Podcasts about kitajskem

Včeraj so bile odigrane prve polfinalne tekme preostalih klubskih tekmovanj pod pokroviteljstvom evropske nogometne zveze. V evropski ligi je v ospredju dvoboj Athletica iz Bilbaa in Manchester Uniteda, v konferenčni ligi zanimiv par sestavljata Betis in Fiorentina. Ob nogometu se posvetimo še športnemu plezanju. Po dveh tekmah na Kitajskem se sezona svetovnega pokala nadaljuje na Baliju, kjer se bodo plezalke in plezalci pomerili le v težavnosti.

Evropsko prvenstvo judoistov v Črni Gori je v polnem zamahu, na tatamijih se bodo v naslednjih dneh zvrstili številni slovenski nastopi. Te na Kitajskem nadaljujejo tudi športni plezalci, ki so pretekli konec tedna na prvi letošnji tekmi svetovnega pokala v Keqiaoju ostali brez uvrstitve v finale v balvanskem plezanju. V Wujiangu bodo skušali popraviti vtis v težavnosti.

Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.Zapiski: -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč. -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? 

Kadar naši kinematografi gostijo film, ki ga oglašujejo kot eno največjih azijskih uspešnic, je to po navadi žanrski izdelek, recimo epski film z borilnimi veščinami, kriminalka ali grozljivka. Seveda v Aziji snemajo tudi filme drugih žanrov, a zaradi kulturnih specifičnosti se komedije in drame v Evropi pogosto ne obnesejo ali pa veljajo za umetniške filme, ki pritegnejo le majhen krog občinstva. Ob omejeni distribuciji in brez večje promocije bo to sicer veljalo tudi za film Babičin sin, čeprav gre za mednarodno najuspešnejši tajski film vseh časov, ki je prebil kulturne meje po vsem svetu in sprožil tako viralne meme TikToka kot tudi resnične družbene spremembe. Babičin vnuk ima preprosto in univerzalno premiso. 78-letna Mengju si želi, da bi se njeni potomci bolje razumeli, in prepričana je, da bi bil velik grob na lepem pokopališču dober prostor za njihovo druženje po njeni smrti, pa si ga žal ne more privoščiti. Ko družina ugotovi, da ima Mengju raka v zadnjem stadiju, se njen leni vnuk M nekoliko oportunistično odloči, da bo, medtem ko pri šolanju pavzira, skrbel zanjo v upanju, da mu bo zapustila hišo. Ob pristnem druženju se sčasoma zbližata in M ugotovi, da sta nega babice in njena bližina vredni več kot kakršen koli denar. A zgodba še zdaleč ni tako naivna in preprosta, kot bi bilo mogoče sklepati po tej premisi. Režiser in scenarist sta jo razvijala več let in jo delno utemeljila na svojih izkušnjah in družinskih vezeh. Ob pomoči naturščkov v vlogi babice in vnuka sta ustvarila izredno univerzalno družinsko zgodbo, s katero se lahko marsikdo poistoveti. To se je tudi zgodilo. Potem ko je film postal uspešnica v domovini, je pritegnil množice tudi na Kitajskem, Filipinih in v Singapurju, nato pa še v Evropi in ZDA. Skupno naj bi si ga ogledalo več kot 10 milijonov ljudi. Pogosto so filmi iz oddaljenih kultur zanimivi zaradi drugačnosti v estetiki, zgodbi in načinu pripovedništva. Marsikateri film tako gledalcem ponudi prvi vpogled v drugo kulturo, nato pa je odvisno od posameznika, ali bo s to izkušnjo gradil močnejšo empatijo do nje ali pa le fetišiziral drugačnost. Vendar to ne velja za film Babičin sin, saj med prikazom družinskih odnosov, ki so hkrati ravno tako toksični in ljubeči kot pri nas, številne kulturne razlike popolnoma zbledijo. Vsi imamo v razširjenih družinah sorodnike, ki ne obiskujejo svojih ostarelih staršev, odkar so obogateli, pa take, ki so zakockali ves denar in pridejo samo po posojilo, in seveda tudi take, kot je M-jeva mati, ki so pripravljeni pomagati, a ob nočnih izmenah in pogostih nadomeščanjih v nizko plačanih službah tega preprosto ne zmorejo. Z demografskimi spremembami v večini sveta nastajajo vse starejše družbe z vse manjšimi razširjenimi družinami in to prinaša epidemijo osamljenosti, ki jo številni že občutijo. A medtem ko svet počasi drsi v to smer, nas lahko umetnost prebudi in pokaže drugo pot. In točno to se zgodi s filmom Babičin vnuk. Čeprav tu in tam prikupno humorna, nas usoda te družine gane prav zaradi svoje vsakdanjosti, ki je niti eksotika Bangkoka ne more narediti tuje. Po ogledu razumemo, zakaj so v Singapurju ob vstopnici delili robce, zakaj je film v Aziji sprožil debate o skrbi za ostarele in zakaj naslednjič na obisku pri sorodnikih ne bomo pogledovali proti uri in čakali, kdaj lahko odidemo.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

V tokratni epizodi Andraž, Domen in Žiga pregledajo in analizirajo dogajanje na dirkaškem vikendu, ki se je odvijal na Kitajskem.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

Ime tedna je Dunja Karlovšek, medijska psihologinja in vodja projekta Odpikajmo nasilje, s katerim smo na RTV Slovenija s številnimi televizijskimi in radijskimi oddajami ter drugimi vsebinami ozaveščali otroke, mlade in starše, naj spregovorijo o nasilju in opozorijo na vse njegove oblike. Projekt je z zaščitnim znakom štirih pik vzpodbujal zavezo proti nasilju med vrstniki.Kandidata sta bila še: Miha Krofel, biolog in vodja mednarodne ekipe raziskovalcev, ki je v študiji pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v mongolskem Altaju raziskala, kako se snežni leopardi medsebojno sporazumevajo s pomočjo vonja. Nova spoznanja prve tovrstne raziskave bodo med drugim izboljšala učinkovitost monitoringa te redke in najbolj ogrožene velike mačke. Tina Šutej, atletinja, ki je je na 20. dvoranskem svetovnem prvenstvu na Kitajskem osvojila srebrno medaljo v skoku s palico. Po srebrnem odličju v prvi polovici meseca na dvoranskem evropskem prvenstvu na Nizozemskem je tako osvojila še svojo šesto kolajno na velikih tekmovanjih in osmo medaljo za Slovenijo na svetovnih dvoranskih prvenstvih v atletiki.

Atletinja Tina Šutej je svetovna podprvakinja v skoku s palico. Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nankingu na Kitajskem je za srebrno medaljo preskočila 4,70 metra. Po prav tako srebrnem odličju v prvi polovici meseca na dvoranskem evropskem prvenstvu je to njena šesta medalja na velikih tekmovanjih. Drugi poudarki oddaje: - Londonsko letališče Heathrow po včerajšnjem požaru to jutro odprli v celoti - Varnostni svet Združenih narodov na predlog Slovenije razpravljal o razmerah v Bosni in Hercegovini. - Ob svetovnem dnevu voda po državi čistilne akcije

Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki je v polnem zamahu. Za slovenski vrhunec na prvenstvu je v Nankingu na Kitajskem znova poskrbela skakalka s palico Tina Šutej. Na italijanskih cestah pa se začenja serija enodnevnih kolesarskih dirk z največjo veljavo. Prvega od t. i. petih spomenikov kolesarstva predstavlja dirka med Milanom in San Remom, na kateri bo Tadej Pogačar lovil svojo prvo zmago.

V Nankingu se bo v petek začelo svetovno prvenstvo v dvoranski atletiki. Slovenijo bo na Kitajskem zastopala šesterica tekmovalcev, osrednja adutinja pa bo skakalka s palico Tina Šutej, srebrna z nedavnega evropskega prvenstva. Posvetimo se še končnici alpske hokejske lige, v kateri so se med najboljša moštva uvrstile Jesenice.

V Nankingu se bo v petek začelo svetovno prvenstvo v dvoranski atletiki. Slovenijo bo na Kitajskem zastopala šesterica tekmovalcev, osrednja adutinja pa bo skakalka s palico Tina Šutej, srebrna z nedavnega evropskega prvenstva. Posvetimo se še končnici alpske hokejske lige, v kateri so se med najboljša moštva uvrstile Jesenice.

Delegati kitajskega ljudskega kongresa so točno na peto obletnico razglasitve svetovne pandemije koronavirusne bolezni sklenili letno zasedanje v Pekingu. Soglasno so potrdili vsa poročila in sprejeli predlog o petodstotni gospodarski rasti. Kitajska ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in zaostritve trgovinskih vojn. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, čeprav poznavalci menijo, da je pragmatičen dogovor povsem mogoč, tudi zaradi interesov Elona Muska. Poleg tega ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo. Kakšni pa so kitajsko-slovenski odnosi? Sogovorniki: Dr. Wei Shen, profesor ekonomije Dr. Jian Gao, profesor mednarodnih odnosov Melinda Liu, kitajska dopisnica tednika Newsweek Boštjan Malovrh, slovenski veleposlanik v Pekingu Jens Eskelund, predsednik gospodarske zbornice EU na Kitajskem

Kitajska je na razpotju. Končujejo petletni gospodarski in razvojni plan, vstopajo v nov razvojni cikel, ki pa je prežet s številnimi nejasnostmi. Predvsem odnosi z Združenimi državami Amerike so zaradi izvolitve Donalda Trumpa in uvedbe carin na veliki preizkušnji, ni jasno, v katero smer bodo šla razmerja z Evropsko unijo, s Putinovo Rusijo je predsednik Xi Jinping sklenil partnerstvo “brez omejitev.” Kitajsko gospodarstvo ima težave zaradi nizkega domačega povpraševanja in potencialnih trgovinskih vojn. Politično država ostaja enosmerno stabilna, pripravljajo se na redni marčevski ljudski kongres. Kakšni so kitajsko-slovenski gospodarski in politični odnosi? Utrip je na Kitajskem preverjal Luka Hvalc.

Pistacija je na Kitajskem znana kot »srečni orešček«, saj je videti kot da se smeji. Kot simbol sreče in zdravja jih tako pogosto podarjajo ob kitajskem novem letu. Pri nas so tudi priljubljene, ampak znane predvsem kot dražji orešček. Se pa zanj zdi, da se (zadnje čase v najrazličnejših oblikah) pojavlja skoraj vsepovsod. Od kod izvira pistacija in zakaj je v zadnjem času pridobila na popularnosti? V Torkovem kvizu z dr. Aljažem Medičem, ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odgovoren za lupinarje, med drugim za pistacijo.

Nevrotičen izpad dela slovenske javnosti, oblasti in novinarske srenje ob velikih plakatih z verzom Gregorčiča je pokazal nevralgično točko današnjega zahodnega sveta. Ljubiti domovino je prepovedano. Domovino lahko ljubijo drugod, recimo na Kitajskem, v Rusiji in Iranu. Toda na Zahodu se vsakršno izražanje ljubezni do domovine šteje za rasistični izpad, morda kar za zametke nacizma. Takšen odnos, pomešan z nihilizmom v odnosu do lastne zgodovine, je recept za samomor naroda, komentar začenja Andraž Šest. Prisluhnite.

O vodni oviri, pa o nenadnem napredku, maratonskih izgledih in prijateljskih rivalstvih sva tokrat razvila super debato z odličnim tekačem, ki v Sloveniji nima konkurence na 3000 metrov z zaprekami. Klemen mi je zaupal nekaj treninških skrivnosti, pa razkril svojo razburkano atletsko pot od otroštva v Postojni do danes, ko teče za Radovljico. V kateri disciplini je premagal svojega očeta, kakšen bi moral biti odnos trenerja do atleta, kaj ga je navdušilo na KItajskem in zakaj tolikokrat omenja Janija Muleja - super prisluh za vaš vikend tekaški trening!

Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in ki vsebuje okoli 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in vprašanja umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (1877–1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem med letoma 1914 in 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Tsuneko Kondō Kawase (1893–1963) in se z njo poročil, ta pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti Vzhodne Azije. V pogovoru predstavljamo tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh z Znanstveno raziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fotografija je posneta na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, njen avtor je Gregor Podlogar.

Raziskovalci spremljajo 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih virusnih družinVirologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ RSV (NIJZ) TUKAJ Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ

Nadškof Cvikl na nedeljo Jezusovega krsta: V Božjih očeh smo vsi ljubljeni in dragoceni!Nov predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: Imamo potem samomor proti kateremu se borimo in tistega, ki ga ponujamo?Pred petimi leti na Kitajskem potrjena prva smrtna žrtev covida-19. Kako je bolezen zaznamovala svet?V Libanonu je zavil optimistični veter po izvolitvi novega libanonskega predsednika Džozefa Auna.Projekt Šolar na smuči za izobraževanje najmlajših o varnem ravnanju na smučeh.Na Hrvaškem poteka drugi krog predsedniških volitev.Šport: Krstna zmaga Američanke Macuga v St. Antonu, Štuhec 18.Vreme: Danes in jutri bo na zahodu precej jasno, na vzhodu bo občasno več oblačnosti. Zlasti jutri bo vetrovno.

Na kitajsko dojemanje časa, predvsem v preteklosti, sta imeli največ vpliva tradiciji konfucionizma in daoizma. Sta podlaga za razumevanje časa, ki si ga lahko predstavljamo kot vrtečo se ploščo, zanj pa je pomembna dinamika večnih premen … Konfucij, kot napreden mislec svojega časa, je bil zazrt v zlato dobo pradavnine, dobo preteklosti in ne v zamišljene ideale ali iluzije o prihodnosti. Zlati vek klasičnega obdobja je pomenil osrednji del idealne družbe in narave. Daoistična šola je razumela svet, vesolje in vsa bitja, kot nekaj neskončnega, kar nima ne začetka in ne konca, vse je v večnem krogotoku časa - tudi kozmos ne more biti ustvarjen kar naenkrat -, neprestano se ustvarja in neprestano umira. Gostja: prof. dr. Jana S. Rošker, Filozofska fakulteta v Ljubljani  foto: wikipedia

Teden dni po padcu dolgoletnega režima Bašarja al Asada se v Siriji del javnega življenja vrača v običajne tirnice, med drugim so odprli izobraževalne in verske ustanove. Predstavnik Združenih narodov za Sirijo Gejr Pedersen je ob tem pozval k čim hitrejši odpravi sankcij zoper Sirijo. Kot je dodal, se bo država le tako lahko znova postavila na noge. Po njegovih besedah je treba zagotoviti tudi delujoč pravosodni sistem, ki bo pravično kaznoval odgovorne za zločine. Medtem se nadaljujejo obsežni izraelski napadi tako na Sirijo kot na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Leto dni od napovedi stavke Fidesa nerešena še številna vprašanja. - Od danes velja novi vozni red Slovenskih železnic. - Ema Klinec na Kitajskem skočila na drugo mesto.

V Gruziji so izvolili novega predsednika države. V 300-članskem volilnem kolegiju je za edinega kandidata Mihaila Kavelašvilija, ki ga je za ta položaj predlagala vladajoča stranka Gruzijske sanje, glasovalo 224 članov kolegija. Kavelašvili je znan po ostrih izjavah proti Zahodu in nasprotovanju pravicam skupnosti LGBT. Drugi poudarki: - V Jordaniji krizno srečanje o prihodnosti Sirije; Izrael nadaljuje napade na to državo, o eksplozijah poročajo iz prestolnice Damask. - Teš v zadnjih letih zagotavljal med četrtino in petino električne energije, z uveljavitvijo zakona se bo delež spustil na 15 odstotkov. - Smučarska skakalka Nika Prevc na Kitajskem tretja, Ema Klinec četrta.

Sirski uporniki osvajajo mesta po državi in so vse bliže prestolnici Damask. Dogajanje v Siriji, kjer je državljanska vojna izbruhnila pred 13 leti, je bilo tudi v ospredju foruma v Dohi. Katarski premier Mohamed al Thani je prst usmeril v sirskega predsednika Bašarja al Asada. Kot je dejal, se je vojna v Siriji umirila, Asad pa ni izkoristil priložnosti, da bi obnovil odnose s svojim ljudstvom. Drugi poudarki: - Bojkot vladajoče stranke onemogočil odstavitev južnokorejskega predsednika. - V Luciji pogorela trgovina Agraria, gasijo še posamezna žarišča. - Deskar Tim Mastnak zmagal v paralelnem veleslalomu na Kitajskem.

V Parizu danes odprtje prenovljene katedrale, jutri blagoslov svetišča in posvetitev oltarja.Cerkev bo dobila 21 novih kardinalov, med njimi tudi Slovenec Vinko Bokalič.V Vatikanu drevi prižig luči na božičnem drevesu in odkritje jaslic.Vojko Flis: Tako radikalne spremembe urnikov v mariborskem kliničnem centru še ni bilo.Na ekonomskem socialnem svetu soglasni glede nekaterih sprememb pri evidentiranju delovnega časaŠPORT: Slovenski deskar na snegu Tim Mastnak zmagal na tekmi svetovnega pokala na Kitajskem.VREME: Popoldne bo delno jasno z nekaj koprenaste oblačnosti. Jutri bo oblačno, popoldne se bodo od juga in zahoda začele pojavljati padavine.

Slovenske rokometašice so nastope na evropskem prvenstvu začele s porazom proti Norveški. Nocoj jih čaka nova pomembna tekma v boju za napredovanje v drugi del prvenstva. V Innsbrucku se bodo pomerile s Slovaško. V Mylinu na Kitajskem se je začela tekmovalna zima za deskarje na snegu, minute pa namenimo še hokejistom Olimpije, ki so v regionalni ligi gostili ekipo Salzburga.

Nekje na Kitajskem se je potopil na dno reke težak ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

V Evropskem parlamentu doslej zaslišanje uspešno prestalo 19. od 20. kandidatov za komisarje.Neformalno srečanje voditeljev Evropske unije v Budimpešti: Evropsko gospodarstvo upada, potreb pa vedno več. Ukrepati moramo takoj.Slovenija v iskanju novih poslovnih priložnosti na Kitajskem, pri tem ne bo šlo brez strateškega načrta in razumevanja širše slike, opozarja doktor Laris Gaiser.Kaj izvolitev Trumpa pomeni za vojaški konflikt v Ukrajini?Zaradi zakona o zdravstveni dejavnosti zaskrbljen tudi nekdanji minister Bručan.Šport: Kek razkril seznam igralcev za nogometni tekmi lige narodov proti Norveški in Avstriji.Vreme: Na Primorskem in v višjih legah večinoma jasno. Po nižinah v notranjosti oblačno ali megleno.Poslanka Levice Nataša Sukič predlaga prepoved nekaterih medijev. Sledil je oster odziv.Zbora za republiko.Začenja se Martinov konec tedna. Policija opozarja, naj alkohol v prometu ne bo del tradicije.Šport: Slovenski rokometaši v uvodni kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo premagali Litovce.

Moso je vrsta bambusa, ki raste na Kitajskem in na ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Na pragu 20. stoletja se na Kitajskem razvije avtohtona anarhistična misel, ki prepleta kitajsko filozofsko tradicijo z evropskimi anarhističnimi idejami. A vendar so si kitajski anarhisti prizadevali najti model, ki bi ustrezal kitajski realnosti, zato so se naslanjali na obe tradiciji. Moderno kitajsko anarhistično gibanje, ki se je začelo v dveh medsebojno neodvisnih celicah zunaj Kitajske, je imelo pomembno vlogo v družbi, a po letu 1920 njihove dejavnosti niso več vplivale na razvoj revolucionarnega gibanja. Še več, kot zapiše prof. dr. Jana Rošker v delu Anarhizem na Kitajskem na pragu 20. stoletja, so bili "kitajski anarhisti takrat razdrobljeni, slabo koordinirani, predvsem pa zaradi manjkajočih povezovalnih struktur niso bili sposobni omembe vrednega sodelovanja. Poleg omenjenih organizacijskih težav so obstajali še drugi zunanji razlogi za zaton množičnega anarhističnega gibanja''. V pogovoru pretresamo, kako se je na Kitajskem sploh razvil anarhizem, kakšen je bil takrat zgodovinski okvir, kakšni so bili takrat stiki med kitajskimi in evropskimi idejami ter ali so anarhistične ideje na Kitajskem žive še danes – o teh in drugih vprašanji z omenjeno gostjo. Foto: Wikipedija

Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono predlagala predloge sodobne prostorske zaščite in predvsem javne predstavitve in situ določenih kompleksov arheoloških najdb v stari Ljubljani in njenem barjanskem robu. Gre na primer za izzive gradnje podzemne garaže na Vodnikovem trgu, zdaj zasutega kolišča na Špici na ljubljanskih Prulah, svojstven predlog pa sta v skladu s sodobnimi načeli sodelovanja prebivalcev pri urejanju javnih prostorov dala tudi pri projektu posodabljanja ljubljanskega železniškega in avtobusnega vozlišča. Arhitekt Kovač je pred leti tudi patentiral sistem zaščite arheoloških najdb in situ »Eureka-Eurocare E! 1586 Arch«, in ga uporabil pri ureditvi ene od cesarskih grobnic v podzemni muzej na Kitajskem. V pogovoru gost pojasnjuje te dolgoletne izkušnje in, tako kot marsikdo ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj vse te institucije izpuščajo potencialne prednosti mesta Ljubljane pri javnem predstavljanju svoje izjemno bogate arheološke dediščine. Kovač je l.1964 diplomiral pri arhitektu Edvardu Ravnikarju in nadaljeval študij varstva dediščine na Švedskem in v Rimu. FOTO: Na levi sedanji pogled od vogala gostilne Vodnikov hram proti vzpenjači na grad, desno pa izsek skice nerealiziranega predloga dvojice Kovač/Kerševan za Srednjeveški muzej Ljubljane, del, ki je predvidel tudi predstavitev in-situ vzhodnega ljubljanskega obzidja s preostankom obrambne trdnjave barbakan pri Kloštrskih vratih VIR: avtor skice je arhitekt Peter Kerševan (1938-2024

Leto dni po lanskih katastrofalnih poplavah so prebivalci nekaterih prizadetih območij spet v težavah, saj so nedeljska vnovič povzročila precej škode - sprožilo se je več zemeljskih plazov, veter je razkrival ostrešja, hudourniki so poškodovali ceste. Interventni sanacijski program, ki se je šele dobro končal, je bil namenjen predvsem kratkoročni sanaciji. Dolgoročen program, ki prinaša strateške in premišljene rešitve za odpornost na podnebne spremembe, je vlada sprejela maja in ga bodo zdaj začeli izvajati. Za sanacijo vodne infrastrukture bo v petih letih namenjenih 1,32 milijarde evrov. V oddaji pa tudi: - Izrael grozi s silovitim napadom na Libanon, v teku prizadevanja za preprečitev nove vojne - Italijanska premierka na Kitajskem v luči mednarodnih napetosti poudarila pomen sodelovanja - Kanuist Savšek ostal brez pričakovane kolajne; rokometašice dopoldne z Nemkami, odbojkarji s Srbi za četrtfinale

81 milijonov ljudi na svetu govori korejsko. Korejščina je uradni jezik v Severni in Južni Koreji, je tudi eden izmed dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Zanimanje za korejski jezik in kulturo tudi v Sloveniji narašča, zato se je pojavila potreba po bolj sistematičnem uvodu v korejščino v obliki učbenika. Za to so poskrbeli pri Znanstveni založbi filozofske fakultete v Ljubljani, pri kateri je lani izšla monografija z naslovom Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje. Avtorji so Maša Žbogar, Eva Vučkovič, Kang Byoung Yoong in Andrej Bekeš, soustanovitelj oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti ter zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki bo v oddaji Jezikovni pogovori podrobneje predstavil korejski jezik in omenjeno monografijo (fotografija: Pixabay).

Kje bi sredi Ljubljane našli del Azije? Najbrž ni edina lokacija, je pa odličen namig za obisk Slovenski etnografski muzej, kjer je na ogled razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Ta ne predstavlja samo zbirke predmetov, ampak tudi neverjetno zgodbo Ivana in Tsuneko oziroma Marije Skušek. Spoznala sta se na Kitajskem, pozneje prišla v Ljubljano, za njima pa je prišlo tudi 75 zabojev z izjemno zbirko kitajskih in japonskih predmetov. Želela sta si vzpostaviti Azijski muzej, v katerem bi tudi javnost lahko občudovala predmete, od rezljanih kosov pohištva, porcelana do takrat povsem vsakdanjih predmetov. To se ni zgodilo in vse do smrti sta živela z zbirko, ki je zdaj na ogled na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju.

Kmalu bo minilo sto let od smrti Franza Kafke, enega najbolj razvpitih pisateljev 20. stoletja. Po Evropi že praznujejo in ponatiskujejo njegove knjige, pri založbi Beletrina je na primer izšel ponatis Zbrana kratka proza v prevodu Štefana Vevarja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je potekal še simpozij z naslovom Kafka za vse čase. V Slovenski etnografski muzej pa vabi razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Med njimi so budistični kipci, pribor za uživanje opija, golobje piščali in glasbila, pa ornamentirano kitajsko pohištvo, z izjemnimi patentni za spoje stranic.

Slalomisti na divjih vodah so v Augbsurgu, ki bo konec tedna gostil tekmo svetovnega pokala, opravili prve vožnje. Izide iz Nemčije prepletemo z namiznoteniškim dogajanjem v Chongqingu na Kitajskem, kjer se je začel turnir najboljših igralcev sveta. Med svetovno elito je tudi Hrastničan Darko Jorgić.

Pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva bo nujna previdnost, opozarja predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič. V odzivu na napoved premiera Goloba o možnosti prepovedi dela pri zasebnikih poudarja, da bi bilo najbolje združiti vse sile v zdravstvu. Druge teme: - Južna Afrika na haaškem sodišču: genocid v Gazi dosegel novo, grozljivo stopnjo. Danes odgovor Izraela - Ruski predsednik Vladimir Putin končuje obisk na Kitajskem. Zahod problematizira poglobitev sodelovanja Moskve in Pekinga. - Začeli so se tedni Tedni ljubiteljske kulture; ospredju medgeneracijsko sodelovanje

Miha Krapež ima trenje v krvi, na lagerju pa epske zgodbe. Slišali smo tudi tisto o »speed-datingu«, ki je vodil do tovarne v Afriki, pa o povezavah z vesoljsko agencijo NASA, birokraciji na Kubi in reševanju problemov na Kitajskem. Miha je seveda tudi čistokrvni »petrolhead« - naše sorte človek. Danes, skupaj s sestro in bratom, vodi legendarno družinsko podjetje, družbo Sinter, ki sta jo leta 1969 ustanovila njegov oče in stric. Nekdaj so izdelovali prve kolutne zavore v Jugoslaviji, danes dominirajo v kartingu in kolesarstvu – pravkar se selijo tudi v ZDA, kjer so postali uradni partner giganta Trek Bikes. . ZAPISKI: ZAČETKI SINTERJA - https://ibb.co/CtQmL8x BMW 325i e36 - https://ibb.co/qYg6w7Q FERRARI 348 - https://ibb.co/RHY7wQn , https://ibb.co/2Pz11Gz FORD - https://ibb.co/rk5rqRv JEEP - https://ibb.co/fxS9VKh MASERATI - https://ibb.co/sbdBGGs SINTER NA SPLETU - https://www.sinter.si/si/ SINTER NA INSTAGRAMU - https://www.instagram.com/sinterbrakes/ . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠https://www.instagram.com/sebavtom/

Shasha Liao je v Slovenijo prišla pred osemnajstimi leti. Sem jo je pripeljala ljubezen na prvi pogled, kot rada poudari. V Ljubljani vodi turistično agencijo, dvakrat na leto obišče Kitajsko, kjer neznansko uživa v karaokah. Pravi, da če si v Sloveniji zaželi kitajsko hrano, mora v restavracijo poklicati kak dan prej, da ji pripravijo pravo kitajsko hrano, saj je ta po večini prilagojena okusu Evropejcev. Rodila se je v času politike enega otroka, zdaj pa pravi, da na Kitajskem rodnost upada, tudi poroke so vse redkejše, nepremičnine pa bistveno dražje kot tu. Ljubljana ji je všeč, ker je vse na dosegu roke, naš način življenja pa omogoča kakovostno druženje z otroki.

V epizodi posebne praznične serije oddaj V ožjem družinskem krogu še dodatno krepimo družinsko noto, svojo definicijo "ožjega kroga" pa razširjamo skoraj do neprepoznavnosti. V posmeh časovni razliki med seboj se pogovarjamo z dvema gostoma: bratom in sestro, ki živita vsak na svojem koncu sveta: Aljoša Toplak v Bangkoku na Tajskem, Mateja Toplak pa v Banffu na vzhodu Kanade. Mateja je bila tista, ki je Aljoša »zvlekla« na prvo resno potovanje. Obiskal jo je, ko je bila na Kitajskem. Danes sta v rednih stikih in drug drugemu v podporo. Oba v prostem času pišeta potopise in sta pri tem drug drugemu tudi lektorja in urednika.

Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?O teh in drugih vprašanjih sta v Intelekti razmišljala sinologinja dr. Maja Veselič z Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti ter ekonomist dr. Matevž Rašković, izredni profesor mednarodnega poslovanja in strategije na Tehnološki univerzi v novozelandskem Aucklandu ter gostujoči profesor na Univerzi Džedžjang na Kitajskem.

V epizodi 111 je bil moj gost dr. Peter Raymond, strokovnjak in mednarodni strateg, ki je eden izmed največjih strokovnjakov v svetu na področju tehnoloških, gospodarskih in političnih vprašanj. Dr. Peter Raymond je svetoval mnogim svetovnim voditeljem na področju odnosov s Kitajsko, bil je partner v mednarodni družbi PricewaterhouseCoopers, mnogo let preživel na Kitajskem in je nosilec doktorata s področja vpliva mednarodne širitve kitajskih tehnoloških gigantov, kot so TikTok, Alibaba, Tencent in drugi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Tehnologija, VR, Metaverse in socialna omrežja Največji izziv za ZDA, večpolarni svet Ustvarjalnost in kreativno uničevanje Projekt: One Road One Belt Kako naj se odzovejo ZDA? Tajvan Pobuda za digitalno svilno pot Afrika: Gospodarski razvoj Svetovni izzivi, koristna odkritja Premoženjska neenakost Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================

Sindikati javnega sektorja so se danes znova srečali na plačnih pogajanjih z vlado, ki naj bi med drugim predstavila predlog kolektivne pogodbe za javni sektor. Na mizi sta tudi regres za letos in predlog sprememb letnega dopusta. Preostale novice: Regulirane cene bencina in dizelskega goriva bodo od polnoči višje; liter bencina dražji za 1,2 centa, liter dizla za 2,8 centa. Peking in Washington ob obisku ameriškega zunanjega ministra na Kitajskem vztrajno ponavljata zaveze za izboljšanje odnosov, a ne želita popuščati. Zaprtemu ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu zaradi obtožb ekstremizma grozi dodatnih 30 let zapora.

Matej Mohorič je zmagovalec zaključne etape kolesarske dirke po Sloveniji s ciljem v Novem mestu. Svojo sploh prvo etapno zmago na dirki po Sloveniji je posvetil ta teden tragično preminulemu ekipnemu kolegu in prijatelju Ginu Mäderju. Skupno zmago je osvojil Italijan Filippo Zana V oddaji tudi: - Ameriški zunanji minister Blinken na Kitajskem gladi napete odnose med velesilama. - V Stični ta konec tedna zbrani pevski zbori iz Slovenije in soseščine. - Prihaja prvi letošnji vročinski val, a suša za zdaj ne grozi.

Odločitev za hitropotezno ukinitev dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj oziroma njihov prenos žanje veliko pozornosti in vrsto kritik. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki jo je vložilo Gibanje Svoboda, predvideva, da bi od 1. septembra obvezni prispevek v višini 35 evrov plačevali v Zavod za zdravstveno zavarovanje namesto komercialnim zavarovalnicam. S tem je koalicija preprečila napovedano 30-odstotno podražitev premij, pa tudi prehitela opozicijsko SDS, ki je prav tako napovedala vložitev zakonskega predloga na tem področju. Druge teme: - Na vladni seji danes nacionalni reformni program: bo edina rešitev za ohranitev vzdržnosti javnih financ zvišanje DDV-ja? - Brazilskega predsednika na obisku na Kitajskem spremlja več kot 200 gospodarstvenikov, na mizi več kot 20 sporazumov. - Pristojni krajanom Orehka pri Kranju zagotovili, da je trasa gorenjske železniške proge, ki jih razburja, le ena od treh možnosti.

Zdravo. V uvodu spet odpustimo tonskega tehnika in se spomnimo, da je konec retrogradnega Merkurja. In da je bilo včeraj Kitajsko novo leto. In da na so lani na Kitajskem prvič zaznali upad prebivalstva. Pozdravimo tudi obiskovalstvo naše spletne strani s Kitajske, ni hao!

Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.

Začel se je veseli december, a v tem tednu je bilo veselje še zalo zadržano – zmagovalci na referendumih o Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi se predvsem zavedajo orjaškega dela, ki jih še čaka. Gospodarstvo kljub dogovoru z vlado o energetskih ukrepih skrbi negotovost na svetovnih trgih. Po vladnih pogajanjih z zdravstvom je zadovoljnih le nekaj skupin, v pogovorih z zdravniki pa so uporabljali celo vojaški besednjak. V oddaji med drugim komentiramo odločitve zveze NATO glede vojne v Ukrajini ter pojasnjujemo ozadje in usodo protestov na Kitajskem. Kljub vsemu pa bomo končali prešerno in vam razkrili letošnje Prešernove nagrajence. V kritičnem pregledu tedna z Lukom Robido.

Draginja ne pojenja, inflacijo in vse višje cene čuti tako gospodarstvo kot posamezniki. Ta teden so bili izplačani prvi energetski dodatki za najranljivejše. Kot opozarjajo ekonomisti, veliko razlogov za optimizem ni, kaže se precej neklasična recesija, trendi pa so slabši kot med epidemijo. In kako se pričakovano ohlajanje gospodarstva pozna v državnem proračunu? Pred podnebnim vrhom v Egiptu tudi o tem, kakšen bo vpliv energetske krize na okoljska vprašanja, o rezultatu nemškega obiska na Kitajskem, preverjamo pa tudi volilni in povolilni utrip v ZDA in v Braziliji.

Visoko inflacijo v Evropi so zagnale naraščajoče cene goriv in energentov, posledično so se povečali tudi stroški prevoza oziroma logistike. Poleg tega je proizvodnja na Kitajskem še vedno okrnjena zaradi tamkajšnje politike ničelne tolerance do covida. Zastoji v dobavnih verigah v večini niso odpravljeni. Južna Koreja, Evropa in Združene države imajo v načrtu skrajšanje dobavnih verig tako, da bi proizvodnjo polprevodnikov, ključnih v elektroniki, preselili iz Azije domov. Projekt je zahteven in ne bo uresničen čez noč. V oddaji tudi: - Zelenski: vsak ruski vojak, ki bo streljal v Zaporožju, bo tarča ukrajinskih varnostnih sil - Podnebni begunci: žrtve dviga gladine morja v nekaterih svetovnih prestolnicah - Slovenski košarkarji v Carigradu z 82:86 premagali Ukrajino