Podcasts about britanski

Najbolj prometno letališče v Evropi, londonski Heathrow, kjer so davi zaradi izpada elektrike prekinili vse lete, je še vedno zaprto in bo predvidoma ves dan. Gasilci zatrjujejo, da je ogenj na tranformatorski postaji, ki je povzročil izpad električnega omrežja, pod nadzorom. Britanski minister za energijo Ed Miliband sporoča, da vzrok požara še ni znan. Takšnega dogodka v omrežju še ni bilo, motnja v letalskem prometu je zelo neugodna za potnike. Je pa minister zavrnil domneve, da je bil ogenj morda podtaknjen. V oddaji tudi o tem: - Makedonski zunanji minister hvaležen Sloveniji za pomoč po požaru v Kočanih - Podpisana 150-milijonska pogodba za nakup 30-ih električnih lokomotiv - Ob mednarodnem dnevu gozdov pri nas številne čistilne akcije

Javni prepir v Beli hiši in zahteve naj se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opraviči svojim ameriškim gostiteljem, še vedno buri duhove. Mnogi se sprašujejo, ali so zahodne države še vedno v zavezniških odnosih. Ukrajinski predsednik je včeraj odpotoval v London, kjer ga je sprejel britanski premier Keir Starmer. Ta bo danes vodil posebno srečanje skupine zahodnih držav, kjer bodo razpravljali o vojni v Ukrajini in usodi zavezništva. V oddaji tudi: - Po izteku prve faze prekinitve ognja v Gazi, Izrael sprejel predlog o začasnem premirju v obdobju ramazana in pashe. - Peti veliki študentski protest v Niš privabil na deset tisoče ljudi. - Marsikje po Sloveniji danes vrhunec pustnega dogajanja - med drugim v Cerknici in na Ptuju.

Britanski premier Keir Starmer danes v Londonu gosti neformalni vrh o vojni v Ukrajini. Pred srečanjem je napovedal oblikovanje načrta za konec ukrajinske vojne, ki ga bodo nato skupaj s Francijo predstavili ZDA. Druge teme: - Izrael ustavil dostavo pomoči v Gazo, Hamas vztraja, da je treba začeti drugo fazo dogovora o premirju - Malo razlogov za optimizem glede podnebnih politik - Na pustno nedeljo po državi vrsta karnevalskih prireditev, med drugim na Ptuju in v Cerknici

Smetana evropskih voditeljev se je po petkovem debaklu v Beli hiši zbrala v Londonu, kjer je kovala načrte za rešitev vojne v Ukrajini. Po besedah gostitelja, britanskega premierja Keira Starmerja, bodo načrt o ustavitvi vojne skupaj predstavili Združenim državam. V oddaji tudi o tem: - Egipt napovedal predstavitev lastnega načrta za obnovo Gaze - Avstrijski liberalci potrdili vstop v novo vlado z ljudsko stranko in socialdemokrati - Tradicionalni cerkljanski laufarji pospremili pusta na sojenje

Po včerajšnjem burnem srečanju v Beli hiši, kjer je ameriški predsednik Donald Trump gostil ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega, se je z obema voditeljema po telefonu pogovarjal francoski predsednik Emmanuel Macron. Pozval je k umiritvi strasti. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je Zelenskemu svetoval, naj se čimprej vrne za pogajalsko mizo in obnovi odnose z Združenimi državami, ki da jih nujno potrebuje. Britanski premier pa mu je v Londonu, kjer se ukrajniski predsednik trenutno mudi, zagotovil, da zavezništvo ostaja trdno. Zelenski naj bi se danes sešel še z britanskim kraljem Karlom III.

V mednarodni javnosti se krepi strah pred izbruhom vojne širših razsežnosti na Bližnjem vzhodu. Pozivi k umiritvi razmer več kot očitno ostajajo le mrtva črka na papirju. Iran ne odstopa od namere maščevanja Izraelu, ki napoveduje oster odgovor. Predstavnik izraelske vlade David Mencer je nasprotnikom obljubil, da bo judovska država, ki se pripravlja na vse možne scenarije, zahtevala visoko ceno za vsako agresijo. Drugi poudarki oddaje: - Britanski premier napovedal odločne ukrepe proti nasilnim protestnikom. - Avstrijskim upokojencem se obeta lažje soočanje z visokimi cenami. - Zavod za zaposlovanje napoveduje vnovično občutno znižanje brezposelnosti.

Danes smo zaznamovali prvo obletnico najhujše ujme v zgodovini Slovenije. Poplave in plazovi so prizadeli 183 občin, končna ocena škode je znašala tri milijarde evrov. V oddaji tudi: - Izrael je ta konec tedna kar dvakrat napadel šolska poslopja - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je Ukrajina od Zahoda prejela prva ameriška bojna letala F-16 - Britanski premier Starmer vpletene v nasilne izgrede označil za desničarske skrajneže.

Predstavniki vlade in sindikatov podpisali dokument o usklajenosti prenove plačnega sistema v javnem sektorju.Vesna – zelena stranka predstavila pobudo za razpis referenduma o noveli odloka o Krajinskem parku Tivoli.Tino Mamić: vzdušje v Evropskem parlamentu spominja na prvi šolski dan. Ursula von der Leyen ima večjo podporo na levici, kot na desnici.Na katerih področjih želijo delovati slovenski evroposlanci? Parlament bo člane odborov potrjeval v petek.Britanski kralj v parlamentu nanizal zakonodajne predloge nove vlade.Rast zaposlenosti posledica zaposlovanja tujih državljanov.

Ameriška in britanska vojska sta ponoči izvedli usklajene letalske napade na hutijevske cilje v Jemnu zaradi napadov upornikov na transportne in vojaške ladje v Rdečem morju. Britanski obrambni minister James Heappey je dejal, da so bili napadi izvedeni zaradi samoobrambe. Kot je še dodal ,ne bodo tolerirali napadov transportne in vojaške ladje, ki varujejo pomorske poti. Napad sta medtem obsodila Rusija in Iran, Kitajska pa je pozvala k zadržanosti. Drugi poudarki oddaje: - Izrael v Haagu zavrnil obtožbe Južne Afrike o genocidu v Gazi - Parlament bo danes odločil o kandidatki za kmetijsko ministrico Mateje Čalušić - Sodni svet od ustavnega sodišča zahteva določitev načina izvršitve odločbe o plačah sodnikov

Britanski genetik in celični biolog prof. dr. Paul Nurse je leta 1976 odkril gen, ki uravnava rast in razmnoževanje prav vsake žive celice – tudi človeške – za kar so mu leta 2001 podelili Nobelovo nagrado za medicino Raziskave prof. Nursa so prispevale k boljšemu razumevanju in zdravljenju rakavih obolenj. Kako torej izkušeni raziskovalec spremlja razvoj tehnologije mRNK cepiv, ki je dobila velik pospešek med pandemijo covida? Mnogi stavijo, da bodo prav mRNK cepiva prinesla največji preboj pri zdravljenju raka. Kaj pa pravi spoštovani Nobelovec? S prof. Paulom Nursom je govoril Iztok Konc. Foto: Barbara Zajc Intervju s prof. Nursom na MMC: TUKAJ Pogovora z Nobelovima nagrajencema: Nobelovec Harald zur Hausen je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom – kratko HPV. TUKAJ Nobelovec Richard Roberts je preučeval molekuli DNK in RNK. TUKAJ

Škoda, ki jo je povzročila katastrofalna vodna ujma v začetku meseca, je v več primerih posledica neurejenih ali zapuščenih vodotokov. Eden od glavnih delov obnove bo zato ureditev poplavne varnosti, ki je končni cilj novega sveta za vode. Vodil ga bo hidrolog Rok Fazarinc. Kot pravi, se zbrani strokovnjaki med seboj strinjajo, da je treba najprej iskati začasne trenutne rešitve, potem dolgoročne rešitve, da bomo imeli v končni fazi večjo poplavno varnost, kot jo imamo danes. Pristojni pa v teh dneh opozarjajo tudi na pomembne roke za pridobitev pomoči; občine morajo prvi popis nastale škode oddati do 1. septembra, Karitas in Rdeči križ pa vloge za pomoč prizadetim zbirata do prihodnjega ponedeljka. Drugi poudarki: - Vlada zaradi poplav sindikatom javnega sektorja predlaga odlog prehoda na novo plačno lestvico. - Rusija pred lokalnimi volitvami aretirala vodjo organizacije za opazovanje volitev. - Britanski serijski morilki dojenčkov dosmrtni zapor.

Britanski novinar in vojni poročevalec Jack Fairweather v delu Prostovoljec: resnična zgodba o heroju odpora, ki se je infiltriral v Auschwitz opisuje življenjsko zgodbo Witolda Pileckega, ki se je leta 1940 prostovoljno odpravil v največje nemško koncentracijsko taborišče in s svojimi poročili svet že leta pred koncem vojne opozoril na tamkajšnje grozote. O tem, kako je Pileckemu uspelo v tako hudih okoliščinah sploh organizirati sojetnike ter kaj jim je omogočalo, da so kljub pomankanju obdržali voljo za odpor, pa tudi o siceršnji življenjski zgodbi tega zanimivega človeka, ki je na koncu postal žrtev sovjetskih montiranih procesov, smo za tokratno sobotno branje govorili s prevajalko dela Majo Novak. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Natjecanje Eurosong počinje 9.5. prvim kvalifikacijskim polufinalom, u kojem se za mjestu u finalu bori i Hrvatska. Australija nastupa dan kasnije. Britanski lučki grad Liverpool, domaćin u ime Ukrajine, priprema se ugostiti tisuće posjetitelja.

Britanski pisatelj Joe Randolph Ackerley je zapisal: Pes ima v življenju en sam cilj – da podari svoje srce. Ne samo, da je človekov prijatelj. Tudi terapevtske sposobnosti psa so nedvomne in pridobivajo vse večjo veljavo tudi v strokovni javnosti. Slovensko društvo za terapijo ob pomoči psov Tačke pomagačke je bilo ustanovljeno leta 2007. Delo vodnikov in psov je usmerjeno v izboljševanje počutja otrok, mladostnikov, odraslih, starostnikov in ljudi s posebnimi potrebami. Terapevtsko delo ob pomoči psov opravljajo že v 126 različnih ustanovah po vsej Sloveniji - tudi v Domovih za starejše.

Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL

Preden se vsi skupaj odpravimo v predsedniško palačo, najprej končajmo še eno veliko poglavje slovenskega vsakdana … Kajti kot veste, ni konec, dokler tega ne oznanimo v naši skromni oddaji. Zadnjih nekaj mesecev smo se intenzivno prepirali o muzeju Slovenske osamosvojitve. Ali naj ostane samostojna entiteta, ali naj ga raztopimo v muzeju novejše zgodovine. Kot so se menjale ideološke predpostavke obeh vladajočih garnitur, se je menjala tudi usoda te slavne, čeprav še povsem nebogljene ustanove. Hočemo povedati, da je muzej slovenske osamosvojitve muzealska verzija Kardashianovih – razvpit brez pravega razloga! Gremo od zunaj navznoter – od bistva muzealstva do samega bistva osamosvojitve. Najprej nekaj bolečih dejstev za slovenske politike, ki ob prostih popoldnevih ustanavljajo muzeje … Muzej pomeni hišo muz. Kot je znano, muze za puške, uniforme in velike politične premike v Heladi niso poznali. Ali pa je obstajala, ampak je morala čistiti klet, medtem ko so njene sestre v prvem nadstropju medile klasično umetnost. Drugo nerodno dejstvo … Britanski muzej je zastonj; kar pomeni, da veliki narodi za svojo – v primeru Britancev resda tudi za tujo – preteklost ne računajo vstopnine … Nato pa gremo k bistvenemu vprašanju, ki je tako zelo zbegalo kulturne in običajne elite tega naroda, da so začele dajati nerodne izjave … Dilemo, ki jih je zmedla, sicer na zelo preprost način razrešujejo zgodovinske čitanke za šesti razred OŠ in se glasi: "Ali je vsaka preteklost tudi že zgodovina in ali si posledično vsaka zgodovina zasluži, da se jo človeški zarod nauči na izust …?" Profesorji zgodovine so si v procesu služenja muzi izmislili več podkategorij. Uradno, da bi vsa človeška kolobocija bila čim bolj razumljiva, neuradno, da bi jih čim več dobilo službo. Tako smo prišli do spornega termina "novejša zgodovina" in okoli njega zgradili učbenike, katedre, muzeje seminarje, inštitute in podobno. Vsi ti deležniki imajo natančno izdelano vedenje o tem, kaj novejša zgodovina je in po vseh kriterijih slovensko osamosvajanje spada v to kategorijo. Torej v muzeje, inštitute in na katedre za novejšo zgodovino. Zgodovinarjem je to jasno, politikom pa ne in ker so nekateri zgodovinarji tudi politiki, sploh pa so vsi politiki tudi zgodovinarji, je prišlo do preklemanske šlamastike z muzejem slovenske osamosvojitve … Poskusimo z banalno plastično razlago, potrebno, da slehernik razume kompleksnost problema, ki je zmedel celo največje ume slovenskega parlamentarizma. Novejša zgodovina je velika riba, ki požre manjšo ribo, slovensko osamosvojitev. Povedano še drugače; celotna slovenska osamosvojitev je del novejše zgodovine, kar pa ne pomeni, da je vsa novejša zgodovina zajeta v slovenski osamosvojitvi. In v tem zajcu tiči grm. Kajti osamosvojitelji in njih goreči apologeti so mnenja, da si slovenska osamosvojitev kot enkraten in zgodovinski proces zasluži svojo ustanovo. Se pravi "Muzej slovenske osamosvojitve", ki za zdaj deluje na začasni lokaciji, bi bil nameščen v drugi zgradbi na drugi lokaciji in z drugimi kustosi kot muzej za novejšo zgodovino. A tehnično gledano bi osamosvojitev kot proces še naprej ostala del novejše zgodovine. Kar nas pripelje do presenetljivega spoznanja, da prepiri, ki nas morijo zadnjih nekaj mesecev, niso ideološko, temveč bolj nepremičninsko in kadrovsko vprašanje … Najbolj hecno pa je dejstvo, da vedenje o slovenski osamosvojitvi, naj bo znotraj takšnega ali drugačnega muzeja, še zdaleč ni dokončno in ga pogosto zasenčijo prav tisti, ki bi ga morali vsaj negovati, če že ne raziskovati in razširjati … Če omenimo samo najbolj očiten del osamosvojitve, se pravi desetdnevno vojno, je v treh desetletjih po dogodku prisotnih že polno polresnic, zavajanj in različnih opisov posameznih dogodkov. Da ne bomo samo teoretiki: Če pod – ne poznavalski, temveč samo publicistični drobnogled vzamemo največji oboroženi spopad, ki je bil seveda zaustavitev oklepne kolone pri Štrihovcu, in poznejši boji na mejnem prehodu Šentilj, se nam odpre ogromno vprašanj in nejasnosti, kot tudi nasprotujočih si trditev. Z dogajanjem se danes v glavnem ukvarjajo ljubiteljski raziskovalci ali pa neposredni udeleženci dogodkov s spominsko literaturo. A če bi energija, čas in tudi denar okoli prepirov kdo, kaj in kje naj bo muzej šla v resnično vrednotenje samo dogodkov na Šentilju … bi bil pogled na osamosvojitveni čas bogatejši. Seveda pa pri znanstvenem, ne spomeničarskem, raziskovanju vedno obstaja možnost, da junaki postanejo bedaki. In obratno.

V britanski prestolnici se pripravljajo na enega največjih pogrebov v zgodovini. V Londonu so zbrani številni predsedniki, premieri in člani kraljevih družin, ki se bodo udeležili jutrišnjega pogreba kraljice Elizabete druge. Med zbranimi je tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki se bo nocoj udeležil sprejema pri kralju Karlu tretjem. Medtem več tisoč ljudi še čaka, da se bodo lahko poslovili od pokojne monarhinje. Preostale novice: Madžarska meni, da obstaja možnost za dogovor glede zamrznitve evropskih sredstev. Na mizi pogajalcev sindikatov javnega sektorja in vlade tudi jesenka napoved inflacije. V Kostelu nadaljujejo z odpravo posledic poplav, jutri znane prve ocene škode.

Tokratni Nedeljski gost poseduje zelo nalezljivo navdušenje nad tem, kako daleč se je skozi zgodovino razvila znanost. In to upravičeno. Je teoretski fizik, profesionalno kot akademik zapisan ugankam kvantne mehanike, in po drugi strani natančen raziskovalec zgodovine znanosti, ki je med drugim skušal ponoviti slavni arabski dokaz o obsegu Zemlje. Britanski fizik iraških korenin Jim Al-Khalili se podpisuje pod serijo poljudnoznanstvenih knjig in dokumentarcev, kot komunikator znanosti pa je prejel vrsto nagrad. Znanost zanj ni le zbir modrosti, ampak kraljevska pot do nje, od znanosti se lahko med drugim učimo tudi to, da ni nič narobe, če spremenimo stališče in priznamo, da smo se motili. Če ne bi priznavali svojih napak, ne bi nikoli napredovali, še vedno bi bili na ravni znanja in prepričanja Starih Grkov. Če te priznanje napak v znanosti lahko opolnomoči, pa je v politiki seveda res nasprotno, da je priznanje napak izraz šibkosti. Priznaj, če ugotoviš, da ima nasprotnik prav in da si bil sam v zmoti, priznaj, lahko je zelo osvežujoče. Jim Al Khalili

Karel Tretji je tudi uradno postal novi britanski kralj. Razglasitev o novem monarhu so prebrali na balkonu palače svetega Jakoba v Londonu. Pred tem ga je na slovesnosti potrdil tudi poseben svet. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Napoved dodatne ameriške pomoči ukrajinski vojski, ki jo z orožjem zalagajo tudi druge članice Nata - Avtoprevozniki na tradicionalnem srečanju vlado znova opozorili na največje težave panoge - Kristal Vilenice prejela severnoirska pesnica Gail McConnell

V Združenem kraljestvu in drugod po svetu se vrstijo izrazi žalovanja za včeraj preminulo britansko kraljico Elizabeto Drugo. Novi kralj, 73-letni Karel Tretji, ki je danes s Škotske prispel v London, se je v prvem televizijskem nagovoru poklonil svoji materi in hkrati obljubil, da bo tudi on predano služil narodu. Druge teme oddaje: - Vlada posegla še v cene kurilnega olja, od torka omejene marže - Članice Unije od Evropske komisije pričakujejo poseg na trgu energetike - Razmere med stavkajočimi novinarji RTV in vodstvom ostajajo zaostrene

Po nekaj več kot treh letih, precej pred iztekom mandata, Boris Johnson zapušča najvplivnejšo politično funkcijo v Združenem kraljestvu. Ključe palače predsednika vlade na znameniti številki 10 na ulici Downing si je priboril z obljubo o izvedbi popolnega izstopa države iz Evropske unije, poskrbel je za slovo od Unije, nato pa državo postavil pred vprašanje: kaj naj pravzaprav s tem brexitom zdaj počne, kako naj ga zdaj, ko je postal dejstvo, obrne sebi v prid? Preveč nezadovoljstva se je nakopičilo v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije ter ob Johnsonovem upravljanju koronske krize, da bi ga konservativna stranka pustila na položaju in tvegala predčasne volitve. Kakšna je družbeno-politična zapuščina Borisa Johnsona, kam je v nacionalnih in globalnih okvirih pahnil državo po izstopu iz EU, pred kakšnimi izzivi je prihodnja britanska vlada? O teh in drugih vprašanjih voditelj Luka Robida in gostje: dr. Jan Grobovšek, ekonomist z Univerze v Edinburghu; dr. Andreja Pegan, politologinja s Fakultete za management, Univerza na Primorskem; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani; Mojca Belak, Oddelek za anglistiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Avtorica recenzije: Leonora Flis; bralka: Lidija Hartman Ian McEwan ne potrebuje posebne predstavitve, saj je s svojimi deli že desetletja na vrhu lestvic najbolj prodajanih in izposojanih knjig. Britanski pisatelj, scenarist in dramatik je prejemnik številnih literarnih nagrad, vključno s prestižno nagrado booker, ki jo je dobil za roman Amsterdam (1998). Kar nekaj njegovih del je dobilo tudi filmsko podobo, pohvale kritikov in širše javnosti je požel recimo film Pokora, posnet po njegovem istoimenskem romanu iz leta 2001. McEwan se žanrsko loteva različnih področij, rad prepleta zgodovino s sedanjostjo, se poigrava z zgodovinskimi dejstvi v smislu ustvarjanja paralelnih realnosti, torej psevdozgodovinskih zgodb, ki za osnovo jemljejo resnične dogodke, vendar jim dodelijo alternativne izide. Poleg tega ga že vrsto let privlači znanost, zlasti potenciali, ki jih prinaša umetna inteligenca, inteligenca strojev, in pa delo angleškega matematika Alana Turinga, ki je eden od protagonistov in na nek način tudi gonilna sila (iz ozadja) romana Stroji kot jaz: stroji kot jaz in ljudje kot vi. Že naslov jasno nakazuje področje, ki ga delo obravnava in McEwan se dosledno drži zastavljene poti, vendar jo slika nekoliko črno-belo. Stroji, replikanti so sposobni samoučenja in celo zavesti, ki se lahko prenese v naslednje, posodobljene različice, androidi so zvesti, predani lastnikom, vendar ne do stopnje, da bi lahko na primer sprocesirali laž, pretvarjanje ali prirejanje resnice, četudi to morda lahko rešuje življenja. McEwan knjigo uvede z verzom iz pesmi Rudyarda Kiplinga Skrivnost strojev: »A prosim, pomnite, po kakšnih zakonitostih živimo. Nismo ustvarjeni, da bi dojeli laž ...« Ljudje smo seveda vse prej kot bitja, ki so predana zapovedanim pravilom in resnici, zapisani v pravne akte. Manipuliramo, potvarjamo, sicer ne vedno iz zlih razlogov, lahko tudi zato, da rešujemo tiste, ki jih ljubimo. Tu McEwan vendarle dopušča nekaj prostora za razmislek o tem, kaj je moralno in kaj ne, in se oddalji od bipolarne slike: 'brezmadežni' replikanti (s stališča znanosti) in 'omadeževani' ljudje. McEwanova zgodba je postavljena v Anglijo osemdesetih let prejšnjega stoletja, v čas falklandske vojne, ki jo Združeno kraljestvo, po McEwanovo, izgubi. Politika je pomemben dejavnik v romanu. Glavni protagonist Charlie, nekdanji pravnik, ki po tem ko ga odpustijo, išče zaslužek s priložnostnimi deli, in študentka Miranda, v katero se Charlie zaljubi, se pogosto pogovarjata o politični situaciji, ki ni rožnata; v Londonu so protesti proti vojaškemu posredovanju, proti umiranju mladih britanskih vojakov, tudi na Downing Streetu vlada nemir, Združeno kraljestvo se umika iz Evropske unije. Charlie, ki je po pokojni materi podedoval kar precejšnjo vsoto denarja, si omisli svojega replikanta Adama, ki so ga zasnovali v laboratoriju v romanu še kako živega velikega matematika Alana Turinga – za javnost je na voljo 25 replikantov: 13 Adamov in 12 Ev. Miranda in Charlie sta soseda in Miranda mu pomaga pri nastavitvah replikantove osebnosti. Ob tem McEwan seveda odpira vprašanja etike in dometa, ki ga ima umetna inteligenca. Charlie razmišlja o ljudeh in strojih, prepoznava šibkosti človeka in prednosti umetne inteligence, ki bo, kot pravi, presegla človeka. »Le kdo nas bo potem še potreboval,« se sprašuje in v nadaljevanju razlaga: »Človeška bitja so moralno nepopolna – nedosledna, čustveno labilna, nagnjena k vnaprejšnjim sodbam in napačnim razlagam, pogosto iz sebičnih razlogov.« Strojno inteligenco pa vidi kot strpno, odprtega duha, rahločutno (Adam za Mirando, v katero se zaljubi, recimo piše haikuje), imuno na spletke, zlobo in predsodke. Charlie poveličuje Turinga in McEwan mu nameni srečanje z genijem, ki prav tako verjame, da imajo stroji superiorno inteligenco in celo zavest. Med Charliejem, Mirando in Adamom se vzpostavi nekakšen ljubezenski trikotnik, ki na dan povleče tudi temno liso Mirandine preteklosti, zaradi katere se življenje trojice močno pretrese; Adam pokaže razsežnosti svoje (nastavljene) osebnosti, ki pa je sposobna samostojne nadgradnje na podlagi pridobljenih izkušenj. Charlie se iz ljubezni do Mirande, zdaj bodoče žene, odloči za potezo, ki po mnenju Alana Turinga, s katerim se protagonist ob koncu romana vnovič sreča, pomeni uničenje življenja. Uničenje strojnega uma in zavesti, četudi verjetno ni permanentno, je za Turinga zločin, zato do Charlija ne more gojiti ničesar drugega kot prezir. Charlie je kljub obetu potencialno lepega družinskega življenja na koncu precej uničen, osramočen in na tej točki pisatelj roman tudi konča. Ian McEwan je nedvomno želel v romanu preplesti kar nekaj ključnih vprašanj današnjega časa, a zdi se, da se je kar nekaj njegovih misli ravno zaradi kompleksnosti vsakega od njih ustavilo bolj na površju. Ostali so nastavki, ki pa nas gotovo silijo k razmisleku in odpirajo pomembna moralna, politična in družbena vprašanja. McEwan je v intervjujih ob izidu knjige večkrat omenil film Iztrebljevalec režiserja Rigleyja Scotta, ki odzvanja tudi v McEwanovem najnovejšem romanu. V filmu replikant Roy, preden umre, pove, da bodo vsi njegovi spomini izgubljeni za vedno, kot solze v dežju. McEwan pa replikantom vendarle nameni prijaznejšo usodo, možnost obnove, nadgradnje in ohranitve zavesti. Omenimo še prevod Ane Barič Moder, ki si vsekakor zasluži pohvalo.

Britanski agent James Bond 007 je ponarodel že po vsem svetu, nekoliko manj ljudi pa pozna francosko vzporednico OSS 117, ki temelji na istoimenskem romanesknem izvirniku Jeana Brucea. Prvi roman je pravzaprav izšel že nekaj let pred prvim delom serije Iana Flemminga. Vendar pa francoska filmska različica temelji na parodiranju angleške. Če ji pridružimo še Le Magnifique iz 1973 z lani umrlim legendarnim Belmondojem v glavni vlogi, filmom, ki vsaj v prvi polovici ure sproža neponovljive salve smeha, bi lahko rekli, da gre skoraj za nekakšen žanr v francoski filmski zgodovini. Tudi tokrat je Tajni agent 117, ki ga igra Jean Dujardin, karikatura angleškega bratranca, ob pomoči te karikature pa se dokopljemo do uvida v vse, kar je s njim narobe. Je šovinist, navzven uglajen, a komaj prikrit rasist, ignorantski izvrševalec imperialistične in postkolonialne politike svoje dežele. Ravno sproščenost francoskega pristopa filmu omogoči brutalno kritiko francoskega odnosa do nekdanjih kolonij, ne da bi bilo vse skupaj pretirano moralistično, kot pogosto deluje pri debatah v anglosaškem svetu, katerih problem je, da jim manjka ravno ščepec humorja. Ob popolnoma dostopni, preprosti kinematografiji, ob zgodbi, v kateri je zabava v ospredju, najnovejšemu nadaljevanju uspe postaviti nekakšno malo šolo postkolonialnega položaja. Pokvarjeni in nastavljeni predsedniki, ideal izvožene demokracije, temelječe na režiranih volitvah in zahodnih tajnih službah, ki sabotirajo opozicijo, površni antikomunizem, vljudni rasizem, ki počiva na stoletjih orientalizma, za pročeljem pa skriva brutalne predsodke, vse to je predmet smešenja in hkrati izobraževanja gledalcev. Pri tem je film uspešen tudi zato, ker je dosleden in recimo Rusov ne prikazuje kot rešitelje, temveč kot alternativne imperialiste, ki Afriko izkoriščajo za boj proti Zahodu. Čeprav se zgodba dogaja leta 1981, pa je aktualizirana tudi z vpeljavo lika mlajšega agenta. Med mladim in starim lahko opazimo odnos, značilen za današnje mlajše generacije ter njihove očete in dede. Na eni strani konservativizem, ideal mačista, pokroviteljsko vsevedništvo, predsodki, a tudi impotentnost; na drugi spolna androginost, globalizem, boj proti predsodkom, vendar tudi histeričnost. Za hip se zdi, da smo priče pristranskosti, da je smešenje vendarle nekoliko neuravnoteženo, vendar se z razvojem zgodbe vse skupaj uravnoteži. Tajni agent 117 je tako eden redkih primerov današnje kulturne produkcije, ki mu uspe biti neobremenjen ter hkrati neusmiljeno kritičen. Je več kot primeren ogled za poletni večer, ponuja pa tudi dobro izhodišče za debato na pijači po ogledu.

Ognjeni zublji na Severnem Primorskem požirajo presušen teren, območje zajema gost črni dim. Evakuacije potekajo iz več vasi na Krasu in dela Mirna, opozorilo so izdali tudi v Šempetru pri Novi Gorici. Skrajno resne razmere so tudi na italijanski strani. Požar je zajel nekaj hiš, prebivalci med zapuščanjem domov rešujejo svoja in druga življenja. Z razmerami na terenu se seznanjata tudi premier Golob in evropski komisar Lenarčič. Drugi poudarki oddaje: - Pogačar dobil tretjo etapo na dirki po Franciji, Vingegaard tik za njim v cilj. - Državni zbor po vetu državnega sveta jutri znova o noveli zakona o RTV-ju ter zakonu proti škodljivim ukrepom prejšnje oblasti. - Britanski konservativci v finale za premierski položaj poslali Lizz Truss in Rishija Sunaka.

Ime tedna je Vanja Černivec, Mariborčanka, ki je po tem, ko je bila kot prva ženska na položaju mednarodne skavtinje v zgodovini severnoameriške košarkarske lige NBA pri ekipi Chicago Bulls, zdaj postala še prva ženska na položaju športne direktorice v britanski ženski košarki. Kot edina Slovenka, ki je bila neposredno zaposlena v ligi NBA, je dobila boljši vpogled v dogajanje v ligi. "Večina športnih zvez ne služi športu ali športnikom, v NBA pa se v sekundi naredi to, kar želi trener ali športnik, brez dodatnih vprašanj." Vanja Černivec Ko se je uveljavljala v športni industriji, ji dejstvo, da je ženska, ni prineslo nobene prednosti. Zdelo se ji je, da mora biti dva ali trikrat boljša od ostalih moških kandidatov. "Trenutno se na srečo stvari odvijajo tudi v prid ženskam na športnih pozicijah. Ženske imamo več možnosti in smo bolj izpostavljene, pa ne zato, ker smo ženske. Organizacije spoznavajo, da sprejemajo boljše odločitve, če imajo raznovrstno mišljenje v organizaciji." Vanja Černivec Preostali kandidati: Vladimir Rukavina, dolgoletni direktor Narodnega doma v Mariboru in vodja ekipe, ki je že tridesetič pripravila festival Lent, s katerim sta se mesto ob Dravi in z njim Slovenija vpisala na svetovni festivalski zemljevid. Festival pa je pri mednarodnem združenju več kot 2500 festivalov iz vsega sveta dobri dve desetletji osvajal nagrade tudi za značilno festivalsko celostno likovno podobo. Muanis Sinanović, pesnik in prozaist, ki je po lanski nagradi kritiško sito za najboljše literarno delo preteklega leta minuli teden na 25. festivalu Pranger prejel tudi Stritarjevo nagrado za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij.

Združeno kraljestvo bo, kot kaže, dobilo novo politično vodstvo. Predsednik vlade Boris Johnson se je v teh dneh znašel v središču politične afere in izgubil zaupanje svojih strankarskih kolegov; po treh dneh in ob več kot 50-ih odstopih ministrov ter visokih vladnih uradnikov pa je le klonil pod težo pritiskov in napovedal svoje slovo; najprej bo odstopil z vrha stranke. V oddaji tudi: - Z zgodovinsko visoko zaposlenostjo in rekordno nizko brezposelnostjo najverjetneje dosežen vrh: posledice pričakovanega poslabšanja gospodarske dejavnosti bo občutil tudi trg dela - Poštni delavci ob kroničnem pomanjkanju delavcev s pozivom k spremembam novega pravilnika o sistematizaciji delovnih mest - Paradoks sodobnega časa ob številnih vremenskih katastrofah: kljub znanim vzrokom globalnega segrevanja človeštvo brez zadostnih dejavnosti za omilitev posledic

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes znova poudaril, da bo za obvladovanje morebitnih novih valov epidemije zadolžena zgolj stroka, njegovo ministrvo pa bo zagotovilo ustrezne zmogljivosti za bolnišnično oskrbo kovidnih bolnikov. Drugi poudarki oddaje: - Tanja Fajon v Zagrebu potrdila zavezanost Slovenije krepitvi dobrih medsosedskih odnosov - Britanski premier Boris Johnson zaradi odstopov ministrov v precejšnjih težavah - Ob močnem neurju v Ljubljani več kot 100 posredovanj, požar nad Kobaridom se znova širi

Potem ko je na začetku meseca Italija Grčiji vrnila dragocen del marmornatega friza iz slovitega Partenona na atenski Akropoli, so zdaj oči uprte v Združeno kraljestvo in v Britanski muzej. Ta namreč že več kot dvesto let hrani vrsto neprecenljivih partenonskih skulptur. Kaj se bo zgodilo z njimi? Kdo je njihov lastnik? Kdo je bil lord Elgin, ki jih je na začetku 19. stoletja iz Grčije prepeljal v London? Iztok Konc in arheolog prof. Božidar Slapšak. Foto: Andrew Dunn, cc

Nafta in naftni derivati, nato električna energija, hrana ter plin - bodo po tem vrstnem redu pod lupo delovnih skupin, ki bosta iskali najboljše rešitve za spopadanje s prihajajočo draginjo, je ob današnjem obisku v Mariboru napovedal premier Robert Golob. Večino odgovorov na vprašanja, kako omiliti napovedano zviševanje cen, bi lahko imeli najpozneje do konca junija. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Nova vlada v okviru digitalnih bonov predvideva izobraževanje starejših, da bodo izobraževali starejše - Britanski poslanci kljub nasprotovanju Bruslja o spremenjenem severnoirskem protokolu - Po dveh epidemičnih letih se v prestolnico vračajo turisti, z njimi pa tudi žeparji

Vlada bo po napovedih ta teden potegnila prve poteze za premagovanje prehranske in energetske draginje. Fiskalni svet v oceni koalicijske pogodbe vlado opozarja na nujnost brzdanja tekoče porabe. V Dogodkih in odmevih tudi: - Avstrija vztraja pri ohranitvi nadzora na meji s Slovenijo, ta ne vidi razlogov za to - Britanski konservativci bodo drevi glasovali o nezaupnici premierju Johnsonu - Novogoriški kriminalisti razkrinkali veliko združbo preprodajalcev drog.

"Verjamem, da se ljudje za stvari ne bomo bojevali in nam zanje ne bo mar, če jih ne bomo imeli radi." Tako pravi britanski fotograf Simon Norfolk. Čeprav je več kot 20 let delal na vojnih območjih od Afganistana do Severne Irske, se nima ne za fotoreporterja niti za vojnega fotografa. Zanimajo ga posledice spopadov, kaj so ti pustili na nekem območju in kaj je v nekdanjih britanskih kolonijah ostalo od Britanskega imperija. Rad reče, da je bolj kot fotograf arheolog. Zadnja leta se ukvarja s fotografiranjem posledic podnebnih sprememb, predvsem ledenikov. Ljudi želi prepričati, da bi se ob pogledu na njegove fotografije v ledenike zaljubili in tako spremenili svoj odnos do narave. Fotografije iz dveh serij Simona Norfolka so na ogled v Galeriji Jakopič v Ljubljani na razstavi TALJENJE Podobe podnebnih sprememb.

Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.Britanski fotograf Simon Norfolk, soavtor razstave v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, je minuli teden obiskal Ljubljano in predaval o vlogi fotografije v umetnosti in novinarstvu.Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.

Minilo je prvo leto mandata ameriškega predsednika Joeja Bidena. Številni se sprašujejo, ali je danes svet v boljšem ali v slabšem stanju, kot je bil ob njegovi zaprisegi. Ob tem so vse glasnejši vojaški bobni na vzhodu. Ukrajina je že lep čas igrišče velikih, zdaj se njeno ime pojavlja s pripisom, da je vojaški vdor ruske vojske vse bliže. Britanski premier Boris Johnson se sooča s pozivi, naj pospravi kovčke. Kako dolgo bo uspel kljubovati nasprotnikom v lastni stranki ni jasno. Po koncu enega bolj nenavadnih predsedovanj Evropski uniji, med katerim je razburil kar nekaj evropskih prestolnic, je predsednik vlade Janez Janša tokrat razburil še Peking.

Britanski scenarista koji se proslavio filmom “Slavna Florens”.Martin govori o nekad i surovim uslovima filmske industrije i kako je planirao da izađe iz posla. Poziv koji je sve promenio je taj da je Meril Strip prihvatila ulogu u njegovom fimu!Šta se sve od tad desilo, čućete u emisiji :)

Poleg tega da odkup prašičev zaradi krite CO2 skoraj stoji, kar tamkajšnjim rejcem vsak dan povzroča veliko gospodarsko škodo, se soočajo tudi s padcem cen svinjine, v mesno predelovalni industriji pa kritično primankuje delovne sile, kar je predvsem posledica brexita. Zato od ekipe premierja Jonsona zahtevajo takojšnjo uvedbo delavnih vizumov za tujo kvalificirano delovno silo, da bi stekla predelava, ter začasno oprostitev davkov.

Poleg tega da odkup prašičev zaradi krite CO2 skoraj stoji, kar tamkajšnjim rejcem vsak dan povzroča veliko gospodarsko škodo, se soočajo tudi s padcem cen svinjine, v mesno predelovalni industriji pa kritično primankuje delovne sile, kar je predvsem posledica brexita. Zato od ekipe premierja Jonsona zahtevajo takojšnjo uvedbo delavnih vizumov za tujo kvalificirano delovno silo, da bi stekla predelava, ter začasno oprostitev davkov.

Vrstijo se odzivi na sinočnje nemire v Ljubljani, v katerih je bilo lažje poškodovanih 7 policistov. V Policijskem sindikatu so državljane pozvali, naj se za svoje pravice bojujejo z nenasiljem, politiko pa k strpnemu in spoštljivemu odnosu. Ob tem se pojavljajo pomisleki glede ustreznega varovanja shoda, ki jih vodja sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi Tomislav Omejec odločno zavrača. Drugih poudarki oddaje: Britanski premier Johnson pred volitvami prevetril svoj kabinet V Prištini in Zagrebu vnovič razprave o odškodninskih tožbah proti Srbiji Prvi dan Evropskega tedna mobilnosti v Dobrovniku prvi kolesarski kongres

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je karizmatični Jim Jones začel z ustanavljanjem svoje cerkve. People's Temple se je začel kot inkluzivna religija, ki je sprejemala ljudi vseh ras, kar je bilo za tiste, še posebej za temnopolte Američane težke čase, nekaj izjemnega. Lahko bi se reklo, da je bilo celo prelepo, da bi bilo res. Ko je svoje občestvo širil, je uresničil sanje o lastni koloniji in sredi džungle v Britanski koloniji Gvajani ustanovil Jonestown. A vse, kar deluje prelepo, da bi bilo res, se za tako slej ko prej tudi izkaže...

Helena Korošec je doktorica znanosti, profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Je tudi strokovnjakinja s certifikatom Peter Hess na področjih zvočne masaže in komunikacije z zvokom za otroke. O pozitivnih učinkih zvoka za podporo zdravju, čustveni stabilnosti, povečanju zavedanja vseh čutil in izboljšanju komunikacije študira tudi na Britanski akademiji za terapijo z zvokom. Z dr. Heleno Korošec se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.

Britanski milijarder Richard Branson dotakao je rub svemira vinuvši se 88 kilometara iznad pustinje u Novom Meksiku svemirskim avionom Virgin Galactic. Bio je to prvi probni let aviona s punom posadom, koji je označio simboličnu prekretnicu za poduhvat koji je započeo prije skoro dvije decenije.

Britanski milijarder Richard Branson vinuo se gotovo 90 kilometara iznad pustinje Novog Meksika na raketnom zrakoplovu Virgin Galactic te se potom uspješno vratio na zemlju. Radi se o prvom testnom letu zrakoplova s punom posadom do ruba svemira, a što je simbolična prekretnica za poduhvat koji je Branson započeo prije 17 godina.

U Nedjelju, 13. lipnja na zadnjem danu summita skupine G7, klimatske promjene bile su ključni fokus sastanka. Britanski premijer Boris Johnson pohvalio je odličan osjećaj sklada među skupinom čelnika koja se osobno sastala prvi put u dvije godine. - U nedjelju, 13. lipnja na zadnjem danu summita skupine G7, klimatske promjene bile su ključni fokus sastanka. Britanski premijer Boris Johnson pohvalio je odličan osjećaj sklada među skupinom čelnika koja se osobno sastala prvi put u dvije godine.

While British Prime Minister Boris Johnson is calling for international vaccine cooperation, WHO says the vaccine inequity is moral outrage. - Britanski premijer Boris Johnson uputio je poziv evropskim liderima na saradnju u imunizaciji stanovništva, dok Svjetska Zdravstvena Organizacija nejednakost u vakcinaciji naziva moralnom sramotom u svijetu.

Janez Janša za Radio Ognjišče o aktualnem političnem dogajanju: Dvojna merila ogrožajo naše zdravje in naša življenja.Interes za cepljenje precejšen, a tisti, ki ne sodijo v rizične skupine, bodo morali počakati do pomladi.Pogoji za sprostitev ukrepov niso izpolnjeni; stroka opozarja na povečanje asimptomatskih okužb.Veleposlanik Kunstelj: Priznanje Slovenije s strani Vatikana je posebno zato, ker državica ni bila nikoli med prvimi pri priznanju takšnih dogodkov.Trump se bo moral soočiti že z drugo ustavno obtožbo.Vreme: Jutri sprva spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo snežne plohe.Britanski sev novega koronavirusa se je razširil v petdeset držav.Papež pri avdienci: V stiski samo prosim ali tudi hvalim Boga?ŠPORT: Na rokometnem svetovnem prvenstvu težave zaradi korone; Slovenci jutri z Južnokorejci.

Praznik Gospodovega razglašenja - sprejmimo Jezusovo luč najprej v sebi!V Sloveniji najvišje število na novo okuženih doslej; najtežje razmere v Posavju.Sestanek premiera in predstavnikov vzgoje in izobraževanja je pokazal, da si ti želijo varnega odprtja in sprotnega dialoga.Evropska agencija za zdravila odobrila Modernino cepivo proti covidu-19.Britanski in škotski sev covida-19 se hitreje širita, nista pa bolj nevarna.Poročilo računskega sodišča opozorilo na sistemske pomanjkljivosti pri nabavi opreme.Tonin: Nekateri poslanci, ki podpirajo vlado, se zaradi pritiskov ne želijo izpostavljati.Demokrati bodo po volitvah v drugem krogu v Georgi najverjetneje prevzeli senatno večino.ŠPORT: Na današnji sklepni tekmi novoletne turneje v Bischofshoffnu štirje slovenski skakalci.VREME: Oblačno bo, danes ponekod še možne plohe oziroma sneženje.

Britanski sev novega koronavirusa se hitro širi. Odkrili so ga že v več kot tridesetih državah; med drugim v Nemčiji, Italiji in tudi v Avstriji. Čeprav se novi koronavirus ves čas spreminja, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije so zbrali poročila o že več sto različicah virusa, je britanski sev zbudil največ pozornosti, ker je še bolj nalezljiv in se še hitreje širi med ljudmi. Ali je tudi bolj nevaren – ali povzroča težjo obliko bolezni? Ali je cepivo kljub temu učinkovito? Ali je britanski sev že v Sloveniji in prav zaradi njega ne uspemo omejiti epidemije? Kaj pa škotski sev, ki so ga zaznali na Hrvaškem? Na ta in še druga vprašanja v Ultrazvoku odgovarja virologinja mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija, Val202

Britanski premijer upozorava da je daleko kraj borbe protiv COVIDA-19, iako s distribucijom cjepiva Engleska započinje već sljedeći tjedan. Prve doze su rezervirane za najugroženiji dio stanovništva.

Razvojni put tenisera kroz uređen sistem i tradiciju nasuprot sistemu uporne mazge...institucionalizovano tenisko odrastanje ili lična inicijativa pojedinca...Balkan vs Planeta! Neven Cvijanović & Wish&Go - specijal iz Zadra.Tennis podcast Wish&GoAutori i domaćini: Nebojša Višković i Ivan GovedaricaProdukcija: ArtBox, Infinity Lighthouse 

14 hiljada radnika ostalo bez posla u Federaciji BiH u posljednjih 15 dana. Trag Kine u regionu Centralne i Istočne Evrope sve je veći, zaključak je publikacije o toj saradnji koju je sačinilo deset autora. Kako je pandemija korona virusa ujedinila zdravstvene institucije u Mostaru. U Crnoj Gori smo istraživali od čega žive ljudi koji rade kod poslodavaca kojima je zbog pandemije privremeno zabranjen rad. Britanski premijer Boris Johnson proveo noć na intenzivnoj njezi nakon što je testiran pozitivno na korona virus

Britanski pisatelj, scenarist in komik Adam Kay pove z iskrico v očeh, da je porodništvo najboljša zdravniška specializacija. Hudomušno razloži, da je to edino področje v medicini, kjer se število pacientov ne zmanjša, ampak najmanj podvoji. Kay, ki je svojo službeno pot začel kot mladi zdravnik pripravnik in kasneje kot specialist v britanskih bolnišnicah, je svoj zdravniški vsakdan beležil v obliki dnevniških zapisov. Ti so v slovenščini izšli v knjigi z naslovom »Tole bo bolelo«, ki jo je izdala Mladinska knjiga, prevedla pa Barbara Krevel, tudi sama zdravnica. Delo, ki odstira zabaven, vendar mestoma tudi ganljiv in žalosten vpogled v vsakdanje dogajanje na ginekoloških in porodnih oddelkih javnih britanskih bolnišnic, bosta v oddaji Sobotno branje predstavila Barbara Krevel in Iztok Konc. Foto: Iztok Konc

Britanski novinar in popotnik Simon Reeve že od nekdaj prepozna dobre zgodbe. V svojih popotniških oddajah in dokumentarcih že leta navdušuje s sproščenostjo, človeško toplino in iskrivo radovednostjo. Za britanski BBC je obiskal že 120 dežel; med njimi tudi take, ki jih ne najdemo na uradnih zemljevidih. Potovanja so ga popeljala čez pragozdove, puščave, gorovja in oceane. V odročnih kotičkih srečuje ljudi in posluša njihove zgodbe. »Od prvega dne prve poti sem spoznaval, da je potovanje z odprtimi očmi iskanje tako teme kot svetlobe, pravo zagotovilo za izkušnjo, ki se ti usede v dušo,« beremo v Simonovi knjigi Korak za korakom. V slovenščino jo je prevedel Vid Sagadin Žigon, izšla je pri založbi Aktivni mediji. Za oddajo Sobotno branje sta knjigo prebrala Tomaž Gerden in Iztok Konc.

Britanski kardinal John Henry Newman bo razglašen za svetnika. Njegov lik nam je v oddaji predstavil dr. Bogdan Dolenc. Pogovarjali pa smo se tudi z novim veleposlanikom pri Svetem sedežu, Jakobom Štunfom.

V Evropskem parlamentu potekajo zaslišanja komisarskih kandidatov in kot je bilo pričakovati, poslanci ne zamujajo možnosti, ko lahko pokažejo svojo voljo in politično moč. v sredo je zaslišanje uspešno prestal tudi slovenski kandidat Janez Lenarčič. Svojo moč je v minulih dneh kazala Kitajska, ki je med tednom zaznamovala 70-letnico komunističnega režima, pri čemer se je trudila predvsem skriti nestrinjanje v Hongkongu. Britanski premier Boris Johnson kljub drugačnim odločitvam britanskega parlamenta napoveduje, da bo Združeno kraljestvo na dan mrtvih zunaj Evropske unije. Downing Street 10 naj bi bil sicer naklonjen dogovorjenemu izstopu, a predlogi, ki jih je Johnson predstavil kažejo predvsem na njegovo nerazumevanje resnosti razmer.

Tujci, ki živijo v Sloveniji, so k nam prišli zaradi zelo različnih razlogov. Pripadnike mlajše generacije sem pripelje ljubezen ali iskanje nove karierne poti, starejši pridejo k nam, ko se njihova karierna pot že konča. Med tiste, ki so si po upokojitvi zaželeli mirno življenje na podeželju, blizu narave, lahko štejemo tudi Johna Wattsa iz Velike Britanije. Z ženo sta se pred 15 leti preselila v Kamnik in tu se počutita odlično, je povedal Andreji Čokl.

Manj kot dva meseca pred predvidenim odhodom Velike Britanije iz Evropske unije se na Otoku glede tega vprašanja znova zapleta. Britanski poslanci, ki večinsko nasprotujejo brexitu brez dogovora, so se odločili vzeti stvari v svoje roke. A prihodnji tedni in meseci so še vedno enako negotovi. Ali res lahko upamo, da bo vprašanje podnebnih sprememb rešila tehnologija? To bi sicer zelo radi videli, a žal tega ne moremo verjeti, z ukrepi pa se mudi.

Britanski časnik The Guardian je te dni objavil zanimiv članek o dolgoletnih študijah primatov, ki kažejo na to, da so zakoni politike v živalskem svetu zelo podobni politiki v človeški družbi. Vodja politične grupacije šimpanzov mora obvladovati zelo podobne veščine kot prvak takšnih in drugačnih strank homo sapiensa. Primati so prvaki. In prvaki so primati. Od Londona do Budimpešte. Od Rima do Ljubljane. Branko, Viktor, Antonio in drugi žalujoči so prifejkali do podnebnih sprememb, a so znanstveniki vseeno prepričali tudi slovenske dijakinje in dijake, ki so se lotili podnebnega štrajka. Tako na najboljši način razbijajo stereotipe o svoji pasivnosti. Opozarjajo na prave stvari, a bodo morali biti vztrajni, navkljub čudakom s televizije in družabnih omrežij hoditi na volitve in za dobre namene tudi špricati šolo, če bo treba. Predvsem pa se mladi ne bodo smeli pustiti zapeljati pokroviteljskim starejšim in seveda politiki. Ta jim je namignila, da bodo delali vsaj do sedemdesetega leta starosti. Če bo seveda zdržalo podnebje … Avtor: Luka Hvalc Foto: Bobo

Za britanski parlament pravijo, da je v globalnem merilu zibelka vseh demokratičnih institucij, njihov pravzor. V zgodovini je marsikdaj igral pomembno, celo ključno vlogo in sprejemal odločitve, ki so pomagale do temeljev preobraziti svet. Ko je, denimo, v 16. stoletju znameniti kralj Henrik VIII. iskal način, kako se – nasprotovanju papeža navkljub – ločiti od prve žene, Katarine, in se vnovič poročiti z Anne Boleyn, mu je na pomoč priskočil prav parlament in ga razglasil za poglavarja državne, anglikanske cerkve. Slavna zgodovina britanskega parlamenta se nadaljuje v 17. stoletju, ko je vojska v njegovem imenu s prestola strmoglavila dinastijo Stuart, pa v 18. in 19. stoletju, ko je bilo treba sprejemati ključne politične odločitve, ki so pospeševale dva kolosalna procesa – kolonializem in industrializacijo. V prvi polovici 20. stoletja, ko je v večini evropskih držav demokracijo zamenjala avtokratska, pogosto celo fašistična oblast, je britanski parlament pred očmi svetovne javnosti zanesljivo igral vlogo branika demokratične politične kulture. Britanski parlament, skratka, ni le še ena institucija v vrsti drugih. A tega bi danes, ko spremljamo politično krizo, ki je zajela Združeno kraljestvo po referendumu o izstopu Britanije iz Evropske Unije, ne uganili nujno. Kako je mogoče, da parlament ne more presekati gordijskega vozla, ki se mu reče brexit? Je za to preprosto kriva generacija majhnih in malenkostnih politikov – ali pa so vzroki vendarle globlje, strukturne narave, povezani pač z načinom, kako je ustrojeno politično življenje v Veliki Britaniji? Če drži ta, druga možnost, tedaj si velja podrobneje ogledati naravo britanske demokracije, naravo britanskega parlamentarizma. In prav tega smo se lotili v tokratnih Glasovih svetov. V tem kontekstu smo pred mikrofonom gostili politologinjo, predavateljico na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Danico Fink Hafner, ki prav te dni čaka na izid Britanske demokracije, svoje nove knjige, študije, ki govori, kakor pove že njen naslov, natanko o političnem sistemu, ki je v veljavi na Otoku. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Westminstrska palača, poslopje britanskega parlamenta v Londonu (luxstorm/Pixabay)

Britanski parlament je gladko zavrnil podpis ločitvenega sporazuma z EU in, kakor se morda to komu zdi nenavadno, skoraj hkrati izglasoval zaupnico Theresi May....

Ameriški predsednik Donald Trump je v posebnem nagovoru državljankam in državljanom zahteval finančna sredstva za izgradnjo zidu na meji z Mehiko. Njegov govor je vzbudil mešane občutke in veliko kritik. Britanski parlament je začel razpravo, ki naju bi se zaključila z glasovanjem o načrtu za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Premierka Theresa May poskuša najti čim več podpore, kajti drugače bi lahko Britanci odšli pred dogovora z EU. V Demokratični republiki Kongo so dobili novega predsednika, ki obljublja boj s korupcijo in revščino. V alpskih predelih, razen pri nas, pa neumorno sneži. Vaš vodnik skozi Labirinte sveta je Tomaž Gerden.

»Dogodek sem spremljal celo soboto«, prizna Delov komentator Janez Markeš, ki je kraljevo poroko spremljal, kot pravi, izključno iz politično analitskih razlogov. »Videl sem več kot sem pričakoval, gledal sem pa odtenke stanja duha v Veliki Britaniji. Kraljeva družina je pet ali šest korakov nad angleško politiko.«

Britanski princ Harry i njegova izabranica Meghan Markle će se narednog mjeseca vjenčati u dvorcu Windsor. Međutim, na putu do tog dvorca, daleko od kraljevskog sjaja, žive oni koji sebi ne mogu priuštiti ni pristojno mjesto stanovanja. Beskućnici.

Britanski novinar in pisatelj George Orwell je zelo visoko na seznamu ljudi, s katerimi bi šlo Membranje v posmrtnem življenju na pijačo in klepet. Zagotovo bi se nam takoj pridružila tudi tokratna sogovornica: prevajalka Tina Mahkota.

Britanski publicist in pisatelj George Orwell je veliko razmišljal o zgodovini. Zanimalo ga je, kako zgodovina sploh nastaja. Kdo opisuje dogodke, kdo razlaga pretekle dokumente, čigavi glasovi se ohranijo in kateri so izgubljeni. Od tega je odvisno, kdo bo razumel sedanjost in nadzoroval prihodnost.

Pogovor je nastal na podlagi članka Čas za delavsko internacionalo: http://www.mladina.si/175145/cas-za-delavsko-internacionalo/

»Tears dry on their own« Čas kislih kumaric za FilmFlow ne obstaja. Dan po zaključku filmskega festivala v Sarajevu in dan pred Festivalom kratkih Kraken smo si vzele nekaj časa, da se pogovorimo o ženski, pevki, zvezdnici in fenomenu – Amy Winehouse, ki je predmet novega dokumentarnega filma, jedrnato poimenovanega kar Amy. Britanski režiser Aisf […]