Podcasts about univerza

Stroka že dalj časa opozarja, da je zaradi ekstremnih vremenskih razmer, predvsem spomladi in čez poletje, namakanje kmetijskih površin vse bolj nujno ter odločilno za kakovost in količino pridelka. To ugotavljajo in potrjujejo tudi dozdajšnji rezultati evropskega projekta IRRIGAVIT o racionalnem namakanju in upravljanju tal v čezmejnem vinogradništvu. Začeli so oktobra 2023, do konca leta pa bodo preučevali in preizkušali, kako čim bolj zagotoviti pametno in učinkovito rabo vode pri namakanju vinogradov v čezmejnem prostoru na širšem Goriškem in v Furlaniji. Nosilec projekta je na slovenski strani Kmetijski inštitut, na italijanski videmska Univerza, sodeluje pa še pet partnerjev z obeh strani. Vrednost projekta IRRIGAVIT znaša nekaj prek 600.000 evrov. Odpravili smo se v dva od treh vinogradov v Vipavski dolini in Brdih, kjer že pametno namakajo. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.

Študentski protesti v Srbiji ne ponehajo, zdaj so se jim množično pridružili še univerzitetni profesorji, ki jim je vlada znižala plače in hkrati povečala delovne obveznosti. V Bosni in Hercegovini se te dni začenja dolgotrajen pritožbeni postopek obsojenega Milorada Dodika, na Kosovu pa vsak drugi dan neuspešno izbirajo predsednika parlamenta. Do zdaj so zaman poizkušali že tridesetkrat.

V Vatikanu na jubileju več kot 70 tisoč članov gibanj in skupnosti; papež jih je povabil, naj bodo kraji, kjer se učimo bratstva in sodelovanjaOranžno opozorilo za severovzhod države zaradi popoldanskih neurijNa prireditvi napadli ribniškega župana in policistkoPsihoterapevti in klinično-psihološka stroka na nasprotnih bregovih glede zakona, ki v javno zdravstvo uvaja nov profil.Športno-vzgojni karton pokazal nadaljnji padec telesne pripravljenosti slovenskih osnovno- in srednješolcev.Univerza v Mariboru in Rdeči Križ Slovenije združila moči v krvodajalski kampanji »Mlada kri za vse ljudi.«

Premier Robert Golob, ki ga drugič preiskuje protikorupcijska komisija, je dejal, da ga to ni presenetilo. Drugega niti ni pričakoval glede na - kot je dejal - medijski rompompom zaradi njegovega letovanja v hiši poslovneža Tomaža Subotiča, ki ga je vlada imenovala v sveta dveh zdravstvenih zavodov. Predsednik komisije Robert Šumi je bil v odzivu kratek in jasen - KPK deluje neodvisno. Druge teme: - Rusija za drugi krog neposrednih mirovnih pogajanj Ukrajini predlaga drugi junij v Carigradu - Izrael trdi, da je ubil tretjega voditelja Hamasa v manj kot enem letu - Univerza v Novi Gorici praznuje 30 let visokošolskega in raziskovalnega delovanja

V Vatikanu se množice zbirajo, da bi se poslovile papeža Frančiška. V zgodovino se bo zapisal kot prvi jezuit na tem položaju. Iz celega sveta že cel dan prihajajo odzivi na papeževo smrt, več držav je razglasilo tudi žalovanje. Več po ostalih poudarkih oddaje: -Ruski predsednik Putin: predlog Kijeva o nenapadanju civilne infrastrukture bomo preučili -Univerza na Primorskem sprožila postopke za akreditacijo študija medicine -Motokrosist Tim Gajser dirko v Švici končal z grdim padce

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini. Gostje: dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko, dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra, dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju, Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist, dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan", dr. Matej Huš, Kemijski inštitut, Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" dr. Martin Rigler, Aerosol Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Kako zmanjšati emisije toplogrednih in kislih plinov kot sta npr. ogljikov dioksid (CO2) in vodikov sulfid (H2S), ena od osrednjih onesnaževalcev v industrijski proizvodnji, in jih znati celo ponovno izkoristiti v proizvodnih linijah? V Reaktorskem centru Podgorica blizu Ljubljane so v okviru evropskega projekta E-CODUCT pretekli teden zagnali pilotni elektrotermični katalitični reaktor z lebdečim slojem, kot so ga poimenovali partnerji projekta, ki ga koordinira Univerza v Ghentu (Belgija). Hkrati z njihovim zmanjšanjem naj bi odpadne pline s procesiranjem v tem reaktorju uporabili za proizvodnjo uporabnih kemikalij kot sta ogljikov monoksid (O) in žveplo (S). Ta pilotni reaktor (TRL 6) so razvili pod vodstvom Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) in Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Projekt ni pomemben le za naš raziskovalni in industrijski prostor temveč naj bi prispeval tudi k razvoju tehnologij za razogljičenje industrije in k inovacijam. Več o temi v oddaji pojasnita sodelujoča raziskovalca izr.prof.dr. Miha Grilc in dr. Igor Šljapnikov iz CO NOT in Kemijskega inštituta. FOTO: Pred reaktorjem TRL 6 ob zagonu projekta 8.aprila stojijo z leve, Miha Grilc, Joris Thybaut (Uni v Ghentu), Miran Gaberšček in Igor Šljapnikov VIR: Goran Tenze, Program Ars

Dolina pod Poncami je kljub slabšemu vremenu privabila številne ljubitelje smučarskih poletov, ki so ob vihtenju zastav stiskali pesti za svojo ekipo. Najboljša je bila avstrijska, slovenski orli so končali na tretjem mestu. Že jutri, ko naj bi letalnico obsijal tudi kakšen sončni žarek, pa bo nova priložnost za zmage na tekmi 30-ih najboljših skakakalcev sezone. Drugi poudarki: - Potres v Mjanmaru še zaostril že tako resne humanitarne razmere - Turške oblasti skušajo proteste zatreti z aretacijami in utišanjem medijev - Ljubljanski klinični center in Univerza tudi formalno združujeta moči

Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X. Gostje: Klinična psihologinja Helena Lukan, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Nevrolog Rok Berlot, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana Nevrolog Jon Stone, pionir raziskovanja funkcijske nevrološke motnje, Univerza v Edinbourgu Nikolai Jeffs, oseba s funkcijsko nevrološko motnjo

V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici

Drugi poudarki: - Projekt Igraj se z mano slavi raznovrstnost, povezovanje, solidarnost in strpnost; glavni tvorci so že leta osebe s posebnimi potrebami. - Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica je izdala že 11. knjižico. Tokrat o biserih domačega kraja. - Po zbiranju starih hišnih imen na zgornjem Gorenjskem zdaj teče akcija zbiranja ledinskih imen. - Drsalni klub Celje je v finančnih težavah. Pripravljajo dražbo majic s podpisi znanih slovenskih športnikov.

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebno nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In taki miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najpomembnejše vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja, je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin, človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: "Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, to pa ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje." Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače, kot nam predpisuje ali vsiljuje javno mnenje. Vprašanje je, ali si upamo ŽIVETI V RESNICI ali je bolje in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičim se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je, kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi si upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.Gostje:Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefandr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v LjubljaniTomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlamadr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani Zapiski: Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje. Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu. Sora Gemini O testiranju o1 Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca NotebookLM Poglavja oddaje: 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani? 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom 18.38 Primer Gemini 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar? 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu? 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer? 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025? 48.15 Kaj pa prihodnjič?

Pravljični motivi, nekdaj avtentično inovativni v svojih kulturnih in socialnih okoljih, so se z medkulturnimi prenosi preobražali skozi čas in služili sprotnim, aktualnim, družbenim in političnim ideologijam in kontekstom. Srčika pravljične snovi je verjetno mit, razvila pa se je lahko tudi iz starih, pradavnih pripovedi in zgodb, epskih zapisov, basni, poetičnih in liričnih podob srednjega veka ... Njene ljudske vsebine tudi že pred formalno uveljavitvijo umetne pravljice, beležijo prisotnost primesi domišljijskih avtorskih dodatkov in odsevajo dejansko družbeno stvarnost, so vir zabave ter sredstvo nadzora, ustrahovanja, discipliniranja in civiliziranja različnih slojev ljudi. Lahko jih razumemo kot reprezentacijo družbenih hierarhih, odnosov med spoli, spolnih vlog, identitet, dominacij in podreditev, v njih se kažejo družbene anomalije in odkloni, subverzivnost in časi prehodov in prelomov ... Imajo moč vzpostavljanja večjih skupnosti, razkažejo rodovne in družinske dinamike, prisotnosti patologij, v obliki kolektivnih mitov podpirajo državotvorne vzgibe. Čeprav so za slovansko pravljično polje relevantni tako antični viri Sredozemlja kot nasploh indoevropska podstat, težko vedno vzdrži splošno razširjeno prepričanje o brezmejnih pravljičnih potencialih v smislu univerzalnosti in nadčasovnosti ... Učijo in vzgajajo otroke in odrasle, vendar imajo njihovi moralni kompasi geografske zamejitve in omejen rok trajanja ... O vsem tem v oddaji Glasovi svetov. Gostja: dr. Polona Tratnik, akademska slikarja in magistra kiparstva, avtorica monografije V deželi pravljic, K družbenim funkcijam pravljičnih narativov Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Inštitut IRRIS foto: izrez z naslovnice knjige ilustracija: Roža Piščanec 

Kako sploh razmišljati o koncu sveta? Ali to pomeni konec civilizacije ali konec planeta? Bo to velik bum in potem nič več? Ali se bomo počasi, brez možnosti ročne zavore, kotalili proti prepadu? Človeška domišljija je v knjigah, filmih, radijskih igrah in vseh drugih možnih oblikah pričarala že toliko različnih koncev sveta, da je seznam skoraj neskončen. A vseeno - nekateri scenariji so precej bolj verjetni od drugih. To področje proučuje znanost o katastrofičnih tveganjih, ki ob ugotavljanju verjetnosti nekega scenarija išče tudi možnosti za njegovo preprečitev. Pogovorimo se z raziskovalcem potencialnih koncev sveta, pa tudi z dvema sogovornikoma, ki raziskujeta, kaj bi se zgodilo z naravo in ostanki civilizacije, če bi človeška vrsta nenadoma izginila. Gosti: Giuseppe Del Pra, Odyssean Institute (povezava do raziskave) Sören Faurby, Univerza v Göteborgu Alan Weisman, novinar in pisatelj, avtor knjige Svet brez nas

Življenjska doba se daljša in tudi aktivno obdobje, ko ljudje v tretjem življenjskem obdobju ohranjajo vitalnost na različne načine, je čedalje daljše. Združevanje znotraj Modre fakultete, ki deluje na univerzi v Ljubljani, je ena od možnosti. Deluje v sklopu mreže alumnov. Različni programi, ki jih Modra fakulteta razvija so namenjeni vsem starejšim od 55 let. Modra fakulteta razvija izobraževanje, raziskovanje in medgeneracijsko povezovanje. Prof. dr. Branka Javornik in mag. filozofije Martin Lipovšek.

Število kibernetskih napadov skokovito narašča, najbolj nedavno je obsežni napad doživela Univerza v Mariboru. Jasno se kaže, kako vse bolj sofisticirani postajajo ti napadi in da je lahko tako rekoč vsakdo tarča kibernetskih napadalcev. Slednji so tudi vse bolj organizirani in specializirani. Večja kibernetska odpornost tako postaja nujna za normalno funkcioniranje številnih sistemov v sodobnih družbah. Boljšo podlago za večjo informacijsko varnost naj bi ponudil prenovljeni Zakon o informacijski varnosti, ki bo širokemu krogu deležnikov prinesel tudi nove obveznosti. Gre za prenos evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v slovensko zakonodajo. Aktualnim trendom na področju informacijske varnosti in zakonskim spremembam se bomo posvetili v Studiu v 17h, v katerem sodelujejo: - dr. Uroš Svete, direktor Urada za informacijo varnost:; - Tadej Hren z Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT; - Boštjan Vrečko, koordinator za informacijsko varnost in neprekinjeno poslovanje v Telekomu Slovenije; - Grega Prešeren, etični heker in tehnični vodja v podjetju Carbonsec Gre za reprizo oddaje.

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam? Sogovorniki: prof. dr. Beata Klimkiewicz, Jagelonska univerza v Krakovu; prof. dr. Mina Horowitz, Univerza v Helsinkih; prof. dr. Barbara Thomass, raziskovalka medijev in članica sveta ZDF; prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede.

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.

„Všichni jsou už v Gothamu, Buenos Dias, já taky jdu,“ notují si Čelisti s Michalem Tučným a jeho kapelou Tučňáci. Spin off posledního filmového Batmana s názvem Tučňák představuje Colina Farrella jako mafiána z města Gotham, který je na nejlepší cestě stát se novým kingpinem… anebo mrtvolou. Série, která vychází spíš z klasických gangsterek než ze superhrdinského žánru nenechala chladnými ani Aleše, Tondu a Tomáka.Všechny díly podcastu Čelisti můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

„Všichni jsou už v Gothamu, Buenos Dias, já taky jdu,“ notují si Čelisti s Michalem Tučným a jeho kapelou Tučňáci. Spin off posledního filmového Batmana s názvem Tučňák představuje Colina Farrella jako mafiána z města Gotham, který je na nejlepší cestě stát se novým kingpinem… anebo mrtvolou. Série, která vychází spíš z klasických gangsterek než ze superhrdinského žánru nenechala chladnými ani Aleše, Tondu a Tomáka.

Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.

»Pravzaprav je Slovenija izbrala mene, nisem jaz izbrala nje,« mi je povedala Alejandra Ramos Rivera, ko sva se poleti sešli v Kopru. Ko je v Ciudadu de Méxicu opravljala magisterij, ji je mentorica – ki je obiskala konferenco v Sloveniji – poslala elektronsko sporočilo in v njem sporočila, da Univerza na Primorskem ponuja možnost za opravljanje doktorata in ostalo je zgodovina. Poskusili sva v slovenščini, nadaljevali v angleščini, zaključili v španščini in nastal je današnji Drugi pogled!

Hello. Pristali smo v velikem jabolku - New Yorku.

Denis je leta 2006 diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (Univerza v Ljubljani) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov ter za svojo diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Na Fakulteti za družbene vede je leta 2013 doktoriral s področja energetske diplomacije Ruske federacije. Svojo doktorsko dizertacijo je preoblikoval in jo pri založbi Umco izdal v samostojni monografiji. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.   Poslovno pot je začel pri Prvi osebni zavarovalnici kot namestnik direktorja v hčerinski družbi v Kijevu. Leta 2008 je prevzel vodenje prodaje na trgih Vzhodne Evrope za družbo Telargo. Med leti 2010 in 2014 je deloval kot ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi. Po vrnitvi iz Rusije je kariero nadaljeval na vodilnih položajih v Skupini SIJ, kjer je bil do leta 2017. Najprej kot izvršni direktor za korporativno komuniciranje in nato kot glavni izvršni direktor in član uprave.   Denis je soustanovitelj podjetja DTRANSFORMA, ki svetuje organizacijam, kako se osredotočiti na razvoj odprte digitalne kulture z učinkovito komunikacijo po novih kanalih. Od leta 2018 je v podjetju Stratkom kot direktor za poslovni razvoj skrbel za preoblikovanje komunikacije in odnosov z javnostmi z novimi poslovnimi modeli, digitalnimi orodji in kanali. V letih 2019-2022 je bil direktor, soustanovitelj in partner v komunikacijski družbi Herman & partnerji.   Bil je tudi član nadzornega sveta Perutnine Ptuj (2016-2017) in SIJ d. d. (2014-2016). Že šest let je član Poslovno-marketinškega sveta Olimpijskega komiteja Slovenije in od leta 2019 tudi podpredsednik Plavalne zveze Slovenije. Kasneje pa bil soustanovitelj in direktor integrirane komunikacijske agencije Herman & partnerji (2019-2022). Ima izkušnje iz vodenja kompleksnih strateških komunikacijskih projektov, delovanja nadzornih svetov, je redni kolumnist, mentor in predavatelj.   Kot kolumnist in komentator uporablja širino – znanj, izkušenj in zornih kotov – kot orodje. Nekdanji plavalec, ki se je prelevil v rekreativnega maratonca in triatlonca. Ponosni mož in oče. Strastni popotnik, ki poskuša številne interese združevati v smiselno celoto. In o tem tudi kaj napisati.   Naj quote: »Speak last, act first«. Naj knjiga: Mojster in Margareta, Bulgakov Naj serija: Seinfeld Hobiji: tek, triatlon, potovanja, branje, pisanje Najljubša hrana: steak Najljubši podjetnik: Yvon Chouinard, ustanovitelj Patagonia Naj app: Google maps Zaključni nauki: ·       Vedoželjnost je mati napredka. ·       Ni pomembno samo teči, ampak tudi, v katero smer. ·       Vedi kdaj bolje odnehat. Včasih je potrebnih 2 koraka nazaj, da lahko nato narediš 5 korakov naprej.

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija. Obiski Kijeva, Moskve, Pekinga in Floride so na noge spravili voditelje evropskih držav in skupnih institucij, saj Orban za tako pobudo ni imel nobenega mandata in ni bila usklajena z drugimi članicami. Mnogi izmed voditeljev so hitro v izjavah za medije in na družbenih omrežjih pojasnjevali, da Orban ne govori v imenu celotne EU. A kako se evropske institucije in voditelji sploh lahko odzovejo v takem primeru? Kakšne ukrepe lahko sprejmejo proti politiku, ki ne sledi usklajenim stališčem zveze, a trenutno zaseda viden položaj v ustroju EU? Gosta: Szabolcs Panyi, madžarski raziskovalni novinar, dr. Peter Verovšek, politolog, Univerza v Groningenu

V človeški zgodovini pridejo obdobja, ki človeku ukradejo njemu lasten pogled na življenje in svet. Velikokrat smo to videli, marsikdo pa je tudi sam to doživel. Strah je nekaj, kar ohromi človeka, mu je jemlje voljo, veselje in življenjsko navdušenje. Najsilovitejši strah je tisti, ki nas ohromi znotraj. Posebej nevarno je, ko se pojavljajo miselni tokovi, ki govorijo o naprednosti, modernosti, boju za človeka. In takšni miselni tokovi ne prenašajo drugačnega pogleda na svet, na človeka, na njegove najbolj pomembne vrednote. Tisti, ki drugače razmišlja je zaostal, nazadnjaški in podobno. Pogumni ljudje, pokončni, zreli ljudje gledajo na življenje drugače. Pomembno je vprašanje: Ali imam pogum razmišljati in iskati resnico? Govorjenje o več resnicah je prineslo zmedo med nas. Resnica o življenju je samo ena. Ni več resnic! Kako nevarna in duha uničujoča je lahko tudi demokracija, ki skuša s preglasovanjem doseči svoj cilj. Na to je opozoril Aleksander Solženicin človek, ki je preživel več let v taboriščih zaradi nestrinjanja z obče veljavnim in sprejetim razmišljanjem v totalitarni državi. Univerza v Harvardu mu je leta 1978 podelila častni doktorat. V svojem govoru je pogumno povedal svoje mnenje o dogajanju v demokraciji: Upad poguma je morda najbolj izstopajoča značilnost, ki jo zunanji opazovalec ugotavlja danes na Zahodu, zlasti pa se kaže med vladajočimi in intelektualnimi elitami, kar ustvarja vtis izgube poguma v celotni družbi. Ali je treba poudariti, da je bil v starih časih upad poguma prvo znamenje konca? In k temu dodaja: Preveč upanja smo položili v politiko in družbene reforme ter se navsezadnje zavedeli, da nam je bilo odvzeto najdragocenejše: duhovno življenje«. Podobno razmišlja Vaclav Havel. V svoji knjigi ŽIVETI V RESNICI poudarja, da so vedno ljudje, ki pogumno razmišljajo drugače kot je predpisano ali vsiljeno s strani javnega mnenja. Vprašanje je ali upamo ŽIVETI V RESNICI ali je boljše in enostavneje ŽIVETI V LAŽI. Mislim, da je prav, da si človek postavi vprašanje: Imam pogum iskati resnico? Marsikaj bi radi spremenili, z marsičem se ne strinjamo. Ni pomembno tisto, kar je povedano pod žarometi medijev. Pomembno je kaj se dogaja v človeku, kaj človeka dela boljšega. Je to javno mnenje? So to novi zakoni? Morda pa je to resnica o življenju, ki jo človek iskreno išče in se ji spoštljivo približuje? Demokratično »glasovanje« v iskanju resnice ne pomeni nič. Pot k resnici je drugačna: je strma, naporna in malo ljudi upa hoditi po njej! In vendar: Svet spreminjajo ljudje, ki gredo pogumno na pot iskanja resnice. Si upam stopiti na to pot?

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.Sogovorniki: prof. dr. Tomaž Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani; dr. Bojan Ambrožič, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije; dr. Miha Jeršek, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.

Irska, Španija in Norveška bodo v torek priznale Palestino. Na odločitev so se že odzvale izraelske oblasti in poklicale na pogovore v domovino svoje veleposlanike v omenjenih treh državah. Slovenska vlada pozdravlja njihovo odločitev, saj tudi sama želi čim prej končati postopke. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na slovenskih mejah z Madžarsko in Hrvaško bo veljal še najmanj pol leta. Naša država se je za to odločila zaradi zaostritev na Bližnjem vzhodu. Večjih težav zato kljub turistični sezoni ne bo, pravi notranji minister Boštjan Poklukar. - Univerza na Primorskem je korak bližje študijskemu programu medicine. Namero o njegovem razvoju so danes podpisali v Kopru. Minister za visoko šolstvo Igor Papič kritikom obljublja nadzor. - Veliko slovenskih podjetij, tudi živilskih, prehaja v tuje roke. V primerih, kot so bile pred kratkim Celjske mesnine, že pred leti pa Perutnina Ptuj, so rejci živali zaskrbljeni.

Ko se je prof. dr. Ani Krajnc in dr. Dušani Findeisen porodila zamisel o izobraževanju starejših in se je leta 1984 prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine, si nihče ni predstavljal, da bo 40 let pozneje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža. Takrat je bila misel o starejših, ki se učijo, precej nenavadna in pogumna, saj marsikdo ni razumel, zakaj bi si človek po upokojitvi pridobival nova znanja. Gospa Alijana Šantej je ena tistih, ki niso niti malo dvomili o pomembnosti izobraževanja v katerem koli življenjskem obdobju, ko se je pridružila sodelavcem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "V tistem obdobju," pravi, "je bilo veliko vprašanj in začudenja, a tudi veliko podpore." Gospa Alijana Šantej je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, v tokratni Intervju jo je povabila Lucija Fatur.

Neposreden vojaški obračun med Iranom in Izraelom je še dodatno razplamtel bližnjevzhodno krizno žarišče. Konflikt z vključenostjo izraelskih zaveznikov po eni strani dobiva mednarodno dimenzijo, po drugi strani pa mu razsežnost narekujejo tudi nedržavni proiranski akterji. O dogajanju na Bližnjem vzhodu kot tudi o idejah o priznanju palestinske samostojnosti v tokratnem Studiu ob 17:00. Gostje voditelja Blaža Ermenca: • Veleposlanik Samuel Žbogar • Dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za družbene vede • Dr. Primož Šterbenc, Univerza na Primorskem

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah. Rojakom na Hrvaškem naj bi pri učenju slovenskega jezika v prihodnje pomagali s skladom, obljublja pristojni minister Arčon. Kaj pa odprtje konzulata na Reki? Pridružimo se koroškim Slovencem, ki so 50-letnico neprekinjene lutkovne dejavnosti in s tem tudi svojega upora praznovali še v Ljubljani. Povabimo vas v Šentjakob v Rožu na predstavo Butnskala Teatra Trotamora in si skupaj z mladimi porabskimi rojaki ogledamo Hišo eksperimentov, znanstveni muzej iz Ljubljane, ki se je s svojo mobilno dejavnostjo ustavil v Števanovcih.   Foto (Mateja Železnikar): Iz jubilejne predstave Mrličožerec skupine Lutke Mladje v Ljubljani

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG. Sogovorniki:- nevrolog dr. Bogdan Lorber, vodja Centra za epilepsijo odraslih na Nevrološki kliniki v Ljubljani- dipl. zdr. Ljubo Sambolić, asistent pri EEG-ju, Nevrološka klinika v Ljubljani- kognitivni nevroznanstvenik dr. Micah Murray, Univerza v Lozani

Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.

V tokratni epizodi se selimo v Čile, k teleskopu GoChile. GoChile, ki sta ga zasnovali Univerza v Novi Gorici in astronomska revija Spika, je izobraževalni in nekomercialni projekt. Primarno je namenjen študentom, vendar z GoChile teleskopi lahko opazujejo (in ustvarjajo zanimive raziskovalne naloge) tudi dijaki. GoChile nama je predstavil dr. Jure Japelj. Podkast lahko podprete na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! --- Zapiski epizode | https://gochile.si/ https://ung.si/sl/fakultete/fakulteta-za-naravoslovje/raziskave/gochile/ Emily Levesque: The last stargazers Kelly and Zach Weinersmith: A city on Mars Novice: Kvaziluna Zoozve [Radiolab] Zoozve [Radiolab] Breaking newsve about Zoozve Solar Eclipse 2017: Life Responds [članek] Life Responds: Citizen Science to Document Behavior Changes in Plants and Animals During the 2017 Total Solar Eclipse Eclipse Soundscapes Project [članek] Aeroecology of a solar eclipse Sonce v pločevinki: poziv k sodelovanju Opazovanja: [Portal v vesolje] Komet 12P/Pons-Brooks viden s prostimi očmi [Portal v vesolje] Prvi Sončev mrk leta 2024 (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Tokratna epizoda je jagodni izbor intervjujev Temne strani Lune, v katerih so nastopile znanstvenice. Podkast sodeluje v mednarodnem projektu »Ženske in dekleta v astronomiji«,  ki poteka med 11. februarjem, Mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti, in 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! V tokratni epizodi sva uporabili krajši posnetek intervjuja s Cecilio Payne-Gaposchkin iz knjižnice in arhivov Niels Bohr Ameriškega instituta za fiziko (ZDA), ter krajši audio posnetek intervjuja z Joan Feynman, ki je objavljen ja Youtube kanalu Web of Stories - Life Stories of Remarkable People.  Zahvala vsem znanstvenicam, ki so s svojim glasom prispevale k ustvarjanju te epizode: prof. Nina Gunde Cimerman (BF UL), prof. Andreja Gomboc (UNG), prof. Maruša Bradač (FMF UL), prof. Gabrijela Zaharijas (UNG), astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. Tijana Prodanović, dr. Aysegul Tekel (Istanbul Kültür University, Turčija), dr. Anita Zanella (INAF), dr. Lara Ulčakar (IJS), mag. Tadeja Veršič (Univerza na Dunaju), Ivana Novak (Cosylab), Marija Judež. --- Zapiski epizode | 6 - Cecilia in Joan [Cecilia Payne Gaposchkin in Joan Feynman] 12 - Mladi in astronomija, 22 - Astronomska odprava v Gruzijo [Marija Judež] 15 - JWST [Maruša Bradač] 17 - Črne luknje [Andreja Gomboc] 19 - Ekstremofili in iskanje življenja v vesolju [Nina Gunde Cimerman] 26 - Astronavtka bo! [Lara Ulčakar] 27 - Prisluhni mi! [Anita Zanella] 28 - Dr. Cosmic Ray [Tijana Prodanović] 30 - SKA - največji radijski teleskop na svetu [Ivana Novak] 32 - Turški miti in legende [Aysegul Tekel] 33 - Skrivnostna nevidna snov [Tadeja Veršič] 34 - Divje vesolje [Gabrijela Zaharijas] Intervju s Cecilio Payne-Gaposchkin - Owen Gingerich, 5. marec 1968 March, Niels Bohr Library & Archives, American Institute of Physics, College Park, MD USA  Joan Feynman - Web of Stories - Life Stories of  Remarkable People [Listeners: Christopher Sykes, Alexander Ruzmaikin; date recorded: 2019] Novice: Natečaj GoChile: Zvezdnate ptice južnega neba Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah. Sogovorniki: dr. Matjaž Gregorič, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU dr. Nataša Karas Kuželički, Katedra za klinično biokemijo, Fakulteta za farmacijo, UNI LJ dr. Mitja Saje, Filozofska fakulteta, UNI LJ dr. Steve Brusatte, Univerza v Edinburgu

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.CERN povezuje več kot 15 000 znanstvenikov iz vsega sveta, tudi Slovence. Prav ta teden se je sicer v Sloveniji mudila strokovna skupina Cerna, ki je preverjala, ali naša država izpolnjuje ključne kriterije za polnopravno članstvo v tej ugledni mednarodni organizaciji. Kot so sporočili iz Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, naj bi slovenska zastava predvidoma zaplapolala v Cernu v začetku prihodnjega leta. Sogovorniki: Dr. Tadej Novak, Inštitut Jožef Stefan, Univerza v Novi Gorici (projekt SMASH) Dr. Andrej Gorišek, Inštitut Jožef Stefan Dr. Anja Kranjc Horvat, Science Gateway Center, CERN Dr. Michael Doser, Tovarna antimaterije, CERN Charlotte Lindberg Warakaulle, direktorica za mednarodne odnose v CERN-u Dr. Simone Campana, Podatkovni center, CERN Dr. Markus Zerleuth, Large Magnet Facility, CERN Rende Steerenberg, Kontrolni center v CERN-u Na kratko sodelujejo tudi novinarji in komunikatorji znanosti Saša Novak, Mojca Delač, Saša Senica, Maja Čakarić, Sašo Dolenc in Goran Dekleva. Hvala Znanosti na cesti za organizacijo ekskurzije. Vodenje po CERN-u: dr. Anja Kranjc Horvat, dr. Andrej Gorišek in dr. Tadej Novak. Pomoč pri posnetkih: Mojca Delač.

Vlada s predlogom energetskega zakona, ki ga pošilja v državni zbor, opredeljuje prednostno rabo energentov za ogrevanje. Prepoved plinskih kotlov v novogradnjah, omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina in omejitev rabe lesne biomase v strnjenih naseljih razburjajo javnost in opozicijo, ki grozi z referendumom. O tem, kaj natanko piše v zakonu glede uporabe plina in lesne biomase za ogrevanje, kaj rešitve pomenijo v praksi, kakšne alternative so predvidene, pa tudi o tem, kateri viri so najbolj ustrezni z vidika razogljičenja in zdravja in kako bo država poskrbela za postopen prehod na trajnostno energijo, v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Urban Odar, direktor GIZ distributerjev zemeljskega plina Inja Anzi Molan, direktorica Ine Slovenija in predsednica GIZ za utekočinjen naftni plin

Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?Sogovorniki: dr. Eva Boštjančič, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Evangelia Demerouti, Tehnična univerza, Eindhoven, aktualna predsednica Evropskega združenja za psihologijo dela in organizacij dr. Maja Fesel Kamenik, direktorica družbe HRM One in ustanoviteljica družbe Beep Institute dr. Kristen Shockely, Univerza Auburn, Alabama dr. Katarina Babnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Matej Černe, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani dr. Arnold Bakker, Univerze Erasmus, Rotterdam

Med poletnimi razglednicami boste našli vzlet vesoljskega teleskopa (v živo!) in spoznavanje arabskega neba v afriški državi. Podprite naju lahko na ⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune! --- Zapiski epizode | Poletne razglednice: Evklid - prve slike [Portal v vesolje] projekt STEAM-Med [OAE Italy] Betelgeza ali Yad al-Jauzā Maroko - poziv za zbiranje sredstev za žrtve potresa Novice: Lupina iz galaksij - fosil iz zgodnjega vesolja [Univerza na Havajih] asteroid Bennu - Youtube Dogodki v oktobru: 25. do 27. oktober: Nebo nad Cankarjevim domom [Zavod Cosmolab] 12. do 14. oktober - Predstava Na Luno! [Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju] 21. oktober - Neskončno vesolje [Slovenska filharmonija] Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje: ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠, na spletni strani ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠ Obisk v sosednjem vesoljskem podkastu Apollolajka ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's Scientific Visualization Studio Zvočni intermezzo: NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida) Glasba: Peli (Opravičujemo se za vse nevšečnosti)

V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj

Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem. To je osnovna zgodba videoigre in zdaj televizijske serije The Last of us oziroma Zadnji med nami. Tudi v resnici se ozračje segreva in nekatere glive se vročini res uspešno prilagajajo. Pa je v prihodnosti zato ogroženo tudi človeštvo? Se moramo gliv bati? Frekvenca X se podaja v zapletena kraljestva gliv. Sogovorniki:  prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, znanstvena svetnica SAZU dr. Asiya Gusa, Univerza Duke dr. Rebecca A Drummond, Univerza v Birminghamu dr. William Beckerson, Univerza v Utrechtu Zapiski:  Znanstveni članek o glivah v pomivalnem stroju Candida auris in podnebne spremembe Glive in reakcije na toplotni stres Zombi mravlje

V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.

2176 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.

Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njene posledice dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a ostaja v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji nudila obvoda mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to bodo teme razprav voditeljev, med njimi bo tudi predsednik ZDA Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: - dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, - dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, - Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, - Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kako (še) pritisniti na Rusijo, kako doma urediti težave z energenti, kako pomagati Ukrajincem?Evropska unija z odzivanjem na vojno v Ukrajini in njenimi posledicami dobiva novo identiteto. K njeni podobi svoje dodajata zasedanji voditeljev članic Unije oziroma Severnoatlantskega zavezništva. Še pozimi se je zdelo, da bo na tokratnem rednem zasedanju Evropskega sveta v ospredju potrjevanje obrambne vizije Unije, imenovane strateški kompas, a je ostalo v senci dogodkov onkraj vzhodne meje, ki določajo druge prednostne naloge. In te so, kako v prihodnje ukrepati zoper Rusijo, da bi z gospodarskimi sankcijami ošibili njeno vojaško moč, kako se osamosvojiti od ruskih energentov in kako na evropski ravni prepričati Kitajsko, da ne bo Rusiji pomagala pri obvodu mimo mednarodnih sankcij, in nenazadnje, kako v nadaljevanju priskočiti na pomoč Ukrajini in njenim ljudem. Vse to so bile teme razprav voditeljev, med njimi je bil tudi predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden. O tem voditelj Luka Robida in gostje: – dr. Maja Garb, Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, – dr. Andreja Pegan, Fakulteta za managament, Univerza na Primorskem, – Mirko Cigler, upokojeni diplomat, nekdanji veleposlanik, – Jernej Müller, generalni direktor Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.