Podcasts about velike britanije

Migrantska kriza ponovo puni medijske stupce u Bosni i Hercegovini i regiji, ali ne zbog novog vala migranata, već zbog planova EU i Velike Britanije o izgradnji migrantskih centara na Balkanu. BiH se spominje kao jedna od potencijalnih lokacija, što je izazvalo brojne reakcije i upozorenja. Da li će Balkan postati skladište za migrante? O mogućim posljedicama Maja Marić razgovara s kolegom Amirom Sužnjem i prof. Sandijem Dizdarevićem, stručnjakom za sigurnost. Von Maja Maric.

Vsako leto oz. pomlad se po strmem hribu nekje na zahodu Velike Britanije 120 km na uro kotali sir. Za njim pa stečejo – ali bolje rečeno se skotalijo – mednarodni in domači britanski tekmovalci. Več o tem nenavadnem tekmovanju pa v današnjem Torkovem kvizu! Sogovornik: Nikolai Jeffs, anglist in sociolog kulture ter predavatelj na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.

Autohtone zajednice pozivaju za veću pomoć u repatrijaciji posmrtnih ostataka njihovih predaka iz Velike Britanije. Posmrtni ostaci 36 osoba - predaka pripadnika Prvih naroda koji su bili pohranjeni u Prirodnjačkom muzeju u Londonu vraćeni su njihovim zajednicama. Iako repatrijacije postaju sve češće, aboridžinski lideri pozivaju britansku vladu da pruži veću pomoć kako bi se još više ostataka moglo vratiti na svoje ognjište.

Voditelji koalicije voljnih oziroma 31-ih držav, ki se pod vodstvom Velike Britanije in Francije združujejo kot sila v pomoč Ukrajini, so se danes zbrali v Parizu. Na vabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona se je srečanja udeležil tudi premier Robert Golob, ki je poudaril pomen rednih prizadevanj za dosego miru v Ukrajini. Voditelji so bili sicer enotni, da zdaj še ni čas za umik sankcij proti Rusiji. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska zbornica: Evropa se mora ob ameriški uvedbi višjih carin na avtomobile opreti na svoje znanje in produkte - V Državnem zboru opozorila, da uredba o neprofitnosti zasebnikov v javnem zdravstvu znova ne bo prestala ustavne presoje - Primož Roglič prevzel majico vodilnega na kolesarski Dirki po Kataloniji

Ime tedna je Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer si že vrsto let z različnimi akcijami aktivno prizadevajo za varstvo velike uharice na Krasu. Na 27. popisu gnezditve velike uharice, ki velja za največjo sovo in ogroženo žival, so našteli 15 območij gnezditve, kar je največ od leta 1999. Kandidata sta bila še: Matjaž Šimic, fotograf in eden od nagrajencev letošnjega svetovnega fotografskega natečaja Sony World Photography Awards. V zajetem trenutku, ki ga je poudaril s širšo pripovedjo skupine šamanov v La Pazu, kjer imajo pomembno vlogo v tradicionalni kulturi Bolivijcev je s fotografijo Vprašajte šamana prepričal v kategoriji Potovanje. Jaka Vodeb, fizik z Instituta Jožef Stefan, ki je v sodelovanju z raziskovalci iz Velike Britanije in Nemčije s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v razpad lažnega vakuuma. V raziskavi, ki so jo objavili v reviji Nature Physics so podali nov vpogled v mehanizem prehoda in bolj stabilno stanje pravega vakuuma ter tako utrli pot novemu znanju na različnih področjih.   Foto: Tomi Lombar

Delegaciji Združenih držav in Rusije sta danes v Rijadu v Savdski Arabiji govorili o medsebojnih odnosih in možnosti pogajanj ter končanja vojne v Ukrajini. Do srečanja brez prisotnosti Ukrajine je bil kritičen predsednik te države Volodimir Zelenski, ki se je v Ankari sešel s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio pa je po srečanju z rusko delegacijo govoril tudi s kolegi iz Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije ter z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Kajo Kallas in jim zagotovil, da bo Evropska unija sodelovala pri pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, so sporočili iz Rima. V Parizu pa so potrdili, da bo jutri potekalo novo srečanje s predstavniki več držav o Ukrajini in evropski varnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron se namerava do konca tedna srečati z voditelji vseh 27 držav članic Unije.

V naslednjih minutah bomo v tokratni rubriki Drugi pogled spoznali Melanie Hitchcocks, ki prihaja iz Velike Britanije. V Slovenijo se je preselila lansko leto spomladi, in sicer iz Moskve, saj je njen delodajalec takrat iskal novega ravnatelja mednarodne šole v Sloveniji. Po letu in pol se je na življenje v naši prestolnici že popolnoma privadila, obiskala je tudi številne druge kraje po Sloveniji, se naučila nekaj slovenskih besed ter poizkusila našo tradicionalno hrano, ki ji je zelo všeč. Kaj vse še ima rada in kaj je tisto, kar najbolj pogreša od doma pa je povedala Tadeji Bizilj.

51 - Drugi svetski rat nije izbio iznenada, već je bio rezultat godina rastuće napetosti i nesuglasica. Nakon Prvog svetskog rata, nezadovoljstvo Versajskim mirom ostavilo je Nemačku ogorčenom i osiromašenom. U međuvremenu, Hitler je došao na vlast 1933. godine sa željom za osvetom i proširenjem nemačke teritorije. Njegova agresivna politika dovela je do anšlusa Austrije 1938. godine i kasnije okupacije Sudetske oblasti u Čehoslovačkoj. Svet je reagovao politikom smirivanja, nadajući se da će to zaustaviti rat. Ali, 1. septembra 1939. godine, Nemačka je napala Poljsku, ignorišući paktove i sporazume, što je dovelo do reakcije saveznika - Velike Britanije i Francuske - i početka najrazornijeg sukoba u istoriji čovečanstva. U godinama koje su prethodile, diplomatski neuspesi, ekonomske krize i političke ambicije otvorili su vrata ovom globalnom sukobu. I tada, uz zvuke aviona i sirena, svet je ušao u najmračniji sukob u svojoj istoriji. O početku rata i događajima koji su mu prethodili danas pričaju naši istoričari Nikola Šipka i Nikola Đukić.

Z vigilijo pred velikim šmarnom se začenja duhovna priprava na največji Marijin praznik.Vodstvo Katoliške cerkve v Sveti deželi jutri vabi k posebni molitvi za mir na Bližnjem vzhodu.Doktor Aleš Maver: Delni prenos vojne na ruska ozemlja smiselno povečuje pritisk na Kremelj.V Sloveniji z delom med drugim začeli novi veleposlanici Nemčije in Velike Britanije.Gospodarski kazalci so za našo državo slabši. Kje tičijo razlogi?V žirovski Alpini bo do konca leta brez dela ostalo 60 zaposlenih, vodstvo podjetja naj bi pri odpuščanju upoštevalo socialne kriterije.V petek bo potekel rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih.Zaradi vročine pogosta poslabšanja kroničnih obolenj, opažajo v bolnišnicah.Šport: Čez točno dva tedna v Parizu začetek paraolimpijskih iger, 14 Slovencev bo nastopilo v štirih panogah.

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa.

V tem poletju je na 10-tedenskem raziskovalnem obisku v Slovenji, domovini svojih prednikov, deset štipendistov Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Program finančno podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato jih je sprejela tudi državna sekretarka Vesna Humar. Letošnji štipendisti ASEF prihajajo iz ZDA, Argentine in Velike Britanije. Štipendisti ASEF imajo v času raziskovanja v Sloveniji tudi možnost, da izboljšajo svoje znanje slovenščine, tako da obiskujejo intenzivni tečaj. Pisarna ASEF zanje pripravi tudi različna srečanja, da se dobro spoznajo, povežejo in tudi odkrivajo lepote Slovenije.

U posljednjem popisu stanovništva Velike Britanije provedenog 2021. godine je otkriveno da oko 87000 Australaca živi u Ujedinjenom Kraljevstvu, od kojih se većina njih nastanila upravo u Londonu. No, ako se uzmu u obzir povećani troškovi života, loše vremenske prilike i neukusna kava, postavlja se pitanje zašto se toliki broj Australaca odlučuje na preseljenje u London?!

V naših turističnih oddajah radi obiščemo bližnje kraje, da bi preverili njihovo turistično ponudbo. Tokrat smo se ustavili na Ptujskem Polju: in sicer v Dornavi in v Markovcih. Prvi kraj se ponaša z znamenitim baročnim dvorcem, drugi pa s tradicionalnim fašenkom.//

Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo s strokovnjaki za pomorski promet pogovarjali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih pomorskih poti. Z gosti oddaje bomo med drugim govorili o tem, ali je ogrožena tudi konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja. Voditeljica oddaje je Tjaša Škamperle. Gostje: Urška Starman v Cargo partner zadolžena za »pomorske tovore« Gregor Belič, član uprave Luke Koper Valter Suban, Fakulteta za pomorstvo in promet UL Gracijan Necmeskal, Zveza pomorskih agentov

Tilc in Koudy zaključujeva snemalno leto Podcasta Blokada z novo epizodo "osnovne" rubrike ... Blokada!Še zadnje jamranje, oziroma izberite katerokoli drugo bolj primerno besedo, v letu 2023. Skupaj pokomentirava druženje direktorja kluba z mediji.Sva pa v epizodi izpostavila tudi eno objavo z našega foruma. Objavo tudi prebereva (00:23:20 - 00:28:45). Če ne želite poslušati prebiranja forumske objave tekom epizode si jo lahko tukaj spodaj tudi preberete.Želiva vam vesele praznike in srečno 2024!Vabljeni k poslušanju!FORUMSKA OBJAVA:Saj ne morem verjeti, ko berem te stvari, da trener ni nič kriv za trenutni rezultat. A se nekateri sploh zavedate, da smo edina ekipa v Eurocupu, ki bo dvanajstih odigranih tekmah še nima zmage? Še Slask je uspel zmagati eno tekmo, mi pa smo na poti da sezono zaključimo brez ene zmage kot prva ekipa v zgodovini tekmovanja odkar se igra v tem formatu. Ampak nekaterim je to očitno vseeno dobro, glavno da so tekme v egalu in nas ne razbijajo vse ekipe za +20 točk. Podoben rezultat je v ABA ligi imela Primorska v tisti sezoni, ko so se razpadli, ampak oni so vsaj imeli razlog zaradi finančnih problemov. Kaj je pa razlog za dvanajst zaporednih porazov pri nas? 2 poškodbi in odsotnost trenerja na parih tekmah? Če ostanem v regiji, Cibona se je komaj sestavila za letošnjo sezono zaradi finančnih težav in za državno prvenstvo ne morejo registrirati novih igralcev in glej ga zlomka, vseeno zmagujejo tekme v ABA in Hrvaški ligi. Pri nas na klopi sedi Simone Pianigiani. Trener z renomejem. Tu morajo biti rezultati takoj, ne naslednje leto. To so tudi poudarjali na začetku sezone, da kljub temu, da se gre v pomladitev rezultat ne bo trpel. Ok, odločili so se da je Pianigiani dovolj izkušen in kvaliteten, da bo lahko šlo eno z drugim (mladi in rezultat), očitno so se zmotili. Dejstvo ostaja, da bi tak trener moral že s svojim znanjem in kvaliteto zmagati kakšno tekmo pa če mu sestaviš ekipo iz igralcev samo s področja Balkana. Sagadin ali pa Obradović ne bi dovolila izhoda iz dvorane dokler se igralci ne streznejo in zmagajo ene tekme v Eurocupu.Mi pa imamo v postavi, kot tudi sam Gregi omenjaš, Matkovića in Stewarta kot potencialna igralca za Evroligo, Justina Cobbsa, ki je sebe označil kot najboljšega igralca v Evropi, ki nikoli ni igral v Evroligi, Jako Blažiča, ki ima 10 let izkušenj iz Evrolige in je eden izmed nosilcev top8 reprezentance na svetu. Imeli smo tudi Klemna Prepeliča, še enega igralca z ogromno izkušnjami iz Evrolige in reprezentance. In to vseeno ni bilo dovolj da uspeš nekoga presenetiti in zmagati v Eurocupu, kljub temu da imamo na papirju najboljšega trenerja v Eurocupu? Po samem renomeju bi rekel, da se lahko samo Neven Spahija omeni v istem stavku kot Pianigiani. Sem si pa vzel čas, odprl stran Proballers ter preveril ekipo Hamburg Towers, ki je druga najslabša v naši skupini in ima z naskokom najslabšo koš razliko v tekmovanju. To meni daje nek indic na sredini sezone, da Hamburg verjetno sodi med slabše ekipe v tekmovanju. Poimensko prvič slišim za vse igralce v ekipi, čeprav pogledam kar nekaj tekem Evrolige in Eurocupa. Najboljši strelec v Eurocupu je Aleksander Dziewa, ki prvič igra nekje drugje kot v Slasku. Drugi najboljši je Aljami Durham, ki je še lani igral v Veliki Britaniji. Tretji, Vincent King, tudi on je prišel iz Velike Britanije. Četrti, Mark Hughes, je zadnji dve sezoni igral v španski drugi ligi, pred tem pa eno sezono celo v španski tretji ligi. Peti, William Christmas, lani igral nemško drugo ligo, predlani nemško tretjo ligo. Z vsem spoštovanjem, to so amaterji proti našim igralcem in ne moremo reči, da je naš kader omejen, ko ima Hamburg še bolj omejenega.Ampak mi smo uspeli DOMA izgubiti proti Hamburgu, ki je med tekmo vodil tudi za 26 točk. Na koncu bi sicer skoraj dobili tekmo, ker očitno je bila razlika v kvaliteti obeh ekip dovolj velika, da je bilo 10 resnih minut dovolj, da se obrne 26 točk zaostanka. Najboljši strelci pri Hamburgu: Durham 21, Hughes 16, Meisner 14, Dziewa 10, Brauner 9, King 6, Christmas 4. Pa preveri v zgornjem odstavku kje so lani igrali te igralci.Dvanajst zaporednih porazov je sramota v kateri se ne da najti nič pozitivnega. Sramota za klub in državo s takšno košarkarsko tradicijo. Sramota za trenerja s takim renomejem. Sramota za igralce, ki so navajeni zmagovati. Sramota za upravo kluba, ki zadevo anemično gleda in ne ukrepa ter pride pred medije kot da gre vse po planu. 

Wendy Gibbons je filozofinja in lingvistka iz Velike Britanije, ki živi v Starem gradu na Hvaru. Britansko otočje je zamenjala za majhen otok, kjer je več časa za ljudi. Tu je med drugim odkrila tudi camero obscuro.

Mlado oblikovalko je britanska prestolnica po magisteriju na University of the Arts London tako očarala, da se je odločila svoje bivanje tam podaljšati za (za zdaj) nedoločen čas. Dejstvo, da je Sara Stiplovšek tja odšla tik pred izstopom Velike Britanije iz Evropske Unije, je pripomoglo k temu, da s pridobivanjem viz in preostalo izseljensko birokracijo ni imela posebnih težav. Aktivno išče priložnosti za projektno delo v svoji dejavnosti, tj. oblikovanju in vizualnih komunikacijah, vmes pa posega tudi po delih, ki so ji manj pisana na kožo. Ker je preživeti vendarle treba.

U ovoj epizodi se vraćamo temi usvajanja jezika, ali kroz perspektivu psihologije i psiholingvistike! Gošća je prof. dr Jelena Mirković sa York St John University iz Velike Britanije, koja se bavi psihologijom usvajanja/učenja i korišćenja jezika. Pričali smo o psiholingvistici, o psihologiji učenja, o usvajanju jezika i posebno o učenju i usvajanju gramatike, o tome šta sve utiče na usvajanje jezika i gramatike, kako se u oblasti psiholingvistike/psihologije istraživači bave ovim temama.Pričali smo i o mnoštvu različitih zanimljivih eksperimenata, kako sa decom u najranijem uzrastu, tako i sa ljudima koji su doživeli neke povrede ili degeneraciju nervnog sistema (posebno temporalnog režnja) i kako to sve utiče na usvajanje jezika. A na kraju smo se dotakli i još jedne teme kojom se Jelena bavi, a to je na koji način nam spavanje i specifične faze sna pomažu u boljem usvajanju jezika, kao i, naravno, kako to istražujemo i kako to znamo.  Ako vas ova tema zanima, možete poslušati i epizodu #136 Radio Galaksije o usvajanju jezika iz perspektive lingviste prof. dr Bobana Arsenijevića. Support the show

Dogovor Australije, SAD-a i Velike Britanije u sklopu sigurnosnog pakta AUKUS o nabavci novih podmornica na nuklearni pogon glavna je politička tema ovog tjedna. I dalje se lome koplja u raspravama o vanjskopolitičkim i sigurnosnim učincima tog dogovora. No, u Južnoj Australiji, gdje bi nove podmornice trebale biti izgrađene AUKUS se naziva inicijativom za "preporod države". Iako, još uvijek postoje neodgovorena pitanja o neposrednoj budućnosti radnika.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat najbolj nenavadna dejstva o potresih. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Potres, ki naj bi povzročil izumrtje dinozavrov, je imel neverjetno teoretično izračunano magnitudo 13. Trditev je resnična 2. Več kot pol (od skoraj 200) žrtev potresa v Christchurchu na Novi Zelandiji (2011) se je zgodilo v stavbi televizije CTV. Izkazalo se je, da je novozelandski gradbeni nadzornik te stavbe ukradel identiteto nekega strokovnjaka iz Velike Britanije. Trditev je resnična 3. Po najhujšem potresu na svetu v zadnjih 100 letih, v Čilu leta 1960, sta dva moška bogovom darovala petletnega dečka. Med sojenjem se je izkazalo, da sta otroke darovala že ob dveh večjih potresih v Čilu pred tem. Trditev je izmišljena 4. Bazen Univerze v Arizoni se je ob potresu v 2 tisoč kilometrov oddaljenem Michoacanu (Mehika) zaradi tresenja izpraznil. Trditev je resnična 5. Parkfield je mestece v Kaliforniji. Znano je po mostu, katerega skrajna konca stojita na dveh različnih tektonskih ploščah, pacifiški in severnoameriški. Trditev je resnična

V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.

U 110. izdanju podkasta Pod kapicom gost je bio Marko Štefanek, jedan od osnivača i praktično prvi čovek portala Total Waterpolo. Kako je bivši vaterpolista odlučio da se posveti novinarskom poslu i zašto je presudan bio ”odlazak na pivu” sa dvojicom prijatelja. Kakvu je reakciju izazvala pojava portala, ali i sa kakvim se preprekama suočavao. Zbog čega mu je oduzeta akreditacija 2019. godine, kome je smetao kritički napisan tekst i kakvu je to reakciju izazvalo. Šta su problemi modernog doba u kome živimo, koliko je vaterpolo zastupljen u medijima i šta sve Total Waterpolo nudi na račun svojih usluga. Anegdote iz Praga, šta treba da se uradi na promociji i zašto je period do 2024. godine važan za opstanak sporta. Šta je problem zapadnih zemalja, uz konkretan primer Velike Britanije, mogućnosti Holandije i Francuske, kakvu ligu igraju skandinavske zemlje i odakle se sve javljaju portalu za saradnju. Šta treba da omoguće promene u krovnoj organizaciji, kako klubovi i Savezi prate tokove doba koje živimo, popularizacija sporta, uticaj društvenih mreža. Saradnja sa Jugom, podsetnik na početke u kapici zagrebačke Mladosti, kakav vaterpolo i danas igra u Zadru, koliko ljudi radi u portalu i kakve sjajne ideje ima za blisku budućnost.Gost: Marko ŠtefanekDomaćini: Pavle Živković i Aleksandra RadivojevićDatum: 15. decembar 2022. godineLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse Studios#podkapicom #infinitylighthouse #pavlezivkovic ★ Support this podcast on Patreon ★

Nakon ove kratke pauze, evo nas opet da vam obojimo nedelju pred onu malo dužu. Ali lako ćemo o pauzama, dajte prvo da pričamo o košarci. A nje je i te kako bilo! Srbija je na najbolji mogući način iskoristila ovaj kvalifikacioni prozor, i sa dve pobede se približila bukvalno na korak od cilja. Zahvaljujući dva poraza Belgije, Srbiji je sada dovoljna i jedna pobeda u februarskom prozoru – bilo protiv već kvalifikovane Grčke, ili, u meču poslednje šanse, kući protiv Velike Britanije. Kako je Srbija u kvalifikacijama inače poznata kao neko ko kasno pali, ali stabilno završi, ne bi me čudilo da dočekamo željeni plasman u poslednjem kolu... I dok je meč protiv Velike Britanije bio napet ali ne i toliko neizvestan, protiv Turske je sve sevalo. Imala je Srbija dobrih perioda igre, imala i Turska, u finišu su se smenjivala vođstva, a onda smo videli i par FIBA-specijal odluka i to uglavnom na našu štetu. Međutim, uspeli smo dobro da odbranimo poslednji napad, uz mini bravuru Vladimira Lučića, pa je to bilo dovoljno za minimalni trijumf. Nadamo se i zlata vredan! Što se tiče ABA lige, i tu smo videli svašta. Crvena Zvezda je pre nedelju dana poklekla pred Zadrom (i to bez Luke Božića), a sve je to „pustilo u pogon“ talas promena koji je finalizovan malo pre snimanja ovog podkasta. Vlada Jovanović nije više trener crveno- belih, a uzde je preuzeo iskusni Duško Ivanović, kome je ovo i svojevrsni povratak u regionalnu košarku – poslednji put, Ivanović je na ovim terenima viđen još davne 1990. kao član Jugoplastike. Na vrhu, promena recimo da nema – Partizan je rutinirao Borac iz Čačka, a FMP više nije iznenađenje, što su potvrdili i pobedom protiv Cedevite Olimpije. Ekipa Nenada Stefanovića sada i najozbiljnije ističe kandidaturu za visok plasman, i biće zanimljivo gledati ih kako sezona što više bude odmicala. Šta se još zbiva na Jadranu, čućete naravno u ovih narednih šezdeset i kusur minuta. Ali ovo su neke udarne teme, i samo tu će biti dovoljno da se prežvaće...ostalo ćemo, što se kaže, lako. Uživajte, i vidimo se u petak za NBA!

Piše: Anja Radaljac Bere: Lidija Hartman Knjiga Dekle, ženska, druga_i Bernardine Evaristo je literarnozvrstno hibridno delo; v različnih virih je pretežno označeno za roman, a mogoče bi bilo trditi tudi, da gre za zbirko novel. Delo namreč nima osrednje pripovedi, grajeno je iz pripovedi enajstih žensk in ene nebinarne osebe, ki ji je bil ob rojstvu pripisan ženski spol, zdaj pa se dojema kot agender in uporablja zase tako moške kot ženske zaimke – te pri skupinskem naslavljanju zaradi radiofonskosti uporablja tudi pričujoča kritika. Ta zasnova besedilu omogoča, da se literarno vesolje dela vzpostavlja nelinearno in nehierarhično ter zajema zgodbe oseb z zelo raznolikimi izkušnjami, tudi na presekih različnih oblik zatiranja. Temu ustreza tudi dejstvo, da se likinje nahajajo v različnih obdobjih, bivajo v različnih okoljih (v podeželskem ali mestnem okolju Velike Britanije, v Afriki ali v ZDA) in imajo raznolika družinska ozadja. Na ta način avtorica v romanu razgrajuje podobo temnopolte ženske v Veliki Britaniji, obenem pa v svojem literarnem svetu odmerja prostor številnim likinjam, gradi na mnoštvu, na heterogenizaciji družbene skupine in s tem nastopa proti dejstvu, da so temnopolte ženske v angleški literaturi še vedno slabo zastopane – tudi v primerjavi z literaturami drugih angleško govorečih okolij. Posamične pripovedi nam ponujajo pogled tako v družinsko ozadje kot tudi v način mišljenja, vrednote, zmožnosti in cilje vsake od žensk; vse imajo afriške prednice in prednike, tudi Penelope, ki do genetskega testiranja v starosti nikoli ne podvomi o svoji belskosti. Vse so obremenjene z rasnim vprašanjem, toda obenem jih – od likinje do likinje različno – zaznamujejo tudi revščina, priseljenstvo, spol, spolna usmerjenost, izkušnje spolnega, telesnega in čustvenega nasilja, najstniška nosečnost in tako dalje; gre za širok nabor sistemskih zatiranj in njihovih konkretnih izrazov. Roman raziskuje, kako se te okoliščine prepletajo, dopolnjujejo in ustvarjajo individualne, neponovljive osebne zgodbe, s tem pa se razgrajuje tudi podoba temnopoltih žensk v Veliki Britaniji kot nekakšne monolitne družbene skupine z enako monolitnim bivanjskim izkustvom. Pripovedi so med seboj povezane zgolj z vezmi, ki si jih nastopajoče delijo; gre za pare matere in hčere, prijateljic, partnerk, ki jih v najširšem smislu poveže obisk predstave, ki jo režira ena od njih. Razen tega gre pretežno za ločene vsebinske enote, ki popisujejo življenjsko zgodbo vsake od njih od rojstva prek odraščanja in odraslosti, vse do starosti v času dogajanja romana. Ker likinje obstajajo v različnih časovnih okvirjih, spremljamo tudi, kako se spreminjajo družbene okoliščine v Veliki Britaniji, kako se spreminja odnos do temnopoltih, do priseljenske populacije in kaj se (ne) dogaja z rasizmom, pa tudi feminizmom, kvirom in razrednim bojem skozi čas, pa tudi skozi prostor; nakazane so razlike v mentaliteti, ki vznika zlasti po liniji razreda in (ne)urbanosti okolja, pri čemer je londonsko občasno mestoma ironizirano, periferija in podeželje pa predstavljena s plastičnimi raznolikostmi. Sprejemajočnost in solidarnost tako nista nekaj, kar bi bilo vezano na urbana okolja ali humanistične, intelektualne kroge; pogosto se vzpostavljata kot del medosebnih odnosov v manjših skupnostih. Zadržek, ki ga je ob delu Dekle, ženska, druga_i mogoče izraziti, je zlasti ta, da zgodbe ponekod izzvenijo pretirano opisno, skorajda shematično, kot svojevrstni portreti, ki so vsi opredeljeni z družinskim ozadjem, karierno potjo in partnerskim odnosom. V tako ozko odmerjenem prostoru se zdi, da bi si bilo mogoče želeti več detajlnosti, več specifik o nastopajočih, četudi se, po drugi strani, prav skozi to shemo dobro izrišejo nekateri grobi preseki in razhajanja med likinjami. Prevajalsko je delo zahtevno, saj se giblje nekje med poetičnim in proznim. Avtorica uporablja za prozno besedilo neobičajne prelome vrstic, ne uporablja končnih ločil, prehaja po različnih naglasih in dialektih, ena od likinj je tudi spolno nebinarna oseba. Katja Zakrajšek je delo pretežno izvrstno prevedla, uspelo ji je doseči raznolikost glasov in dialektov, tudi jezikov, krasna so številna slovenjenja slengovskih besed. Nekoliko zmoti le eden izmed dialektov, ki radikalneje sega v slovensko slovnico in sintakso, rezultat pa je zelo nenaraven vtis, lomljenje jezika, ki si ga je težko zamišljati v govorjeni obliki in ki, če beremo vzporedno z izvirnikom, v angleščini deluje, ima smisel, v slovenščini, z uporabo njenih specifik (npr. sklanjatve), pa resnično ne. Dekle, ženska, druga¬¬_i Bernardine Evaristo je roman, ki strukturno ponekod deluje nekoliko shematsko, ponuja pa bogat literarni svet in kompleksen pogled v rasno in razredno vprašanje ter vprašanje spolne identitete.

8. 9. 2022 je v 97. letu starosti umrla najdlje vladajoča monarhinja britanske monarhije. Vladala je 70 let in v tem času se je zamenjalo 14 predsednikov ZDA in 15 premierjev Velike Britanije. Njena vladavina je minevala v znamenju pretežnega miru, a tudi škandalov in vprašanj o smiselnosti monarhije. Ne glede na to kar si sicer mislite o sami monarhiji in o kraljevi družini, pa morate priznati, da je bila Elizabeta II. zgodovinska osebnost brez primere, kakršne naša generacija najbrž ne bo več doživela.

Po sedemdesetih letih na prestolu se je prejšnji teden končala življenjska pot kraljice Elizabete II., ki je vladala Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe - od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih je bila kraljica Elizabeta II. trdni temelj svoje države in britanske skupnosti Commonwealth.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in tudi številne po svetu je pretresla včerajšnja smrt angleške in škotske kraljice Elizabete II. Poosebljala je svojo dobo, saj je bila na prestolu kar sedem desetletij. Svet se kljub tej smrti vrti naprej in se sooča z različnimi težavami od vojne v Ukrajini do posledic podnebnih sprememb.

Ma kakav je samo ovo Evrobasket vikend za nama! Teško je presabrati sve utiske, ali da kažemo ovoliko za početak– ako je u subotu sve bilo koliko-toliko normalno, e pa u nedelju su se stvari okrenule za 180 stepeni. Ali krenimo redom... Srbija je, baš kao i prvog dana, ostvarila rutinsku pobedu. Češka je rešila da ovaj meč ostavi Tomaša Satoranskog u „civilu“, i tako jasno stavila Karijevim Orlovima do znanja da će ovaj meč probati da odigraju tek toliko da se ne obrukaju. Obrukali se nisu – čak su negde sredinom treće četvrtine stigli i da se vrate na neku pristojnu razliku, ali su Nikola, Vasa, Vanja i ekipa ipak odagnali sve sumnje i mirno priveli utakmicu kraju. Ponovo je dvostruki NBA MVP bio najbolji strelac utakmice, dok je njegov evroligaški parnjak po nagradi ovaj put meč završio sa 13 poena i šest asistencija. I opet je Marinković dobro šutirao – sad je ubacio tri trojke iz pet pokušaja. Ali to je ono što je normalno. Hajde malo da pričamo o onome što je nenormalno... U grupi A viđeno je doslovce svašta. Crna Gora je u dva dana upisala dve pobede i stavila se u poziciju da ozbiljno napadne osminu finala. Jedna od tih pobeda stigla je protiv Belgije, koja je jedva 24 časa kasnije iznenadila Španiju i tako moćno zakomplikovala stvari. A ako to nije bilo dosta, šta reći onda o trijumfu Gruzije u kontroverznom meču protiv Turske, koji je video nekoliko isključenja, sumnjivih sudijskih odluka – na kraju, po poslednjim vestima imamo i pretnju Turaka da će napustiti turnir, jer je Furkan Korkmaz navodno napadnut na putu do svlačionica...neverovatne stvari. Grupa B u Kelnu počela je u subotu jednom liberalnom „domaćicom“ u kojoj su Bosanci položili oružje pred Nemcima, a zatim smo gledali kako se Francuzi vraćaju iz mrtvih protiv Litvanije. U nedelju, Bosna je u jednoj zaista izuzetnoj utakmici onda pobedila favorizovanu Sloveniju, ali možda najjači utisak ostavio je dvoboj Nemaca i Litvanaca, koji je tek posle dva produžetka završen u korist domaćina. I ovde smo videli svašta što se sudija tiče, i Litvanija trenutno piše neku žalbu, ali džaba kad su imali šut za pobedu koji nisu umeli da iskoriste. Litvanija sada de facto igra za prolaz protiv BH, koji bi, doduše, tek mogli da naprave cirkus ako nekim čudom pobede Francuze! U grupama C i D igralo se samo u subotu, pa o tome nešto malo manje opširno. Italija je u derbiju kola izgubila od Grčke, uprkos šuterskom ludilu koje ih je uhvatilo na kraju. Ukrajina je nakon pobede protiv Estonije na pragu osmine finala, a rutinsku pobedu upisali su i Hrvati protiv Velike Britanije. Ovde je makar sve po planu. U našoj grupi su se stvari takođe vratile u normalu. Mučio se Izrael dugo protiv Holandije, baš dugo – borbene „lale“ prelomio je Jam Madar trojkom sa „logoa“, i zahvaljujući kako njemu, tako i odličnom Deniju Avdiji, Izraelci trenutno dele prvo mesto sa nama. Finci su se presabrali posle neugodnog poraza u prvom kolu i lako rutinirali Poljake, koji sad imaju jasnu misiju – pobediti Holandiju i tako ostati u tokovima... O svemu ovome imaćete priliku da slušate danas, i potrudićemo se da ne bude baš preopširno jer sad smo u jednom jakom ritmu – svaki dan novi podkast ponedeljak, utorak i sredu, tako da...lajkšersabskrajb pa se gledamo dalje!

Cene plina v Evropi so spet narasle, v Sloveniji gospodarstveniki in politika o prihajajočih izzivih na področju energetike.Sto dni aktualne vlade skozi oči doktorja Jožeta Možine: Zgodilo se ni nič koristnega.Liz Truss bo postala nova premierka Velike Britanije.Vreme: Jutri bo pretežno jasno z nekaj jutranje megle, čez dan bo še naprej toplo.

Cochrane skupina za inkontinenciju je napravila više od 40 sustavnih pregleda o intervencijama koje bi mogle pomoći osobama koje pate od inkontinencije. U ovom glasovnom zapisu, znanstvenica Fiona Stewart i Wael Agur, subspecijalist i vodeći uroginekolog iz Velike Britanije, razgovaraju o obnovljenom sustavnom pregledu iz prosinca 2019., o učincima operacije koja se naziva laparoskopska kolposuspenzija na inkontinenciju, a izv. prof. Irena Zakarija-Grković, dr. med. i voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu, prevela je razgovor i pročitat će ga.

Cochrane skupina za inkontinenciju je napravila više od 40 sustavnih pregleda o intervencijama koje bi mogle pomoći osobama koje pate od inkontinencije. U ovom glasovnom zapisu, znanstvenica Fiona Stewart i Wael Agur, subspecijalist i vodeći uroginekolog iz Velike Britanije, razgovaraju o obnovljenom sustavnom pregledu iz prosinca 2019., o učincima operacije koja se naziva laparoskopska kolposuspenzija na inkontinenciju, a izv. prof. Irena Zakarija-Grković, dr. med. i voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu, prevela je razgovor i pročitat će ga.

Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije S hitrim naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom so se v Sloveniji ponovno podaljšale vrste pred mesti za testiranje na covid. Na testirnih točkah so v ponedeljek, ki je običajno najbolj obremenjen dan v tednu, opravili kar 9.220 PCR in hitrih antigenskih testov. »V vzorcih prevladuje omikron različica BA.5 novega koronavirusa,« pravi mikrobiolog dr. Andrej Steyer z Nacionalnega laboratorija za zdravje. Hkrati pa dr. Steyer že spremlja zelo nalezljivo različico BA.2.75, o kateri že poročajo iz Velike Britanije, Nizozemske in tudi Nemčije. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Julian Assange's legal team is appealing the decision of the British Home Secretary Priti Patel to approve the extradition of the founder of WikiLeaks to the United States, which is wanted him on 18 counts, including espionage and hacking. Assange's wife and legal team are calling on the Australian government to intervene in his extradition case. - Pravni tim Juliana Assangea kreće sa žalbom na odluku britanske ministrice unutrašnjih poslova Priti Patel da odobri izručenje osnivača WikiLeaksa Sjedinjenim državama, koje ga traže po 18 tačaka optužnice, uključujući špijunažu i hakiranje. Assangeova supruga i pravni tim pozivaju australsku vladu da interveniše u slučaju njegovog izručenja.

Julian Assange's legal team is appealing the decision of the British Home Secretary Priti Patel to approve the extradition of the founder of WikiLeaks to the United States, which is wanted him on 18 counts, including espionage and hacking. Assange's wife and legal team are calling on the Australian government to intervene in his extradition case. - Pravni tim Juliana Assangea kreće sa žalbom na odluku britanske ministrice unutrašnjih poslova Priti Patel da odobri izručenje osnivača WikiLeaksa Sjedinjenim državama, koje ga traže po 18 tačaka optužnice, uključujući špijunažu i hakiranje. Assangeova supruga i pravni tim pozivaju australsku vladu da interveniše u slučaju njegovog izručenja.

David Fricker je 40-letni strojevodja iz Velike Britanije. Na Madžarsko je pred dnevi pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na obmejni železniški postaji deli med ukrajinske otroke. David je bil ob začetku vojne na dopustu v Budimpešti, ganilo ga je, ko je videl, koliko ukrajinskim otrokom pomenijo toplina in plišaste igrače. V svojem kraju je organiziral humanitarno akcijo in zdaj vsaj malo razveseli najmlajše ukrajinske begunce. David Fricker je gonilna sila in dobesedno šofer projekta Tedy Busz.

V dneh, ko je težko napisati karkoli smiselnega, smo poklicali na pomoč javni medijski servis Velike Britanije, tako tale zapisek nastaja ob pomoči znamenitega BBC-ja.

U današnjem podcastu govorimo o zimskim olimpijskim igrama u Pekingu. Pitamo se koliko je u Kini natjecatelja iz regije? Pod kakvim tačno uvjetima se ovogodišnja Olimpijada održava? Koliko je u njoj pozitivnog olimpijskog duha, a koliko politike? Inače, igre u Pekingu obilježene su tzv. diplomatskim bojkotom SAD-a, Australije, Kanade, Velike Britanije, Njemačke. A važnu ulogu igra, naravno, i sveprisutna pandemija Von Amir Kamber.

Kraljica Elizabeta II. že sedemdeset let vlada Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih, kraljica Elizabeta II. ostaja trdni temelj svoje države in britanske skupnosti -Commonwealtha.

Skokovit porast novih okužb s koronavirusom v Sloveniji kaže, da je pred nami peti val epidemije. Čeprav že ves čas spremljamo podatke iz Velike Britanije, Belgije in Italije, je marsikdo presenečen nad pospeškom, ki ga je epidemija dobila v Sloveniji. Ali je velika hitrost presenetila tudi prof. dr. Janeza Žiberta? Kakšna je njegova napoved za peti val? Kako hiter je omikron? Prof. Žibert predava na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani in pripravlja simulacije epidemije za Covid-19 Sledilnik. Za medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok ga je poklical Iztok Konc. Slika predstavlja napovedi gibanja dnevnega števila zaznano okuženih v Sloveniji do konca meseca januarja 2022. Projekcije so bile narejene 5.1.2022 in predstavljajo oceno gibanja sedem dnevnega povprečja dnevno okuženih v 5. valu ob upoštevanju različice omikron po napovedih modela J. Žiberta (https://apps.lusy.fri.uni-lj.si/).

Z včerajšnjo adventno nedeljo se tudi uradno pričenja odštevanje do božiča. Ali veste iz kje izhaja adventni venec, adventni koledar, trije dobri možje? Kakšne so praznične tradicije po svetu? Tokrat bom na podcastu prvič gostila sogovornike in sicer bomo izvedeli praznične tradicije s Koroške, zamejskih Slovencev, indijsko-slovenske družine in iz Velike Britanije.

Interesuje vas virtuelna kancelarija? Onda je Otvaranje firme .com pravo mesto za vas!  Virtuelna kancelarija u Beogradu - prvi mesec besplatno pozivom na podcast Priče iz dijaspore. Otvaranje firme u Srbiji za strance, kao i za domaće državljane, možete naručiti online. Patreon donacije za dalji razvoj podcasta Priče iz dijaspore   Moja današnja gošća na podcastu je Milica Stojanović, umetnica i digitalni nomad. Sa Milicom sam razgovarao o njenom odrastanju podeljenom između Srbije, Velike Britanije i Švedske, studijama u Škotskoj i Švedskoj, ali i odluci koja će joj promeniti život tj. putovanju kroz Južnu i Srednju Ameriku na kome je donela odluku da se na neko vreme nastani u Panami. U drugom delu razgovora fokusirali smo se na Milicin život i rad u Panami, kulturu življenja i način života u istoj, Boca del Toro (ostrvo u Panami na kome je živela), kako se postaje digitalni nomad, ali i na Milicine buduće planove odnosno kako je na njih uticala trenutna pandemijska situacija. Milicu i njen rad možete zapratiti na Instagramu i Facebook-u: @houseofmica Priče iz dijaspore možete slušati na svim dostupnim audio platformama! Apple Podcast Spotify Google Podcasts Podbean  

V poklon 25. jubileju Festivala Dnevi poezije in vina so med drugim pripravili srečanje 20-ih direktorjev literarnih festivalov evropske pesniške platforme Versopolis. Festival, ki se začenja danes v Ljubljani, bo različne dogodke, vse od intimnih dvoriščnih branj do koncertov, nizal na več kot 40-ih prizoriščih v 14-ih krajih po Sloveniji, pa še na Hrvaško in v Avstrijo bo segel. V Svetu kulture se bomo ustavili tudi v Murski Soboti na 16. mednarodnem festivalu sodobnega plesa Front@, ki v svoje nastope vključuje mimoidoče, med približno 30. dogodki pa so poleg predstav iz Velike Britanije, Francije, Španije, Južne Koreje in Slovenije letos še razstava plesne fotografije Boruta Bučinela, kino koncert Bridka Bebiča Od kovača do knapa, plesne delavnice in pogovori z ustvarjalci. In še v Trst: v čast književniku, ki bo pojutrišnjem praznoval 108. rojstni dan, je izšla knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa. Marij Čuk poroča, da gre za veliko založniško, človeško in intelektualno dejanje. Foto: Matej Pušnik, Dnevi poezije in vina

Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".

Prvi julijski konec tedna kot običajno prinaša dopuste in s tem tudi zastoje na cestah, predvsem na mejnih prehodnih na južni meji. Za vse, ki se odpravljate od doma, najprej informacije, katerim mejnim prehodom se je smiselno izogniti: Razlog za zastoje je tudi preverjanje covidnih potrdil na meji. Ta so namreč obvezna, če želite vstopiti na Hrvaško. Poleg tega pa še opozorilo: po novem se ob vračanju iz tako imenovanih temno rdečih držav, med katerimi so tudi Egipt, Tunizija in Velika Britanija, ni več mogoče izogniti 10-dnevni karanteni. Niti če ste cepljeni, imate negativen izvid testa na koronavirus ali ste covid-19 že preboleli. Druge teme: Morebitno pogojevanje državne pomoči s cepljenjem razburja Hrvate Danes svoj dan praznujejo rudarji Španija in Italija prvi polfinalistki evropskega prvenstva v nogometu

Uporaba lijekova za ublažavanje boli tijekom porođaja uobičajena je diljem svijeta. Ažurirani Cochraneov sustavni pregled iz lipnja 2018. razmatra upotrebu skupine lijekova koji se zovu opioidi. Glavna autorica, Lesley Smith sa Sveučilišta Oxford Brookes iz Velike Britanije, prenosi nam što su pronašli. Magdalena Kurbanović, primalja i međunarodno priznata savjetnica za dojene, prevela je razgovor, a docentica Irena Zakarija-Grković, su-voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu, će ga pročitati.

Uporaba lijekova za ublažavanje boli tijekom porođaja uobičajena je diljem svijeta. Ažurirani Cochraneov sustavni pregled iz lipnja 2018. razmatra upotrebu skupine lijekova koji se zovu opioidi. Glavna autorica, Lesley Smith sa Sveučilišta Oxford Brookes iz Velike Britanije, prenosi nam što su pronašli. Magdalena Kurbanović, primalja i međunarodno priznata savjetnica za dojene, prevela je razgovor, a docentica Irena Zakarija-Grković, su-voditeljica Hrvatskog Cochranea, s Medicinskog fakulteta u Splitu, će ga pročitati.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat o peti obletnici brexita, kongresu SDS, kongresu Desusa ... »Ne vem, kje naj sploh začnem, toliko stvari se je zgodilo,« je uvodoma dejal Ali Žerdin. Spregovorila sta tako o peti obletnici brexita, kongresu SDS, kongresu Desusa … »Učinki brexita še niso povsem jasni,« je dejal Žerdin, nato je nadaljeval Janez Markeš: »V britanskem tisku dajejo vtis, da je brexit še vedno nekje vmes in ljudje še zmeraj niso povsem prepričani o pravilnosti odločitve, vsekakor pa je sedaj vpliv Velike Britanije manjši.« Janez Janša bo SDS vodil več kot trideset let, Delova komentatorja pa sta spregovorila, da Janša zelo spominja na dolgoletno vladanje Josipa Broza Tita. »A je produktivno sploh še razpravljati o tem, da sploh nimajo več demokratičnega sramu, saj nimajo niti namišljenega protikandidata. Tako bi imeli vsaj teater, a sedaj nimajo niti teatra,« je dejal Markeš. Zatem sta spregovorila še o Desusu. »Ne vemo, ali je ta stranka v koaliciji ali v opoziciji. Stranko prevzema Ljubo Jasnič, ki je zadnja leta delal na Smučarski zvezi Sloveniji,« je rekel Žerdin, zraven pa je Markeš povedal: »Ne smemo precenjevati te stranke, ki bo na naslednjih volitvah gotovo izpadla iz parlamenta. Desusovi poslanci kažejo jasne znake, da delajo interesno in v lastno korist, kongres stranke pa na to nima vpliva.«

Pred vrati je predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Prebivalci Ljubljane to vedo tudi zato, ker razne službe hitijo z deli, ki naj ozaljšajo naše glavno mesto, še preden se bo vanj zgrnila množica diplomatov, politikov in drugih odličnikov z vseh koncev stare celine. Seveda je povsem razumljivo, če se nam v tem smislu zdi, da se prestolnici in državi v drugi polovici letošnjega leta obeta nekaj posebnega, a najbrž je le treba reči, da je Ljubljana v nekoliko bolj oddaljeni preteklosti gostila kak še bolj imeniten pa tudi politično bolj konsekventen diplomatski dogodek. Pred natanko 200 leti, med januarjem in majem 1821, je namreč tu potekal kongres Svete Alianse, povezave konservativnih evropskih sil z Rusijo, Prusijo in Avstrijo na čelu, ki so si po porazu Francije v napoleonskih vojnah prizadevale vzpostaviti stabilen evropski meddržavni oziroma politični red, ki bi enkrat za vselej preprečil izbruh novih revolucij oziroma vzpon novih napoleonov. Pravila igre, ki so jih med ljubljanskim kongresom kljub nasprotovanju Velike Britanije in Francije dorekli avstrijski cesar Franc I., ruski car Aleksander I., neapeljski kralj Ferdinand I. ter več kot 500 ministrov in visokih diplomatskih predstavnikov drugih evropskih držav, so nato v pomembni meri krojila življenje na stari celini vse do pomladi narodov leta 1848. No, z našega stališča pa je najbrž treba reči, da kongres ni bil pomemben samo za Evropo ampak tudi za razvoj Ljubljane, za njeno postopno preoblikovanje iz malo pomembnega podeželskega mesta v središče slovenskega narodnega prostora. In prav kongresnemu zunanjemu blišču in njegovemu vplivu na Ljubljano, na Kranjsko in na Slovence smo se posvetili v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarko dr. Evo Holz, dolgoletno znanstveno svetnico na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, ki je pred leti za knjižno objavo pripravila dnevnik, ki ga je med ljubljanskim kongresom Svete alianse pisal publicist Henrik Costa, maja letos pa je na avstrijsko-slovenski historiografski konferenci, posvečeni kongresu, nastopila z intrigantnim predavanjem Zunanji blišč ljubljanskega kongresa in ljubljanski firbci. Z dr. Holz se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: dr. Eva Holz (Goran Dekleva)

Prioriteti Slovenije nakon preuzimanja predsjedništva EU početkom sedmog mjeseca +++ Zašto su statistike o nasilju nad maloljetnicima u Njemačkoj poražavajuće u godini pandemije ? +++ Pokretanje povjerenstva u Srbiji kako bi se ispitali neki smrtni slučajevi vezane uz koronavirus +++ Na što treba obratiti pažnju prilikom naručivanja robe iz Velike Britanije? Radio Forum možete od ponedjeljka do petka slušati od 18:00-18:30 uživo putem livestream-a na internetu ili od 20:30-21:00 na radiju.

V začetku leta smo lahko spremljali nasilen poskus onemogočanja mirnega prenosa oblasti v Združenih državah Amerike. Gre za napad na demokracijo, so se glasili odzivi z vsega sveta. Dogajanje v Združenih državah nam kaže, kam prej ali slej privede politika ščuvanja in javnega obračunavanja s političnimi nasprotniki in kritiki. Po dokončnem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije in dosežem sporazumu z Brusljem ima britanska diplomacija v tem letu priložnost, da se izkaže pri eni najpomembnejših nalog svetovnih voditeljev: to je letošnja podnebna konferenca, ki mora prinesti rezultate. Da človeštvo ima znanje, dokazuje nadvse hitra izdelava cepiva – oziroma celo več cepiv – proti koronavirusu. Manjka pa politične volje in zavedanja odgovornosti.

Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.

Hrvatska je zaustavila zračni promet iz Velike Britanije zbog pojave novog soja koronavirusa u toj zemlji.Nacionalni stožer proglasio je nove mjere: Zabranjena su međužupanijska putovanja, no crkve za Badnjak i Božić smiju primiti više vjernika.Prve doze Pfizerovog cjepiva u Zagreb će stići u subotu, prvi će se cijepiti medicinari, a onda i stariji građani.Domovinski pokret osnovao je vukovarsku podružnicu, Most je na unutarstranačkim izborima izabrao novog-starog predsjednika.

Slobodan Spasović je osnivač i generalni direktor kompanije Cini, koju je još 1977. godine pokrenuo kao zanatsku radionicu za pružanje usluga u galvanotehnici. Proizvodni portfolio kompanije danas obuhvata bimetalne radijatore, radijatore za kupatilo/sušače peškira, električne radijatore, električne grejače za radijatore i sušače peškira, a svoje proizvode izvoze na tržišta Švedske, Danske, Nemačke, Velike Britanije, Poljske, Češke, Italije, Švajcarske, Grčke, Bugarske, Rusije, Ukrajine, Kazahstana i zemalja u okruženju. Proizvodi su originalni i u potpunosti razvijeni unutar kompanije CINI, a sam Slobodan ima 13 registrovanih patenata. Jedno od mnogobrojnih priznanja koje se izdvaja iz istorije kompanije je Ginisov rekord za „Najveći radijator na svetu”, koji je napravljen u sklopu obeležavanja 30 godina postojanja kompanije, a koji je bio dimenzije 6x6 metara, povezan sa svom potrebnom opremom kako bi bio u funkciji grejanja. Kako je izgledalo pokrenuti privatnu radnju krajem sedamdesetih u uslovima kada je bilo maksimalno dozvoljeno da kao privatnik imate 40 m2 prostora i 5 radnika i kada su ljudi govorili za njegovu majku "Jadna Anđa, školovala sina, a on otišao u privatnike", kako je uspevao da i pored državnih ograničenja ima rast u tom periodu, kako je bilo poslovati u vreme inflacije, ratova, sankcija i bombardovanja u toku devedesetih, kako su projom testirali kvalitet proizvoda, kako izgleda proces tranzicije sa dvoje dece koje ima, koji su izazovi koje tranzicija donosi i još mnogo neverovatnih priča, mudrosti i iskustava od čoveka koji ima 43 godine u preduzetništvu, Slobodana Spasovića.

Konec avgusta je iz Slovenije odšla veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospa Sophie Honey. V našo državo je prišla spomladi leta 2015. Začetek njenega delovanja pri nas je bil poseben, saj je bila prvič imenovana za veleposlanico, še bolj pa zato, ker je na ta položaj prišla nekaj mesecev po sinovem rojstvu.

Paul Steed prihaja iz Velike Britanije, točneje iz manjšega britanskega kraja po imenu Taunton, ki se nahaja na jugozahodu države. Tam se je rodil, a ne tudi dolgo ostal. Je namreč otrok vojaka, ki se je moral zaradi svoje službe seliti vsakih 18 mesecev. Pozneje je Britanec 20 let živel v Aziji, zdaj pa že 6 let v Sloveniji, v Logatcu. Z novinarjem, pisateljem in urednikom Paulom Steedom se je pogovarjala Andreja Gradišar.

»Glasba mora napolniti dušo, to je njeno bistvo,« pravi Ditka, mlada kantavtorica, pevka, kitaristka in skladateljica s Prevalj na Koroškem. In Ditka res »z dušo« poje in igra pesmi, ki imajo dušo. Vsi jo poznamo po uglasbeni poeziji Ferija Lainščka, le malokdo pa ve, da 26-letnica ustvarja tudi avtorsko glasbo v angleškem jeziku, da je po izobrazbi delovna terapevtka in da je tudi članica Songwriting Academy iz Velike Britanije. Po polnoči bo povedala tudi, kako preživlja čas epidemije, ki je glasbenike »obsodil« na spletne koncerte od doma.

Že dobra tri leta, vse od razvpitega referenduma junija 2016, se malodane vsak dan sprašujemo, kaj bo z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske po brexitu. Neprimerno manj pozornosti pa smo, tako se vsaj zdi, doslej namenjali vprašanju, kakšna prihodnost pravzaprav čaka Unijo samo. Se bo, zdaj ko je ne bo več oviral tradicionalni britanski integracijski skepticizem, uspela institucionalno trdneje in globlje povezati? Se bo – še posebej če so bodo potrdile napovedi, da se Združeno kraljestvo utegne po brexitu spremeniti v nemočnega kmeta na svetovni geopolitični šahovnici – tudi med navadnimi državljankami in državljani sedemindvajseterice okrepilo zavedanje, da na nemajhne izzive 21. stoletja lahko ustrezno odgovorimo samo skupaj in povezani? Ali pa se bodo, nasprotno, notranja razmerja moči med članicami povsem porušila in bo Unija začela malodane izključno služiti nemškim interesom, nemški hegemoniji? Bo gospodarstvo Unije brez britanskega prispevka globalno sploh še konkurenčno v tekmi z Američani, Kitajci, Japonci in drugimi? - Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje: ekonomist, predavatelj na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač ter politologa, predavatelja na Fakulteti za družbene vede iste univerze dr. Danica Fink Hafner in dr. Jure Požgan. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

V oddaji je tokrat sodeloval dr. Žiga Turk. Komentirali smo poskuse za oblikovanje nove vladne koalicije, posledice pojava koronovirusa in izstopa Velike Britanije iz EU nismo pa mogli mimo kritike letošnje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku.

Šta Chuck Berry i Carl Sagan imaju zajedničko? :)U današnjoj epizodi Naučnog megafona pričamo o misijama Voyager 1 i 2, jer je Voyager 2 napustio Sunčev sistem. Slušamo i pričamo o porukama koju smo poslali vanzemaljcima na ovim letilicama, a pričamo i o nekim najnovijim vestima iz nauke. Pričamo o tome kako istražujemo da li su današnja deca lošija od nas, kada smo bili deca, o kometi Borisov i otkriću vode na njoj, o jednoj etičkoj dilemi koja se pojavila u zdravstvu Velike Britanije, a donosimo vam i jedno interdisciplinarno istraživanje socio-kulturne antropologije, psihologije i istorije.

Tujci, ki živijo v Sloveniji, so k nam prišli zaradi zelo različnih razlogov. Pripadnike mlajše generacije sem pripelje ljubezen ali iskanje nove karierne poti, starejši pridejo k nam, ko se njihova karierna pot že konča. Med tiste, ki so si po upokojitvi zaželeli mirno življenje na podeželju, blizu narave, lahko štejemo tudi Johna Wattsa iz Velike Britanije. Z ženo sta se pred 15 leti preselila v Kamnik in tu se počutita odlično, je povedal Andreji Čokl.

O povratku iz korporativnog sveta Velike Britanije u Srbiju? Zašto se uspešni mladi ljudi vraćaju u Srbiju? Po čemu se razlikuje poslovna kultura Srbije od ostalih? O putovanjima, podcastima, EU, politici. Gost: Srđan Garčević, osnivač i urednik medijskog outleta the Nutshell Times Autor i voditelj: Miloš Nikolić, glavni urednik Talasa. ZAPRATITE YOUTUBE KANAL TALASA Emisija "Talasna dužina" dostupna je i na audio kanalima Talasa u vidu podkasta na SOUNDCLOUD: https://soundcloud.com/user-268265886 MIXCLOUD: https://www.mixcloud.com/TalasRS/ APPLE PODCASTS: https://apple.co/2U818pc GOOGLE PODCASTS: https://cutt.ly/4rHW6Z6 Pratite i naše naloge na društvenim mrežama: Facebook https://www.facebook.com/talas.rs/ Twitter https://twitter.com/Talas_rs Instagram https://www.instagram.com/talasrs/ www.talas.rs

V dobrem tednu dni odmeva že druga afera o političnem kadrovanju. Se je ministrica Bratovškova vmešala v razpis za direktorja družbe SODO? V pregledu aktualnega tedenskega dogajanja tudi o težavah Adrie Airways; komu bo potovanje zagrenila morebitna stavka pilotov in kakšne bodo posledice? O pasteh ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kaosu, ki ga prinaša nov odlog izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, pa tudi o tem, kaj čaka Italijo z novo vlado.

Manj kot dva meseca pred predvidenim odhodom Velike Britanije iz Evropske unije se na Otoku glede tega vprašanja znova zapleta. Britanski poslanci, ki večinsko nasprotujejo brexitu brez dogovora, so se odločili vzeti stvari v svoje roke. A prihodnji tedni in meseci so še vedno enako negotovi. Ali res lahko upamo, da bo vprašanje podnebnih sprememb rešila tehnologija? To bi sicer zelo radi videli, a žal tega ne moremo verjeti, z ukrepi pa se mudi.

Venozne ulceracije nogu najčešća su vrsta rana potkoljenice i, prema nekim studijima, zahvaćaju čak tri od svakih 1000 osoba. Gill Norman i njezini suradnici sa Sveučilišta Manchester iz Velike Britanije, proučili su različite vrste obloga i lijekova u svom sustavnom pregledu objavljenom u lipnju 2018. Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochrane na Medicinskom fakultetu u Splitu prevela je razgovor te će nam ga pročitati.

Venozne ulceracije nogu najčešća su vrsta rana potkoljenice i, prema nekim studijima, zahvaćaju čak tri od svakih 1000 osoba. Gill Norman i njezini suradnici sa Sveučilišta Manchester iz Velike Britanije, proučili su različite vrste obloga i lijekova u svom sustavnom pregledu objavljenom u lipnju 2018. Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochrane na Medicinskom fakultetu u Splitu prevela je razgovor te će nam ga pročitati.

Venozne ulceracije nogu najčešća su vrsta rana potkoljenice i, prema nekim studijima, zahvaćaju čak tri od svakih 1000 osoba. Gill Norman i njezini suradnici sa Sveučilišta Manchester iz Velike Britanije, proučili su različite vrste obloga i lijekova u svom sustavnom pregledu objavljenom u lipnju 2018. Irena Zakarija-Grković iz Hrvatskog Cochrane na Medicinskom fakultetu u Splitu prevela je razgovor te će nam ga pročitati.

V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.

U ovoj epizodi podkasta Pojačalo Ivan Minić razgovara sa Zoranom Milidrag, prvom damom domaće elektronske trgovine i predstavnicom E-commerce Asocijacije Srbije. Zorana nam priča o svom karijernom putu od Italije, preko Holandije i Velike Britanije, sve nazad do Srbije gde je odlučila da podeli prikupljena iskustva iz saradnje sa najvećim evropskim e-commerce igračima. Razgovarali smo o izazovima domaćeg tržišta po pitanju elektronske trgovine, kakvi sve napori se prave kako u privatnom, tako i javnom sektoru u pravcu regulacije i šta sve treba da naučimo kako prodavce, tako i kupce. Teme u podkastu: - Započinjanje web shopa - Osnivanje e-commerce Asocijacije - Poverenje u e-commerce - Zakon o zaštiti potrošača - Podrška za vlasnike web shopova Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Pročitajte transkript ove epizode: http://bit.ly/2XXbMxG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Aktualna zgodba iz Londona, kamor je naš posebni poročevalec Adrijan Bakič odšel "od blizu opazovat" neodločna odločanja o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.

Brexit bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Pogajanja o odhodu Velike Britanije iz Evropske unije so dogodek desetletja, ki bo vplival na prihodnost EU, VB in tudi Slovenije veliko bolj, kot si predstavljamo. Vsaj tako sta prepričana Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš.

33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.

Nova faza pregovora o Bregzitu donosi i nove svađe. Jedno od ključnih političkih pitanja svakako je i granica između Republike Irske i Severne Irske. Naime, ta granica uskoro bi mogla da postane kopneno razgraničenje između Evropske Unije i Velike Britanije. Podizanje kontrolnih punktova i carinskih ispostava moglo bi da ima opasne posledice po Severnu Irsku – slažu se svi ključni igrači. Ali, bar za sada, ne uspevaju da se dogovore. Da podsetimo: do pre samo 20 godina, u Severnoj Irskoj vodio se tridesetogodišnji građanski rat. Krvavo nasilje okončano je potpisivanjem mirovnog sporazuma na Veliki petak 1998. godine. Nakon toga, Severna Irska se privredno sve više povezivala sa svojim južnim susedom, i što je još važnije, zbog ukidanja granica irski nacionalisti su tolerisali britansku vladavinu. Zato se mnogi s pravom pitaju da li bi aktiviranje oko 300 graničnih prelaza duž 500 kilometara duge granice moglo da bude okidač za nove sukobe između katolika i protestanata u Severnoj Irskoj? Bivše žrtve sukoba, ljudi koji najbolje znaju kakvo su zlo nasilje i fanatizam, pokušavaju da šire duh pomirenja.

Brexit – kje smo in kam gremo, zakaj se zatika in predvsem, zakaj bi moralo odhajanje Velike Britanije iz EU zelo zanimati tudi Slovenijo,...

Jušu in Vidu se tokrat v posebni angleški izdaji Iglu Impro Podcasta pridruži Rob Wilson, improvizator, igralec in režiser iz Velike Britanije. Skupaj načnejo temo mednarodnega dogajanja na evropski improvizacijski sceni in strejo oreh, imenovan Ohana – združenje mladih evropskih improvizatorjev. Eden glavnih pobudnikov Ohane Gerald Weber pa se oglasi preko intervjuja. In this special […]

25.12.2013 - Jušu in Vidu se tokrat v posebni angleški izdaji Iglu Impro Podcasta pridruži Rob Wilson, improvizator, igralec in režiser iz Velike Britanije. Skupaj načnejo temo mednarodnega dogajanja na evropski improvizacijski sceni in strejo oreh, imenovan Ohana - združenje mladih evropskih improvizatorjev. Eden glavnih pobudnikov Ohane Gerald Weber pa se oglasi preko intervjuja. In this special English edition of Iglu Impro Podcast Juš and Vid host Rob Wilson, an improviser, actor and director from Great Britain. Together they talk about the European improv scene and Ohana - the association of young European improvisers. Vid also interviews Gerald Weber, one of Ohana's founders. IGLU ima tudi svojo spletko in na FB stran. / IGLU also has a website and a FB page. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. / You can support this podcast and all the others on apparatus.si via PayPal. Thank you. Hvala / Thank you: - Rob Wilson - Gerald Weber - Wizzair