati ne toliko v slovenščini kakor v kakem drugem jeziku. Zato se že nekaj časa pogovarjamo, da bi spremenili 8. člena Zakona o visokem šolstvu in na naših univerzah dopustili, da se del študijskih programov izvaja v tujih jezikih, predvidoma še zlasti v angleščini. Debata med zagovorniki in nasprotniki sprememb je, pričakovano, precej ostra. Kdo ima prav? Je med obema pogledoma mogoče poiskati nekakšno srednjo pot, ki bi poskrbela, da se ne oropamo za bogato dediščino, ki so nam jo zapustili predniki, a se obenem ne zazidamo v nacionalni atavizem? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili: jezikoslovec in slovenist akad. dr. Marko Jesenšek, predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti, pa vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za visoko šolstvo Jana Javornik, z nami sta tudi jezikoslovca in slovenista dr. Marko Stabej in akad. dr. Andreja Žele, oba predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: poslopje sedeža Univerze v Ljubljani (Goran Dekleva)

Rojen na južnem Tirolskem l. 1723, umrl kot profesor na katedri za kemijo in botaniko na Univerzi v Pavii (Lombardija) l.1788. Zaradi znanja in zaupanja so ga z habsburšega dvora kot absolviranega zdravnika (Univerza v Inssbrucku-Tirolska)v Idrio poslali zaradi kroničnih bolezni rudarjev v rudniku živega srebra. V letih od 1954 do 1769 je tam zdravil, hkrati pa raziskoval okolico in precejšen del dežele Kranjske. Prirodoslovni muzej Slovenije že vse letošnje leto prireja mesečna predavanja ob letošnji 250-letnici objave njegovih pomembnih del, po drugi strani pa njegovega odhoda z Idrije in začetka profesur (najprej v Banski Štiavnici/Schemnitz, zdaj Slovaška), od 1777 pa v Lombardiji. L.1760 je objavil prvo znanstveno zasnovano delo za ozemlje sedanje Slovenije, Flora Carniolica, omenjenega 1769 pa prve 3 iz serije 5 letopisov o različnih raziskovalnih topikah narave, Annus Historico-Naturalis. V našem edinem tovrstnem muzeju, Prirodoslovnem muzeju Slovenije v glavnem mestu (ustanovljen l.1821 kot Deželni muzej Kranjske) je cikel pripravil kustos biolog, dr. Al Vrezec.

Univerza za tretje življenjsko obdobje se pripravlja na 36. študijsko leto. Ponujajo 60 izobraževalnih programov oz. kar 275 študijskih skupin. Poleg tedenskih srečanj organizirajo tudi različne dejavnosti ob študiju: gledališki in filmski abonma, prostovoljstvo, Enajsto šolo v knjigarni in podobno. Vpis že poteka, podrobnosti pa predstavljamo v tokratni oddaji.

Tokrat je gost zgodovinar, doc.dr. Željko Oset z Univerze v Novi Gorici, ki je uredil nedavno izdani zbornik besedil z naslovom »Goriški izobraženci skozi zgodovino«. Devet prispevkov v njem skuša obdobje Goriške od 17. pa do konca 20. stoletja povzeti z oživitvijo spomina na ključne izobraženke in izobražence, ki so bodisi izhajali bodisi preživeli dele svojih življenj v tej z več etnijami še danes poseljene politično-geografske entitete. Za začetek je gost pojasnil pot do nastanka zbornika. (vir: Univerza v Novi Gorici)

Leta 1947, za potrebe vse tedanje jugoslovanske papirniške industrije ustanovljeni Inštitut za celulozo in papir iz Ljubljane, je po desetletjih razvoja in prilagajanja razmeram še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru. Premore dve raziskovalni skupini (za papirništvo in za embalažo), pred kratkim pa so v prostorih kjer imajo stroj za proizvodnjo posebnih (tudi arhivskih) vrst papirja, postavili novi embalažno-grafični center. Z razvojno-raziskovalne dejavnostjo nameravajo doseči inovativne preboje predvsem na področju trajnostno zasnovane embalaže. Gosta v studiu, dr.Igor Karlovits, vodja novega centra in Barbara Šumiga, koordinator vloge ICP v centru odličnosti InnoRenew (infrastrukturni projekt za razvoj trajnostno naravnane prestrukturacije dela gospodarstva ob pomoči RR – tu ga usklajuje Univerza na Primorskem v Kopru – iz katerega je ICP dobil večino sredstev za opremo centra), bosta V ŽIVO poskušala osvetliti cilje in pojasnila razvojno-raziskovalno delo v novi pridobitvi. Vir: ICP

V oddaji se Matevž in Robert pogovarjata o prihajajočem dogodku World Construction Forum 2019 (WCF2019), ki bo potekal v času od 8.4. do 11.4.2019 v Ljubljani. Dogodek soorganizirajo World Federation of Engineering Organisations, Inženirska zbornica Slovenije in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Med drugim boste v oddaji izvedeli, da obstaja več kot 47 različnih pomenov kratice WCF. Nekatere so prav zabavne.

Legenda pravi, da je ruski znanstvenik Dmitri Mendelejev pred 150 leti idejo zanj dobil v sanjah. Periodni sistem elementov je do danes postal eden najbolj prepoznavnih grafičnih simbolov znanosti. Ob prvi predstavitvi je bilo na njem 61 elementov, danes jih je 118, periodni sistem pa je še vedno povsem enako uporaben. O njegovi zgodovini, odkrivanju novih elementov in tudi o tem, kako se je periodni sistem preselil tudi v popkulturo se v Frekvenci X pogovarjamo z navdušenci, ki periodni sistem nosijo v denarnici, ga imajo odtisnjenega na skodelici ali o njem že celo desetletje snemajo video vsebine. Gosta: Dr. Martyn Poliakoff, Univerza v Nottinghamu (VB); Dr. Iztok Turel, ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Avtorja oddaje: Jan Grilc in dr. Matej Huš

Janez Bešter, predstojnik Katedre za informacijske in komunikacijske tehnologije Janez Bešter je predstojnik Katedre za informacijske in komunikacijske tehnologije. Doktoriral je leta 1995 na smeri telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Od leta 1996 vodi Laboratorij za telekomunikacije (LTFE), ki je najuspešnejši slovenski laboratorij na tem področju. V letu 2008 je bil izvoljen v naziv redni profesor. Znanstvenoraziskovalno delo prof. dr. Beštra obsega področja naprednih tehnologij telekomunikacijskih omrežij, vključenosti oseb s posebnimi potrebami v informacijsko družbo, zagotavljanje dostopnosti do izobraževanja z e-učenjem, optimizacijo konvergenčnih aplikacij s poudarkom na večpredstavnosti ter uvajanje novih internetnih storitev v zdravstvu, energetiki in šolstvu. Je avtor ali soavtor več patentnih prijav in osem podeljenih patentov. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi slovenske Tehnološke mreže ICT, Centra odločnosti ICT, Kompetenčnega centra Odprta komunikacijska platforma ter vzpostavitvi OpenLaba in Razvojnega centra IKT. Deluje v številnih mednarodnih tehnoloških povezavah in pobudah na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter si prizadeva za okrepitev sodelovanja med šolstvom, znanostjo in gospodarstvom ter za vzpostavitev ekosistema talentov. mag. Jože Torkar, glavni direktor, Eltec Petrol d.o.o. Jože Torkar je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister znanosti. Poslovno pot je začel leta 1996 v podjetju EL-TEC Mulej, d.o.o. na področju vodenja programa daljinsko ogrevanje. Leta 2000 je prevzel naloge direktorja podjetja EL-TEC Mulej, d.o.o. V obdobju do leta 2010 je podjetje postalo vodilni regionalni ponudnik energetskih in okoljskih rešitev na poslovnih stebrih: daljinska energetika, vodovodni sistemi, učinkovita razsvetljava in energetsko upravljanje objektov. Po lastniškem vstopu družbe Petrol d.d. v podjetje EL-TEC Mulej d.o.o., avgusta 2011, je prevzel funkcijo glavnega direktorja Skupine Eltec Petrol d.o.o. Je član upravnega odbora Matične sekcije strojnih inženirjev v Inženirski zbornici Slovenije in član strokovnega sveta Slovenskega društva za daljinsko energetiko. Je prejemnik petih nagrad za inovacije in razvoj na področju učinkovite rabe energije in vode ter zmanjšanja okoljskih obremenitev.

Do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora. V prvem delu podkasta o mestih prihodnosti analiziramo tudi, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Kakšnim metamorfozam urbanega okolja bomo priče? Sogovorniki: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Theresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV) Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc

Eden izmed dogodkov, s katerimi je Univerza v Ljubljani zaznamovala stoletnico ustanovitve, je tudi izid monografije Izbrani spisi Milana Grošlja. Knjiga – uredila jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošljevih najbolj inventivnih prispevkov, ki so bili doslej objavljeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živel je med letoma 1902 in 1979, redni profesor in akademik, velja za tistega, ki je študij klasične filologije pri nas dvignil na akademsko raven. O njem so spregovorili klasični filologi: dr. Nada Grošelj, redni prof. dr. Marko Marinčič in docent dr. David Movrin.

V oddaji podkasta BIMpogovori Matevž in Robi predstavita posvet z naslovom "Inovativne tehnologije v graditeljstvu - izzivi, priložnost ali utopija?", ki ga je pripravila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerza v Mariboru. Posvet je potekal 14.6.2018 v Mariboru.

Matevž in Robi se v tokratnji oddaji podkasta pogovarjata z Anko Lisec, izr. prof. na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani. Anka dela in raziskuje na področju geoinformatike in katastra nepremičnin - pogovarjali smo se o povezavah med BIM in GIS ter različnih scenarijih uporabe geolokacijskih podatkov.

prof. dr. Maruša Bradač, Univerza v Kaliforniji - Davis moderatorka: Maja Ratej, Val 202

Oddaja podcasta BIMpogovori v kateri se Matevž pogovarja z udeleženci dogodka BIMathlon 2017, ki je potekal 14.11.2017 v Ljubljani na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, UL. Dogodek je soorganiziralo Združenje siBIM, BIMatorij in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani.

prof. dr. Aleksandra Lobnik, Univerza v Mariboru moderatorka: Darja Potočan, Radio SI

Razprava o podnebnih spremembah, okoljskih politikah in gospodarstvu – kje smo in kam gremo, kakšen partner so v tej enačbi mediji, kaj so največje zmote pri...

prof. dr. Andreja Gomboc, Univerza v Novi Goricimoderatorka: Renata Dacinger

prof. dr. Marko Jaklič (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani) moderator: Igor E. Bergant (TV Slovenija)