Podcasts about mladinska

Slutnja bližajočega se konca vojne in vonj po svobodi sta v času upora proti okupatorju in odpora proti fašizmu in nacizmu še podžgala ustvarjalno nujo, kulturno dejavnost in umetnost. Ta je nastajala v nevsakdanjih in težkih razmerah, v zamreženih in zastraženih krajih, v zasilnih bivališčih – v strahu pred sovražnikovimi napadi. Partizansko lutkovno gledališče je nekaj mesecev pred koncem vojne nastalo na osvobojenem ozemlju Bele krajine. Kot parodijo, katere namen je bilo dvigovanje morale in propagiranje smisla partizanskega boja – zato je bilo to gledališče sprva namenjeno odraslemu občinstvu -, si ga je zamislil kipar in avtor lutk Lojze Lavrič. Prva predstava lutkovne igre s šestnajstimi marionetami Jurček in trije razbojniki je bila uprizorjena na silvestrski večer leta 1944.Posebno umetniško delo, polno metaforike o razčlovečenju, absurdnosti vojne, krutem igranju s človeškimi usodami, so tudi motivi na kartah, štiriinpetdeset risb umetnika Borisa Kobeta. Njegovo delo, znano zaradi izvirne ikonografske zamisli, poznamo kot Taboriščni tarok. Kobe je na srčev as natisnil številko taboriščnika, tisto, ki je bila dodeljena njemu, s čimer je poudaril industrijo smrti v nacističnem holokavstu.  Veliko več prizorov krute resničnosti s portretiranji kaznovanja, dela, mučenja in smrti, ki so ohranjeni v obliki umetniških del, je nastalo v italijanskih zaporih in koncentracijskih taboriščih, kjer umetniškega ustvarjanja med interniranci niso povsem prepovedali, zato so bili tudi material in sredstva laže dostopni.  gostja: Tina Fortič Jakopič, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije  fotografija: Lutkovna predstava Jurček, 28. junij 1945, Mladinska dvorana Ljubljana foto: Milan Krajnc, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije     

Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.

Oseba, ki se velikokrat pojavlja v pravljicah, je velikan. Brez izjeme so to hudobni stvori, ki če drugega ne, so vsaj nadležni. Saj navadno pojedo vse kar vidijo. In z njim se navadno ni dobro boriti, vedno pa ga premaga pametnejši od njega. Prisluhni torej slovenski pravljici Vir: Zlata ptica Sto belokranjskih, Lojze Zupan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

Če je v eskimski družini lovec neroden, družino pogosto obišče pomanjkanje, še huje pa je, kadar v družini ni nobenega lovca - tedaj je lakota tam skoraj vsakdanji gost. In taka je bila usoda Itaka in njegove babice. Kadar so imeli lovci iz naselja srečo, so jima dali kos mesa, kadar je bil plen pičel, niso dali ničesar. Itak je bil včasih tako hudo lačen, da ni mogel več zdržati in je glasno stokal.Kako in zaaj je vendarle preživel, izvemo v eskimski pravljiciVir: Zlata ptica, Pravljice iz igluja, Eskimske ljudske pripovedke, Izbral in zapisal Jan Suchl, Prevedla Zdenka Skerli Jerman, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, bere Nataša Holy

23. aprila leta 1616 sta umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare in v počastitev obeh literarnih velikanov in vseh literarnih ustvarjalcev sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po svetu ga obeležujejo na različne načine, v Kataloniji si na ta dan podarijo knjigo in rože, z vrsto prireditev pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. V oddaji poročamo še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga, predstavljamo pa tudi 34. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga organizira Uredništvo za kulturo programa Ars.

Pred svetovnim dnevom knjige tudi v Kulturnicah gremo v svet pisane besede. V zbirki Roman založbe Mladinska knjiga so izšli prevodi knjižnih novosti Dunkelblum, Žalostni tiger in Tasmanija. V zbirki Novi klasiki pa je objavljenih šest svetovnih klasik in sicer Krasni novi svet, Tujec, Sto let samote, Slika Doriana Graya , Drakula ter Prevzetnost in pristranost, predstavimo jih v tokratni oddaji.

Tudi vile imajo otroke in kadar se odpravijo po opravkih ali na vilinsko rajanje, jih morajo uspavati. Pa kaj, ko vilinski dojenčki tudi ne marajo spati takrat ko bi to želele njihove mame. In rešitev so bili čudoviti tulipani v majhnem vrtu. Vendar, nič ni trajno in tudi zibelk za vilinske dojenčke ni več. Ostal pa je spomin. Vir: Pastirica drobtinica, izbor ljudskih pravljic, izbrala Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965, bere Nataša Holy

Otroci so radovedni in radi bi videli in vedeli in poskusili vse, kar se okrog njih dogaja. Tudi ko se mamici mudi pripraviti kosilo, pa bi sinko rad kuhal tudi on. In velikokrat se mamice otresejo in otroka pošljejo stran. To pa se ni obneslo mamici iz te slovenske pravljice. Kar je rekla kot šalo, je postalo huda resničnost. Pravljica nič ne pove o tem, kako se je potem počutila ta mamica. Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy

Ta pravljica, tako kot mnoge druge, nas pouči o tem, kako koristno je, če smo dobri do drugih. Vendar ne vedno. Včasih so tisti, ki jim storimo uslugo, nehvaležni in nas želijo izdati. To se je zgodilo tudi dečku iz te pravljice, vendar se je le vse srečno končalo, tako kot se pravljice morajo. Vir: Zlata ptica, Tiger iz pogorja Kumgang, korejske pravljice, izbral, prevedel in spremno besedo napisal Andrej Bekeš, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982, bere Nataša Holy

V tej zabavni pravljici spoznamo vraga, ki je za spremembodobrohoten in pošten. In ne samo to, ima sina, ki je nagajiv kot so vsi otroci in ko nekaj ušpiči, je pripravljen sprejeti kazen in povrniti škodo, ki jo je naredil. In kako se je odrezal, izvemo v  zabavni transilvanski pravljici Vragov sin. In kje je Transilvanija? To je pokrajina v severozahodnem delu Romunije. Še nekaj  morda manj znanih besed:  Bisaga – popotna torba ali vreča za čez ramoDnina – delo na tuji kmetijiMlačev – spravljanje zrnja iz klasja z mlatilnico ali cepcemVir: Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy

Ljudske pravljice imajo določene značilnosti, med drugim tudi, kako so prikazane osebe. Le redko imajo osebe imena, navadno so označena kot mačeha, pastorka, najmlajšisin ali princ in princesa. V novogrških pravljicah pa se velikokrat pojavi nepoštena oseba, golobradec. Verjetno je v času, ko so pravljice nastajale veljal običaj, da imajo moški zaraščene brade in je golobradec zato zelo izstopal. Pa so mu pripisali slabe namene. Kaj je golobradec iz te pravljice ušpičilin kaj ga je zato doletelo, izveš v novogrški pravljici SLUGA, KI JE ZAMENJAL GOSPODARJA Morda neznana beseda: tamar je živinska staja v planinahIn kaj je planina? To je  s travo porasel svet, navadno v gorah,namenjen za pašo, z bivališči za pastirje in stajami za živino:Vir: Zlata ptica, Novogrške pravljice, izbral in prevedel Marijan Tavčar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961, bere Nataša Holy

Zvedeli smo že, zakaj mačehe sovražijo svoje pastorke, navadno zato, ker želijo da je njhov otrok, navadno hčerka, deležna vsega, seveda na račun pastorke. V tej zgodbi pa mačeha nima svojega otroka, samo nepopisno zlobna je. In njen mož in pastorkin oče se ni zmožen upreti tej hudobi. Pa vendar se za pastorko vse srečno konča, pa tudi za njeno mačeho in očeta. Vir: Zlata ptica, Korejske ljudske pripovedi,prevedla Božena Legiša, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, bere Nataša Holy

Trije sinovi, tokrat sta starejša brata prijazna in in imata najmlajšega, ki je malce drugačen, prav rada. In sta se veselila njegove sreče in ga podpirala. Malo drugače torej, saj so po navadi starejši bratje ali hudobni ali nemarni ali nesramni, največkrat pa še neumnejši od najmlajšega, ki navadno velja za neumnega. Pa kljub temu nista hotela oditi z njim, raje sta ostala na domačiji. Kar nekaj morda manj znanih besed je v tej pravljici:kolníca je pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev:trske so podolgovati kosi lesa, uporabni za prižiganje ognja v peči, smolene pa so smolnate, smola je lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev in lepo dišicepiti pomeni razsekavati kose lesaVir: Zlata ptica, Prebrisano dekle, lužiškosrbske pravljice, Pawot Nedo, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga Ljubljana, 1973, bere Nataša Holy

Kitajske pravljice so dostikrat nastale zato, da bi razložile kakšne nenavadne dogodke, glasove ali pojave, ki si jih niso znali razložiti. Tako tudi ta pravljica pojasnjuje določene zvoke plime ob vzhodnem vetru, ki so podobni rožljanju verige. In kaj se dogaja takrat? Vir: Zlata ptica, Južnokitajske pravljice, prevedel in opombe napisal Jože Dolenc, Mladinska knjiga 1984, bere Nataša Holy

Kadar na japonskem podeželju ob druženju tudi zaplešejo, moški plešejo odločno, pogumno in hitro. Ženske pa se, nasprotno, premikajo nežno in počasi in mehko. Le kdaj in zakaj je nastala taka tradicija? No, saj mogoče ni res, če pa je res, nam za tak način plesa pojasni pravljica Opičji in vrabčji ples. PrisluhniVir: Japonske pravljice, prevedla Ivan Skušek in Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana 1964, bere Nataša Holy

Zemljiški gospod je bil navadno plemič, lastnik zemlje, ki so jo obdelovali tlačani. Imel je popolno oblast nad ljudmi, bil je tudi sodnik. In kar je ukazal, je bilo treba ubogati. Tale zgodba nima prav srečnega konca za običajne ljudi, kot jo imajo pravljice navadno. Zmagala sta zemljiški gospod in vrag, ta kratko pa je potegnil pastor. Prisluhni latvijski zgodbiciVir: Zlata ptica, Srajca srečnega človeka, latvijske pripovedi, prevedel Cvetko Zagorski, Mladinska knjiga, 1975, Bere Nataša Holy

V ljudskih pravljicah se pojavljajo določena števila. Sedem palčkov, deveteroglavi zmaj, dvanajst starčkov. Eno najpogostejših pravljičnih števil pa je število tri. Zmaj ima tri glave, trije bratje se odpravijo od doma, tri naloge mora opraviti junak zgodbe, tri čarovnice pomagajo ali nagajajo junakinji. Tudi v tej pravljici je vsega po tri. Tri deklice, trije starčki, trikratni poskus plezanja na goro, pa še kaj. Ampak, vse se lepo konča. Prisluhni ir: Naj babica še pripoveduje? Slovenske ljudske pravljice, pripovedke in pesmi, izbrala dr. Metka Kordigel Aberšek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2010, bere Nataša Holy

Stara, znana zgodbica o treh medvedih in o deklici, ki je zašla. Pravljica izvira iz Rusije, čeprav so jo posvojili tudi drugi narodi. Deklica je bila precej pogumna, da se je kar udomačila v neznani hiši. Prisluhni:prevedel Pavel GoliaVir: Zbirka Veliki pravljičarji, Najlepše pravljice 2. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008, bere Nataša Holy

Vir: Zlata ptica, Litovske pravljice, prevedla Marija Kmetova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970, bere Nataša Holy

Trgovec je bil pošten, a je zato izgubil bogastvo. Toda pravljica ima za glavnega junaka vedno srečen konec. Ta pravljica je iz znane zbirke Tisoč in ena noč, ki je zbirka ljudskih pravljic, povedk, mitov, basni in realističnih zgodb z Bližnjega vzhoda in Indije, V tej zbirki so tudi zelo znane pravljice: Ali Baba in štirideset razbojnikov, Aladin in njegova čudežna svetilka. Prisluhni torej arabski pravljici Sanje Vir te pravljice: Tisoč in ena noč II, arabske pripovedke. Prevedel in priredil Andrej Rape, Ilustriral C. D. Marville. Založba Karantanija, 1994. Objavljeno v: Modrost pravljične školjke, izbor in spremno didaktično gradivo dr. Dragica Haramija, Mladinska knjiga Založba d.o.o., Ljubljana, 2015, bere Nataša Holy

Tako kot v mnogih pravljicah, kjer nastopata revni brat, ter bogati, naduti brat, sta v tej pravljici glavni osebi ubožna sestra in premožna sestra. Ne izvemo, zakaj je ena sestra bogata in druga revna. Kajti namen pravljice je vedno dati dober nauk. V tej korziški pravljici je to odpuščanje. Čeprav ji je storila veliko zla, ji je revna sestra oprostila. Kako in kaj izveš v korziški pravljici Juha iz kamenja. Vir: Zlata ptica, Mezinčica, korziške pravljice, Zapisal J.B.Ortoli, prevedla Maja Žaucer, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976, bere Nataša Holy

Kraljična Marija je morala pobegniti od doma, saj je bila očetova zahteva nemogoča. In kot vedno v pravljicah je naletela na kraljeviča, godnega za ženitev. Ki je bil pa precej izbirčen. Vendar, vztrajnost je lepa čednost. Ker je vztrajala, ji je končno uspelo osvoijiti lepega mladeniča. Kako, izveš v italijanski pravljici iz okolice Rima. Vir: Zlata ptica, Italijanske pravljice 2. knjiga, Italo Calvino, prevedel Gašper Malej, Ljubljana, Mladinska knjiga 2022, bere Nataša Holy

Pokrajinski muzej Murska Sobota je z včerajšnjo akademijo v soboškem gradu, obeležil 70 letnico delovanja. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v četrtek premiera operete Netopir Johanna Strauss mlajšega. Največja slovenska založba Mladinska knjiga pa letos obeležujeta 80-letnico delovanja.

Je starko skrbelo za Snežico ali je bila samo zelo radovedna. Tako radovedna, da je prelomila obljubo. Kaj se je zgodilo, izveš v japonski pravljici Beli žerjav. Še nekaj morda neznanih besed: Žerjav je velika ptica z dolgim vratom, dolgimi golimi nogami in navadno sivim perjem, v tej pravljici pa ima snežobelo perje. Snop je večji šop povezanega požetega žita sli slame v tej pravljici pa je to šop vej kolikor jih lahko neseš. Statve so priprava za tjanje blaga iz preje Preja je nit, spredena iz krajših ali daljših vlaken naravnega ali umetnega izvora: Prisluhni. Vir: Zlata ptica, Najlepša pahljača, japonske pravljice, prevedla Zdenka Škerlj Jerman, Mladinska knjiga 1996, Ljubljana, bere Nataša Holy

Nekatere oblike vedeževanja izhajajo že iz pradavnine. Ljudje so verjeli, da se da usoda razbrati z opazovanjem raznih znamenj, kot so npr. vedenje živali, vremenski vzorci in pojavi... In vladarji so se zanašali na vedeževalske napovedi. Vedeževalec je bil eden najpomemnejših služabnikov na dvoru. V resnici pa vedeževalci napovedujejo tisto, kar si želimo slišati. Prisluhni kazaški narodni pravljici Glavni vedeževalec Vir: Kazaške in druge pravljice Čudežni vodnjak, izbral Bolat Šarinovič Kaziev, prevedla Zdenka Jerman, Mladinska knjiga 1986, bere Nataša Holy

Zanimiva zgodbica o tem, kaj si je lahko privoščil beneški dož, kar tako, da bi morda nagajal ali ustrahoval podložnika. Pa vendar je mladi oproda imel odličen nasvet. Kako je lahko prepričal doža, izveš v kratki hrvaški pripovedki Vir: Zlata ptica, Hrvaške narodne pripovedke, izbral in uredil Balłnt Vujkov, prevedel Cvetko Zagorski, Mladinska knjiga, 1981, Ljubljana, bere Nataša Holy

Jelka je hrepenela po ... še sama ni vedela po čem. Čimprej bi rada zrasla, postala velika in potem bo morda kot jambor na barki plula po svetu. ALli pa še bolje, da jo za novo leto okrasijo z lučkami in sadjem in zlato zvezdo. Katera želja se ji je izpolnila pove Andersenova pravljica Vir: Hans Christian Andersen, Pravljice, prevedel Rudolf Kresal, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1950, bere Nataša Holy

Še dobro, da je na svetu veliko neumnih ljudi. In trije fantje so znali dobro izkoristiti priložnosti, ki so se same ponudile. Vsak je za svojo dediščino iztržil toliko, da so lahko živeli srečno in brez skrbi. Prisluhni češki zgodbici, ki jo je zapisala Božena Němcová Vir: Božena Němcová: Pravljice, izbral in prevedel Tomo Korošec, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968, bere Nataša Holy

Mavri so bili berbersko ljudstvo iz davne Mavretanije, dežele na ozemlju današnjega Maroka v Severni Afriki, ki so jo zavzeli stari Rimljani. Ime Mavri pa so Rimljani uporabljali za vse nerimske domačine v Severni Afriki. Vir: Čilske pravljice, prevedel Jože Dolenc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, bere Nataša Holy

Silmarillion je epska predzgodba Gospodarja prstanov, ki govori o začetku sveta, rojstvu vilincev, o njihovem boju proti prvemu temnemu gospodarju.Angleškega pisatelja in izumitelja fantazijskega žanra J.R.R. Tolkiena skorajda ni potrebno posebno predstavljati. Verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj slišal za Hobita in Gospodarja prstanov. A davno preden je v znamenitem romanu Gospodar prstanov strašni Sauron grozil, da bo ves svet prekril s temo, je prvi temni gospodar Morgoth prišel izjemno blizu uresničenju takšnega načrta in Sauron je bil tedaj le njegov služabnik. Silmarillion je epska predzgodba Gospodarja prstanov, ki govori o začetku sveta, o rojstvu vilincev, o njihovem boju proti temnemu gospodarju, da bi si povrnili dragocene dragulje, ki jih je ukradel, o prihodu ljudi in škratov in njihovih usodah. Silmarillion nazorno prikaže, kako neverjetno dovršen in domišljen je svet, v katerem živijo Tolkienovi junaki, svet, ki se po svoji kompleksnosti lahko meri z mitološkimi svetovi starih civilizacij. A tu gre vendarle za delo enega samega človeka.Silmarillion je prevedel Sergej Hvala, ki je gost oddaje Sobotno branje. Delo je izšlo pri založbi Mladinska knjiga.

V Narodnem muzeju Slovenije so minuli teden odprli razstavo o Josipu Pangercu, politiku, posestniku, trgovcu in umetniku. Ta vsestranski zamejski Slovenec je namreč nekaj časa veljal za pozabljenega. Pri založbah Hart, Mladinska knjiga in Grlica pa so v novembru izšla številna dela, namenjena najmlajšim bralcem. V galeriji Equrna bo danes odprtje razstave Interierji, ki jo kurira Arne Brejc. Vabljeni k poslušanju!

Takega konjička bi imela tudi jaz. Vsako jutro bi se postavila k enemu ušesu in bi bila čista in potem k drugemu, pa bi že bila oblečena za v šolo. No, pa to je samo pravljica, kajti ni konja, ki bi lahko skočil tako visoko, razen seveda v pravljici! Morda nezana beseda: Zpeček - nižji del ob steni na kmečki peči za ležanje ali sedenje, zapečkar, tisti ki pogosto leži ali sedi pri ali na peči, se greje in lenari Brhek fant – čeden, postaven fant Vir: Čarobni vodnjak, Zbornik pravljic narodov Sovjetske zveze, zbrala in obdelala A. Ljubarskaja, prevedla Marija Kmetova, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948, bere Nataša Holy

V ljudskih pripovedkah so pastorke tiste, ki se jim slabo godi. V pravljici, ki jo bomo poslušali danes, pa je bilo dovolj, da je bila ena od hčerk lepa in dobra in prijazna, lepša od matere in sestre. In zato sta jo obe sovražili in zatirali. Ampak – slabo se s slabim povrne in tako se je zgodilo tudi tokrat. Vir: Francoske pravljice, prevedel, spremno besedo napisal dr. Niko Kuret, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1957, bere Nataša Holy

Skoraj v vseh deželah najdemo pravljice s podobno vsebino. Zelo pogoste so zgodbe o zadnji sobi, v katero ne bi smeli pogledati. In pravljičnim osebam (in nam, ki poslušamo) firbec ne da miru in hočejo vedeti, kaj se za tistimi vrati dogaja. Pa se jim radovednost maščuje. Ampak k sreči je vedno tretja sestra ali brat, ki dokočno reši problem. Tudi v italijanski pravljici Srebrni nos, je zgodba podobna. Vir: Italijanske pravljice, Italo Calvino, izbrala, prevedla in spremno besedo napisala Tea Stoka, verze prevedla Marija Javoršek, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, bere Nataša Holy

Kralj Vikrama je bil vladar, čigar ime še danes častijo po vsej Indiji, kajti bil je nadvse moder in pravičen. Nikoli ni nikomur niti za las storil krivice, njegovo srce je bilo zmeraj polno razumevanja in usmiljenja. Zato ljudje še danes, kadar imajo v mislih kakšnega pravičnika, rečejo: »Vanj se je naselila modrost kralja Vikrame« ali »Plašč kralja Vikrame je padel nanj«, ali pa tudi »Sedi na prestolu kralja Vikrame«. Zakaj je tako? Prisluhni indijski pravljici Prestol kralja Vikrame Vir: Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, prevedel Ivan Skušek, Mladinska knjiga 1967, Ljubljana, bere Nataša Holy

Začarana žena, vsa črna, bi lahko postala običajna ženska, če bi ji mladenka. Res je našla pravo deklico, vendar ni šlo vse po načrtih. Ker ni ubogala, so lahko črno ženo rešili šele njeni otroci. No, pomembno je, da se je vse lepo končalo. Prisluhni avstrijski pravljici Črna žena. Vir: Zbirka Zlata ptica, Avstrijske pravljice, izbral, uredil in spremno besedo napisal Karl Haiding, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, bere Nataša Holy

Pri Švedski akademiji so v utemeljitvi zapisali, da piše avtorica "intenzivno poetično prozo, ki se spopada z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja«. V slovenščini imamo do zdaj samo roman Vegetarijanka Han Kang; prevedla ga je Urša Zabukovec iz španščine, izšel je pri založbi Mladinska knjiga. Roman je sicer v Južni Koreji izšel že leta 2007, čez devet let pa je dobil mednarodno Bookerjevo nagrado. Prav o tem romanu, pa tudi sicer o korejski književnosti, se Tadeja Krečič pogovarja z Evo Vučkovič, asistentko na oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani.

Zelo grda človeška lastnost je grabežljivost. V prvi zgodbici bomo slišali kaj se je pripetilo lovcu in njegovi družini, ki so bili preveč lakomni, v drugi pa o bogu, zaščitniku mesta, ki je pričakoval in tudi dobil nagrado za svojo uslugo. Vendar ga je glavno božanstvo, Nefritni cesar, kaznoval za vedno. Prisluhni kitajskima pripovedkama o kaznovani pohlepnosti Vir: Zlata ptica, Brokatna podoba, Pravljice kitajskih manjšin, prevedla Zdenka Jerman, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, bere Nataša Holy

Ste že kdaj slišali tisto: imaš večjo srečo kot pamet. No, to bi veljalo za Petra, kajti kljub temu, da ni imel veliko možganov, je imel srečo, ker se je oženil s pametno deklico. In kot je menila modra žena, Če ima mož pametno ženo, pomeni ta možgane, ki jih on potrebuje. Vir: Zlata ptica, Angleške pravljice, prevedla Lilijana Avčin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963, bere Nataša Holy

Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, - kaj mislite! - in ne pamet; takšni so. Prisluhni venčku butalskih zgodbic pisatelja Frana Milčinskega. Vir: Fran Milčinski: Butalci, Mladinska knjiga, Založba d.d., Ljubljana 2011, bere Nataša Holy

Dobra volja premaga vse ovire. Naduti kalif ni prenesel, da bi bil lahko njegov podložnik vesel, kar tako vesel. Zato je poskrbel, da bi mu vzel razloge za veselje. Toda, dobra volja je nepremagljiva. Hasanu je uspelo vsakič znova zaživeti v veselju in zadovoljstvu, dokler ni kalifa premagal s svojo premetenostjo. In ta mu je končno dopustil, da je lahko živel po svoje. Besede, ki jih morda še ne poznaš: Kalif je vladar, duhovni poglavar islamske skupnosti Derviš je muslimanski duhovnik, največkrat zelo reven Baba je spoštljiv pridevek za starejše osebe Čusti so lahka obutev, sandali Vir: Zbirka Biserna čebelica, Armenske pravljice, prevedel Širok Albert, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013, bere Nataša Holy

Drobna deklica, tako majhna in nemočna, da so jo skušali vsi izkoristiti. Toda zaradi sboje dobrote je pridobila prijateljico, ki ji je pomagala premagati stiske in jo popeljala v deželo, kjer je lahko srečno živela. Veš kaj je strnišče? To je njiva, na kateri je bilo požeto žito. Vir: Hans Christian Andersen, Snežna kraljica in druge pravljice, prevedel Rudolf Kresal, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, bere Nataša Holy

Bolgarsko ljudsko izročilo je bogato. Imajo veliko zgodbic in pripovedk o živalih, ki imajo navadno človeške lastnosti. Danes prisluhni dvem zgodbicam. Najprej tisto o lisici, ki ne zmaga vedno, čeprav je prebrisana. Lisica je torej lačna preživela zimo, kaj pa medvedka? Tudi ta se je želela oskrbeti za zimsko toplo oblogo, pa je bila prehitra. Kako se je rešila kosti? Petelinček kratkorepec in druge bolgarske ljudske o živalih, izbral in spremno besedo napisal Ljudmil Dimitrov, priredila Slavica Remškar, prevedla Magdalena Cvetkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2018, bere Nataša Holy

Kdo je tej pravljici je najslabši? Povodni mož? Ne, mislim, da je bil to oče. Ne samo da se je hčerkam lagal in vse tri izdal, že po prvem poskusu bi moral vedeti, kaj sledi. No, pa če oče ne bi bil take sorte, potem tudi pravljice in prigode pogumne in iznajdljive tretje hčerke ne bi mogli poslušati. Pa še nekaj: radovednost je zelo pozitivna lastnost, čeprav je prvi dve sestri veliko stala. Vendar, če tretja sestra ne bi bila radovedna, bi se vse končalo zelo slabo. Prisluhni torej in presodi o vrednotah te pravljice. Zlata ptica, Finske pravjice, prevedla Jelka Ovaska Novak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966, bere Nataša Holy

Mladinska zveza Brez izgovora je dostopnost alkoholnih in tobačnih izdelkov preverjala z metodo skrivnega nakupovanja, pri kateri mladoletna oseba skuša kupiti alkoholno pijačo oziroma tobačni izdelek. Raziskava je pokazala, da bi več kot 60 % sodelujočih mladih brez težav izvedlo nakup alkoholne pijače, nekoliko spodbudnejši so rezultati pri tobačnih izdelkih. Podobno ugotavljajo tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer kot posebej problematične izpostavljajo nakupe prek spleta.

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor je v teh dneh na ogled prva opera skladatelja in avtorja libreta Roberta Mračka z naslovom Mož, ki je ukrotil strelo – genialni izumi Nikole Tesle. Pod režijo se podpisuje Jaki Jurgec. Obiskali bomo tudi Kranj, kjer so se s Poklonom pesniku Simonu Jenku v kranjskem Prešernovem gaju začeli Jenkovi dnevi. V desetih dneh se bodo na različnih lokacijah zvrstile brezplačne prireditve. Na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars pa je v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in v koprodukciji z založbo Mladinska knjiga nastala zvočnica Krošnja z neznanimi sadeži Helene Koder. Slišimo jo lahko vsak delavnik v oddaji Odprta knjiga.

Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je tudi režirala, med njimi imajo posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena. Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži (Mladinska knjiga) obsega enajst tematsko zelo različnih besedil, v njih ima pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, tudi film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče. Pogovor je nastal ob izidu knjige marca 2024. Ton in montaža: Vito Plavčak in Jernej Boc.

V okrogli trideseti epizodi podkasta je moja sogovornica Tina Bončina, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica dveh knjig na temo duševnega zdravja: "Izgorelost" in "A to je vse, kar je?". Tina je pred odhodom na samostojno pot delala kot sobna zdravnica na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, že vrsto let pa se ukvarja s tematikami, ki so za moj podkast posebej relevantne. Govorila sva o tem, kaj sploh je izgorelost, kakšni so opozorilni znaki in zakaj se o tej entiteti nenadoma tako veliko pogovarja. Potem sva svojo perspektivo še razširila in spregovorila o stresu, počitku, načinih samopomoči in skrbi za duševno zdravje. Bogat pogovor, ki človeku vrne upanje, da v vsakdanji hektiki modernega življenja ni sam in da vedno obstajajo načini, s katerimi lahko ob temačnih dneh podpremo upanje v boljše čase. Tino najdeš na https://www.boncina.si/ Njeni knjigi lahko najdeš na spletni strani https://emka.si/pages/tina-boncina Obe Tinini knjigi lahko najdeš tudi v obliki zvočnih ali e-knjig na aplikaciji MK Plus. Na isti aplikaciji je več kot 1000 drugih knjig, vključno z obema mojima! Aplikacijo najdeš na App Store, Google Play oz. na: https://emka.si/pages/mladinskaknjiga-plus V pogovoru omenjava meditacijo 'Pregled telesa' (Body Scan), ki jo lahko najdeš tudi na mojem YouTube kanalu in na podkast aplikacijah: https://youtu.be/wscC60FIBTw?si=tjw5QRc44TfmR0jw Omenjava knjige Search Inside Yourself (Chade-Meng Tan; prevod: Najdi v sebi), Happiness: A Guide to Developing Life's Most Important Skill (Matthieu Ricard). Omenjam raziskavo, ki je skušala izmeriti in kvantificirati emocijo sreče. Opisana je v knjigi Najdi v sebi, gre pa za: Davidson R, Irwin W. The Functional Neuroanatomy of Emotion and Affective Style. Trends in Cognitive Sciences 3, no. 1. 1999; 11–21. Epizoda je nastala v sodelovanju z: Mladinska knjiga, d.d.

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ... Na presenečenje mnogih je v sicer pregovorno zadržani Nemčiji z začetkom aprila (2024) začel veljati zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo. Ta omogoča, da jo lahko vsak polnoletni prebivalec povsem legalno kupi ali do tri rastline goji sam doma. Konopljo lahko uporabi tako za samozdravljenje kot tudi za užitek – za tako imenovane rekreativne namene. Če je to storila Nemčija, se mnogi zdaj sprašujejo, ali bi po tej poti morala iti tudi Slovenija. O tem vprašanju v Intelekti debatirajo: zdravnica Mateja Jandl (NIJZ)psihiater doc. dr. Andrej Kastelic (Psihiatrična klinika)raziskovalka in predavateljica doc. dr. Vera Grebenc (Fakulteta za socialno delo)pravnica Varja Holec in Julija Vita Glas (Mladinska zveza Brez izgovora) V Sloveniji je, tako kot tudi v Nemčiji in drugih državah, konoplja oziroma marihuana ali trava najbolj razširjena prepovedana droga. Pripravlja Iztok Konc. Konoplja: droga, zdravilo ali posel: https://365.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174987378

''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznovrstnost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''Radovednost otrok moramo jemati resno.'' ''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.