Podcasts about Svet

Piše Matej Bogataj, bere Igor Velše. Nika Nikolič je v literarni prostor vstopila z romanom Nekadilci brez otrok, kjer je že v naslovu priklicala nemogočo situacijo najemojemalcev; od njih lastniki stanovanj zahtevajo čim manj motenj, ki bi jih lahko prinesli neukrotljivi otroci, tudi čim manj sledi na inventarju, ki bi ga recimo pustil tobačni dim. V romanu sledimo zgodbi punce, ki s priložnostnimi deli zasluži preveč za podporo, a ne dovolj za preživetje. Hkrati je njena bivša cimra enostransko prekinila komunikacijo in se izmika, kar protagonistki jemlje mir, predvsem pa se zateka v notranji svet, v sanjarjenje, s katerim kompenzira občutek nemoči v vsakdanjem življenju. V lastnih sanjarijah je seveda bistveno bolj pogumna, spretna in uspešna kot v realnosti, pri popisovanju drsenja med svetovi pa je v pisavi Nike Nikolič opaziti, da je ukvarjanje s terapijami njeno poklicno področje in da se na vsakovrstne odklope od realnosti, pretežno nefunkcionalne, spozna. To je očitno tudi v romanu Zataknjeni v vezju. V njem obrobna in v bistvu anarhistična skupnost na meji urejenega in urbanega sveta, ki je dodobra reguliran in so pravila toga in nesprejemljiva, poskuša živeti avtonomno. Vodi jih spretna izdelovalka robotov za zabavo in prosti čas, nekakšnih idealnih spremljevalcev, ki jih potem čustveno in telesno nepotešeni klienti najemajo za zmenke. In podobno. Kot ena od strank najame robota tudi nekakšna inšpektorica, ki skrbi, da tisti z obrobja mesta ne bi kršili mestnih predpisov o tem, kaj roboti smejo početi in kakšno programsko opremo lahko vsebujejo; seveda je tudi to določeno, saj gre za družbo prihodnosti, ki je družba popolnega nadzora, patrulj nekakšni androidov, ki vdirajo v sisteme robotov in preverjajo njihovo ustreznost in zakonitost njihovega programiranja. Ob tej grožnji za anarhistično skupnost, ki se preživlja z izposojo in izdelavo robotov in so ji očitno na sledi, pa ji grozi tudi porušenje hierarhije v mafijskem podzemlju; skupina, ki je komuno ob plačilu varovala pred konkurenčnimi kriminalnimi in izsiljevalskimi tolpami, doživlja notranjo preobrazbo, stari vodja, ki je zagotavljal stabilnost, izgublja moč in se počasi umika, na vrh pa prihajajo novi ljudje. Avtorica v romanu zaostruje tendence sedanjosti, recimo totalni digitalni nadzor, regulacijo odnosov med roboti in programi in uporabniki. Hkrati nas postavlja na prizorišče, ki ga poznamo iz nekaterih distopij, v katerem je družbeno tkivo tako načeto, da prevladuje moč in večina slepo sledi nevidnim odločevalcem in njihovim zapovedim, ne da bi se spraševali o smiselnosti vsega skupaj. Tisti ki iščejo alternative in se naselijo v pravni in ostalih prazninah med skupnostmi, torej znanilci novega in uporniki, pa postopno izginjajo s prizorišča. Svet v romanu Zataknjeni v vezju je hipertehnološki. Stroji so že postali tako podobni ljudem, da jih je težko ločiti, predvsem pa je njihove odzive mogoče usmerjati z dodajanjem recimo empatije, humorja ali poželenja, seveda simuliranega in programiranega. Veliko prostora je namenjenega popisovanju različnih strojnih odzivov na spremenjene okoliščine delovanja, kar seveda vodi to pisavo v razsežnosti, kjer so čustva in osebnostne lastnosti zabrisane, nejasne, predvsem pa izginjajo. Hkrati ravno to poudarja vlogo nezavednih procesov, tudi pri tistih, ki še nismo v kibernetskih časih in tehnološko sproženem delovanju. Človek, kakor se zrcali v robotu, se tako kaže kot vsota nenadzorovanih reakcij in motivacij. Čustva kot nekaj v evoluciji pridobljenega so nepotrebna v hipu, ko jih lahko še bolj od originalov poustvarijo roboti. Hkrati pa ravno supertehnologizacija sveta malce potegne tudi na že preigrane viže iz distopičnega in znanstvenofantastičnega žanra, najprej kar na roman Mi Jevgenija Zamjatina izpred dobrega stoletja. Nika Nikolič se tako v romanu Zataknjeni v vezju navezuje na temelje znanstvene fantastike, pa tudi na obuditev in razcvet žanra, ki ga je v zadnji tretjini prejšnjega stoletja s potovanji v vesolje spodbudila realna možnost srečanja s tujimi, nezemeljskimi inteligencami, danes pa se napaja iz možnosti in pasti, ki jih v svet prinaša vse večja raba umetne inteligence.

Program s autorskou dvojicou Daniel Baláž a Pavol Hubinák. Zábava, recesia, glosovanie aktuálnych udalostí a atypická hudobná dramaturgia. Pravidelné rubriky a interakcia s poslucháčmi. Čokoľvek, čo nečakáte.

Odstopila večina članov. Naloge in pristojnosti do lokalnih volitev prevzela občinska uprava Koper. Še drugi vsebinski poudarki: - Brežice po številu turističnih nočitev vodilna destinacija v vzhodni kohezijski regiji in šesta v Sloveniji. - Rdeči križ Novo mesto prenovil stanovanje družini z očetom samohranilcem. - Več kot 1100 mladih planincev se vsako poletje udeležuje planinskih taborov. Obiskali smo jih v Podvolovljeku. - Pri restavratorskih delih na mariborskem Rotovžu odkrili dragocene grafite in stenske poslikave.

Ján 9,13-23 13Toho predtým slepého zaviedli k farizejom. 14Ale v ten deň, keď Ježiš urobil blato a otvoril mu oči, bola sobota. 15Preto sa ho aj farizeji opýtali, ako začal vidieť. Povedal im: „Priložil mi na oči blato, umyl som sa a vidím.“ 16Tu niektorí z farizejov povedali: „Ten človek nie je z Boha, lebo nezachováva sobotu.“ Iní však hovorili: „Ako môže hriešny človek robiť takéto znamenia?“ A vznikla medzi nimi roztržka. 17Opýtali sa teda znova toho slepého: „Čo hovoríš o ňom ty? Veď tebe otvoril oči!“ A on odpovedal: „Je prorok!“ 18Židia však neverili, že bol slepý a že začal vidieť, kým si nezavolali jeho rodičov. 19Opýtali sa ich: „Je toto ten váš syn, o ktorom hovoríte, že sa narodil slepý? Ako to, že teraz vidí?“ 20Jeho rodičia odpovedali: „Vieme, že toto je náš syn a že sa narodil slepý. 21Ale nevieme, ako to, že teraz vidí, a nevieme ani to, kto mu otvoril oči. Jeho sa opýtajte. Má svoje roky, sám bude hovoriť o sebe.“ 22Rodičia tak hovorili preto, lebo sa báli Židov. Židia sa totiž už dohodli, že každého, kto by ho vyznával ako Mesiáša, vylúčia zo synagógy. 23Preto rodičia uzdraveného povedali: „Má svoje roky, jeho sa opýtajte!“ Tento muž bol celý život slepý. Predstavme si, že zrazu vidí! Mohli by sme čakať, že to prinesie radosť a oslavu z toho, ako Ježiš konal. Namiesto toho tento človek čelí výsluchu, podozreniu a nedôvere. Farizeji a zákonníci hľadajú problém, lebo uzdravenie sa stalo v sobotu. A dokonca aj jeho rodičia sa boja vyznať, že uzdravenie prišlo od Ježiša. Hovoria: „Má svoje roky, sám bude hovoriť o sebe“. A my? My by sme svoje deti chceli obhajovať, chceli by sme za ne aj dýchať. Pripočítať im našu vieru a všemožne ospravedlniť ich ľahostajné správanie. Alebo naopak bojíme sa upozorniť a postaviť sa za pravdu. Mlčíme, aby sme si nepokazili vzťahy, aby sme „nerozvírili vody“. Muž, ktorý bol slepý, sa nebojí. Povie jednoducho: „Bol som slepý a teraz vidím.“ To je svedectvo! Nie učené reči, ale osobná skúsenosť s Bohom. Aj nás Pán volá, aby sme boli svedkami toho, čo sme zažili s Kristom. Nie cez dokonalé slová, ani cez rodičov, ale cez odvahu hovoriť, čo pre nás Ježiš osobne urobil. Lebo to je viera. Svet to možno nebude chápať, ale pravda Evanjelia zostáva – mocná, živá a oslobodzujúca. A nezabúdajme, že potom bude každý sám za seba stáť pred Pánom! Sám za seba! Modlitba: Bože, ďakujeme Ti za moc, ktorú si preukázal na zázrakoch Pána Ježiša! Odpusť, že jej príliš málo dôverujeme! Daj nám precítiť bázeň pred Tebou a pochopiť Tvoju lásku a moc, ktoré nám pomáhajú! Amen. Pieseň: ES 444 Autor: Viera Šimová Šoltés Ako sa otec zmilúva nad synmi, tak sa Hospodin zmilúva nad tými, čo sa Ho boja. Žalm 103,13 Keď ste synmi, poslal nám Boh do sŕdc Ducha Svojho Syna, ktorý volá: „Abba, Otče.“ Galaťanom 4,6 Ján 4,19-26 •  Modlíme sa za: Záriečie (TuS) Otázky na rozjímanie: Som ochotný/á jednoducho a pravdivo svedčiť o tom, čo Ježiš urobil v mojom živote? Kedy zo strachu radšej mlčím, hoci by som sa mal/a postaviť za pravdu? Dôverujem Božiemu pôsobeniu aj vtedy, keď ho druhí spochybňujú alebo nechápu? Aplikácia do života: Dnes si premysli jednu konkrétnu vec, ktorú Ježiš v tvojom živote zmenil, a poďakuj Mu za ňu. Ak sa naskytne vhodná príležitosť, povedz o tejto skúsenosti pokojne a pravdivo niekomu blízkemu. Dnes som vďačný za tieto 3 veci: _________________________________ _________________________________ _________________________________ Viac o vďačnosti, čo to je, prečo je dôležité byť vďačný, ako praktizovať vďačnosť nájdeš na blogu

Adam Huml, známy aj ako Medojedpije, sa profesionálne pohybuje medzi pivom, destilátmi a gastrom. V Lužifčákovi vysvetľuje, čo má spoločné gin s borovičkou, ako pivný someliér odhalí chybu vo výrobe a prečo dobrý rum nemá voňať ako odlakovač. Prečo má gastro fungovať ako úplný zážitok? A ako dopadne pivo, pri ktorom urobíte všetko zle?Upozornenie: Epizóda obsahuje vulgarizmy, ochutnávanie alkoholu, humor o nadmernom pití, gamblingu a drogách, debatu o domácom pálení, metanole, šoférovaní, zdravotných obmedzeniach, politike a legalizácii drog. Alkohol je určený dospelým; nepite pri šoférovaní, v tehotenstve, pri starostlivosti o deti ani v rozpore so zdravotným odporúčaním. Tvrdenia účinkujúcich sú ich vlastné a nejde o zdravotné, právne ani finančné poradenstvo.Ak sa vám epizóda páči, necenzurovaná verzia s otázkami od patreonov (o 2 minúty dlhšia) je na:

Do najnovšieho Vertiga sme pozvali režiséra a scenáristu Juraja Štepku, aby sme sa podrobne pozreli na vznik očakávaného slovenského filmu Generál Golian. Kinám sa však nevyhneme a zhodnotíme slovenskú retro komédiu Kuko, Drobček & Raťafák znovu zasahujú a francúzsky pokus o modelový formát „from zero to hero“ – Americký sen. Svet streamov priniesol tiež niekoľko noviniek. Vybrali sme komériu Dink, akčný seriálový triler Posadnutosť a dramatický seriál Bombový útok na let Pan Am 103. Zoznam filmov z epizódy: 00:00:00 – Intro00:00:55 – Téma: Generál Golian00:32:10 – Kuko, Drobček & Rafaťák zno...00:40:32 – Americký sen / American Dre...00:45:40 – Dink / The Dink (AppleTV)00:50:21 – Posadnutosť / Furious (Disney...)00:54:12 – Bombový útok na let Pan Am...00:58:23 – Záver V tejto epizóde sa nachádza politická reklama umiestnená v minúte: 58:43. Oznámenie o transparentnosti nájdete na platca.sk/hojsik1. _ Ak nám chcete napísať, ozvite sa na vertigo@sme.sk _ Ďakujeme, že počúvate podcast Vertigo a zaujímate sa o filmový svet - See omnystudio.com/listener for privacy information.

Med 14. in 19. stoletjem so si pesniki, ki so ustvarjali na tleh Otomanskega imperija, spretno izposojali elemente iz klasične arabske ter perzijske literature, da bi navsezadnje ustvarili čisto samosvojo pesniško tradicijoNa svojem vrhuncu – za časa vladavine Sulejmana Veličastnega sredi 16. stoletja – se je Otomanski imperij raztezal od Alžirije do Kuvajta, od Jemna do centralne Madžarske. Tisti čas pa pravzaprav tudi že kako stoletje prej in tudi še precej desetletij pozneje so carigrajski sultani s pomočjo dobro delujočega administrativnega aparata spretno vladali nenavadno strpni, mnogojezični in multikonfesionalni državi, v kateri so cveteli trgovina in znanost in umetnost. Naši predniki v slovenskih deželah se vsega tega večidel sicer niso zavedali; podoba Osmanskega imperija je bila tisti čas pač neločljivo povezana s turškimi vpadi, plenilskimi vdori manjših in zelo gibljivih turških konjeniških enot v širši vzhodnoalpski prostor, s katerimi so Otomani skušali spodkopati gospodarsko in vojaško moč Habsburžanov. Toda od zadnjega turškega vpada na naše etnično ozemlje zdaj mineva že več kot 400 let in tako smo menda tudi do vsega tujega pregovorno nezaupljivi Slovenci naposled pripravljeni ugledati drugi – drugačen – obraz Osmanske države. Turist in turistka, ki sta obiskala Topkapi, palačo sultanov v Carigradu, ali od nje le streljal oddaljeno Modro mošejo, seveda dobro vesta, kako impozantna, kako rafinirana, kako bleščeča je pravzaprav bila civilizacija, ki so jo ob koncu srednjega oziroma na začetku novega veka ustvarili Otomani. No, še en dokaz več o potentnosti, o izjemni nagovorni moči osmanske kulture pa bo odkril, kdor bo zdaj v roke vzel Čas divjega tulipana, antologijo osmanske lirike, ki jo je za založbo Škuc pred nedavnim pripravil Blaž Božič. Pesnik in prevajalec je namreč natančno presejal kar 600-let dolgo tradicijo ustvarjanja poezije v turščini, kakršna se je govorila in pisala pod sultani; iz nje je odbral za kakih 120 strani najlepših, sporočilno in oblikovno najbolj izstopajočih pesmi, ta korpus pa na koncu opremil z izčrpno spremno besedo, ki bralkam in bralcem predstavi tisti kontekst, na ozadju katerega se je v miselne in čustvene strukture osmanske lirike menda najlažje potopiti. In katere strukture to so? O čem vse turški pesniki med 14. in 19. stoletjem pišejo in kako to počnejo? – Prav to je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Blaža Božiča. Foto: miniatura iz rokopisa učene pesnitve Iskendername, Pripoved o Aleksandru, ki jo je napisal morda najpomembnejši osmanski književnik 14. stoletja, Taceddin Aḥmedi (Wikipedia, javna last)

Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije, kakor bomo slišali v ponovitvi oddaje. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojevrsten pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetuOdkar so Združene države na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratnih Glasovih svetov bomo govorili o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo, ki ste jo že lahko slišali v Intelekti na Prvem, je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi, Wikipedija, javna last

Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskega rodu. Njegovo največjo retrospektivo fotografij v Sloveniji smo doživeli predlani v Galeriji Jakopič. Te dni pa so nekatere njegove fotografije razstavljena na enem najprestižnejših festivalov fotografije, v francoskem Arlesu. Gre za razstavo Otoška osamljenost, ki bo do 1.novembra na ogled v srednjeveški opatiji Abbaye de La Celle. Kurator razstave in umetniški direktor opatije Ricardo Vazquez je izbral tiste fotografije, ki jih je Klavdij Sluban posnel na otokih Kerguelen v Indijskem oceanu in na Japonskem. Fotografije so v nekakem dialogu s poetično arhitekturo opatije, pravi kurator Vazquez, Sluban pa je prepričan, da njegove fotografije privlačijo določene prostore.

Father Svet from Medjugorje and Derek Farrell discuss the Arthur McCluskey Foundation's mission to help vulnerable families in Bosnia-Herzegovina with Aidan Noone. They revealing how dedicated volunteers are transforming lives in post-war Bosnia through grassroots humanitarian work. The conversation explores poverty challenges, housing projects, drug rehabilitation programs, and how 100% of donations directly fund charity […] L'articolo Fr Svet & The Arthur McCluskey Foundation proviene da Radio Maria.

Na domači sodobnoplesni sceni te dni vre. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je v ponedeljek na seji Nacionalnega sveta za kulturo povedala, da tripartitne pogodbe, s katero je bil ustanovljen Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti, ni mogoče izvrševati. V mariborskem razstavišču Kibela se z razstavo Erotika predstavlja slikarka Jasna Kozar. Umetnica se v svojih delih pogosto odziva na aktualno družbeno, politično in socialno dogajanje. Pri založbi Goga so po romanih Tole ni zate in Moji starši letos izdali še najnovejše delo bosanskega pisatelja Aleksandra Hemona Svet in vse v njem. Avtor v romanu razkriva, kako je vsak svet vse prej kot stabilen in vedno vsebuje tudi slutnjo svojega propada.

"1. ON MY KNEES [OLIVER SCHORIES RMX] – RÜFÜS DU SOL 2. ABOUT YOU – ALBERTO HERNANDEZ (MX) 3. NEVER BEEN – GORJE HEWEK, MAKEBO & AMONITA 4. TIME TURNER – TRYGER & NAASA 5. RHYTHM (OF THE NIGHT) – YOTTO, SOMETHING GOOD 6. ARIA – ARGY & OMNYA 7. YOUR VOICE [ADAM PORT RMX] – AWEN & CAIIRO 8. IT FEELS SO GOOD – SIMONE VITULLO & CAMMORA 9. INNER WORLD – YVES MURASCA & ROSARIO GALATI 10. ALLEIN ALLEIN – INNERVERSE & HELSLOOT FEAT. MALOU 11. GREECE 2000 – SVET & MICAELE 12. HIDE U [TINLICKER EXTD RMX] – SIAN EVANS 13. SILENCE [AVIRA EXTD RMX] – DELERIUM & SARAH MCLACHLAN 14. BARAYE [JAN BLOMQVIST RMX] – SHERVIN HAJIPOUR 15. ALONE AGAIN – NIHIL YOUNG 16. COSMIC URGES – TIGERBLIND 17. ALONG CAME POLLY [KONSTANTIN SIBOLD, ZAC, CARMEE RMX] – REBUKE 18. THE DIVIDE – S.I.D (US) 19. VERD3 – KHOMHA 20. CONSCIOUSNESS [ERIC PRYDZ RMX EXTD] – ANYMA & CHRIS AVANTGARDE"

Svet sa zbláznil do umelej inteligencie. Internetoví guruovia nás neustále presviedčajú, že ak okamžite nezačneme programovať pomocou botov a presúvať všetko do cloudu, stroje nás už zajtra pripravia o prácu. Za pozlátkom nových modelov, revolučných agentov a veľkých sľubov sa však skrýva oveľa prozaickejšia realita. Väčšina ľudí netuší, o aké technologické preteky vlastne ide, zatiaľ čo e shopy a firemné procesy fungujú ďalej bez ohľadu na najnovšie výstrelky. Viac informácií nám poskytol Tony Dúbravec z Wild Cards.

„… horlil za mňa…“ (4M 25:11) Je zvláštne, že svet pripúšťa horlivosť v každej oblasti, len nie v duchovnej. Svet uznáva a chápe emócie a zápal pre niečo, pokiaľ sa to netýka náboženstva − v takom prípade sa človek stáva podozrivou osobou. Vzťah k Pánovi Ježišovi nám dáva slobodu konať veci, ktoré v očiach iných vyzerajú zvláštne, hoci si títo budú myslieť, že sme sa zbláznili a „zašli sme príliš ďaleko.“ Z histórie misie poznáme ľudí, ako napríklad William Carey, Hudson Taylor, John Paton, David Livingstone. Všetkých z nich považovali ich súčasníci za bláznov. Pohodlie života nedokáže pochopiť a prijať skutočnú oddanosť k Pánu Bohu, pretavenú do praktického života a skutkov. Ak ale uvažujeme ďalej – kto je skutočne blázon? A predsa, keď vezmeme všetko do úvahy, kto je bláznom? Nie sú to práve tí samoľúbi, do seba zahľadení a pohodlní ľudia, ktorí sú v konečnom dôsledku vyčerpaní a unavení pôžitkárstvom, pohodlím a samými sebou? Modlitba dňa Dovoľ mi znovu sa Ti oddať Pane Ježišu, chcem Ti byť úplne odovzdaný. Billy Graham

Agátu Petrakovičovú by sme mohli predstaviť ako historičku, muzeologičku, riaditeľku Slovenského národného múzea – Múzea Ľudovíta Štúra v Modre, či ako autorku knihy Podenka a spoluautorku detskej knihy Svet je kvet. Najnovšie sa v knihe Líc pohľadníc pozrela na staré pohľadnice z tej strany, ktorú si väčšina ľudí všimne až ako druhú. Nevšíma si obrázok, panorámu mesta, kostol, ulicu či námestie. Pozorne si prezerá text, rukopis, adresu, známku, pečiatku a pár viet, ktoré kedysi niekto poslal niekomu inému. Z nich vznikajú príbehy, ktoré si môžete prečítať v jej novej knihe. Aj o nej bude reč v nasledujúcich minútach. Príjemné počúvanie.

Kaj je narobe z državo, v kateri hišo zgradimo hitreje, kot zanjo pridobimo gradbeno dovoljenje, inovativne rešitve lažje prodamo v tujini kot doma, kapital pa še vedno prevečkrat miruje na bančnih računih? Slovenski gospodarstveniki vse glasneje opozarjajo, da največja ovira razvoja niso pomanjkanje idej, znanja ali podjetnosti, temveč sistem, ki je pogosto prepočasen, preveč birokratski in premalo razvojno naravnan. O poslovnem okolju, konkurenčnosti, digitalizaciji in prihodnjih izzivih Slovenije so v podkastu Srce bije za posel razmišljali direktor in lastnik družbe Lumar Marko Lukič, predsednik uprave in lastnik borznoposredniške hiše Ilirika Igor Štemberger, direktor podjetja Caretronic Andraž Krajnc ter direktor družb Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Čeprav prihajajo iz različnih panog, jih povezuje podobno sporočilo: svet se spreminja hitreje, kot se mu zna prilagajati Slovenija. Nekaj njihovih najbolj zanimivih razmišljanj smo zbrali v tokratnem Studiu ob 17.00.

Julij smo na Frekvenci X posvetili pregledu pretekle sezone. Tokrat se, preden se odpravimo na prvo tradicionalno poletno Xkurzijo, še zadnjič ozremo po preteklem letu. Spomnili se bomo oddaje, v kateri smo raziskovali, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki ter česa vsega smo se od njih naučili ljudje. Še enkrat bomo ponovili, kaj vse danes merijo naši telefoni, ročne ure in prstani, kako zanesljive so te meritve in zakaj se ljudje sploh tako radi merimo. Osvežili pa bomo tudi spomin na oddajo, v kateri smo govorili o negativnih posledicah sedečega načina življenja in tem, kako jih omiliti.V tokratni pregled smo vključili oddaje:  Živali so "zdravniki po naravi", česa se lahko od njih naučimo ljudje? (29. 10. 2025) Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali? (7. 1. 2026) Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite? (10. 6. 2026)

V igri, izvezeni iz Kosovelovih pesmi za otroke, je veliko sonca, predvsem pa pogledov na drobne, preproste stvari iz vsakdanjega življenja ljudi ali živali, ki so še posebno blizu otroku. Njegove pesmice so vesele, svetle, polne domišljije. Živel je na Krasu in je bil otrok tamkajšnje zemlje, njenih borov in brinja. Igro posvečamo pesnikovemu letu, saj je letos minilo sto let od njegovega prezgodnjega slovesa. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Marinka Poštrak Tonski mojster: Gal Nagode Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralca: Vesna Pernarčič, Blaž Setnikar Produkcija: program Ars, Prešernovo gledališče Kranj ter mednarodni raziskovalni in umetniški projekt B-AIR pod pokroviteljstvom Ustvarjalne Evrope Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2021.

Hipnotično delo bosansko-ameriškega pisatelja govori o izgnanstvih, ki trajajo cela življenja in se raztezajo čez več celinKo čez desetletja ali stoletja pišemo zgodovinske knjige, se preteklost zdi kot urejeno in logično zaporedje dogodkov. Čeprav vemo, da so vojne in revolucije močno zarezale v življenja ljudi in velikokrat popolnoma spremenile naše družbe, si le težko zamislimo, kako je bilo kaos vseh teh zgodovinskih pretresov dejansko živeti. V tokratnem Sobotnem branju se bomo posvetili delu, ki pred nami na zelo neobičajen način zariše prav to. Hipnotično spisan zgodovinski roman Aleksandra Hemona Svet in vse v njem namreč pred nami pričara hkrati sanjski in hkrati brutalno materialen svet sefardskega juda Rafaela Pinta, ki ga je vrtinec zgodovine povlekel iz avstro-ogrskega Sarajeva, skozi vzhodno fronto, v kaos ruske revolucije, nato pa čez evrazijska prostranstva vse do Šanghaja, kjer je doživel še japonsko invazijo na Kitajsko. Gostja je prevajalka besedila Irena Duša Draž. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Väčšina z nás berie dusík ako neviditeľnú a nudnú zložku vzduchu, ktorú siani neuvedomujeme. Keď ho ale schladíte na neuveriteľných -196 °C, stane sa zneho jedna z najbizarnejších a najpôsobivejších látok, s akými sa dáexperimentovať. V tejto epizóde sa pozrieme na to, čo sa stane, keď tentoextrémny chlad vypustíte do našej bežnej reality.Zabudnite na nudné učebnicové definície. Rozoberieme si reálne fyzikálnejavy, ktoré vyzerajú ako kúzla – od bleskového mrazenia organických materiálovaž po Leidenfrostov efekt, vďaka ktorému kvapky dusíka tancujú po povrchu akoživé. Pozrieme sa tiež na priame porovnanie so suchým ľadom a vysvetlíme si,prečo sa tieto látky správajú tak radikálne odlišne. Či už vás zaujímajúbláznivé vedecké pokusy, alebo len chcete vedieť, ako funguje termodynamika vpraxi, táto časť vám ukáže svet z úplne inej, mrazivej perspektívy.

Zagotovilo predsednice uprave, da Luka ne bo gradila plinskega terminala, ni povsem prepričalo svetnikov. Drugi poudarki: - Pomebna mejnika za zdravstveno oskrbo v Tolminu in širše v Posočju - Destinacija Maribor vse bolj prepoznavna v širšem mednarodnem prostoru, število turistov se ves čas povečuje. - V središču Postojne je te dni živahno. Festivalska ponudba je raznolika, število obiskovalcev presenetljivo.

Danes veliko ljudi išče podatke, nasvete in pojasnila o zdravju in boleznih tudi – ali predvsem – na svetovnem spletu. »Iskreno povem, da me je na začetku naziv influencer malo motil. Zdaj pa sem nanj ponosen,« pravi znani zdravnik in vplivnež David Zupančič. Infektolog iz Kliničnega centra v Ljubljani ima na družbenem omrežju Instagram več kot 45.000 sledilcev oziroma – v jeziku družbenih omrežij – foloverjev. Stavi na oseben pristop, saj pravi, da mora vplivnež v vsako svojo objavo dati nekaj sebe. Danes veliko ljudi išče podatke, nasvete in pojasnila o zdravju in boleznih tudi – ali predvsem – na svetovnem spletu. Če nekateri še vedno najraje googlajo, pa drugi že raje uporabljajo ChatGPT. Raziskovalci pa so zaznali še en trend, ki je tako rekoč eksplodiral med pandemijo covida. Zelo je naraslo število tako imenovanih zdravstvenih vplivnežev oziroma zdravstvenih influencerjev. Eksplodiralo pa je tudi število njihovih sledilcev – ljudi, ki informacije o zdravju in boleznih iščejo pri vplivnežih na družbenih omrežjih. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ta trend lahko tako pozitivne kot tudi negativne plati. Več v oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: Raziskovalka in pedagoginja prof. dr. Tanja Kamin (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani), filozof in esejist prof. dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta v Kopru) in zdravnik vplivnež David Zupančič (@david.zupancic). Kolega Iztok Konc je tematiko lani jeseni že predstavil poslušalcem našega Prvega programa v oddaji Intelekta; zdaj pa k poslušanju vabi tudi vas – poslušalke in poslušalci programa Ars. Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, pozdravlja msgr. Janpavla Dianina, ki je to nedeljo postal nadškof v Gorici. Slovenska skupnost je imenovanje sprejela z veseljem in velikim zadovoljstvom. Hvaležna je za pozornost, bližino in spoštovanje, ki jih je msgr. Dianin vselej izkazoval do slovenskih ustanov, slovenskega jezika in slovenske kulture ter vrednot dialoga in sožitja. Imenovanje novega nadškofa pomeni priznanje njegovemu dolgoletnemu duhovniškemu služenju, človeškim odlikam in pastirski predanosti. V SSO so prepričani, da bo goriška nadškofija pod njegovim vodstvom tudi v prihodnje ostala odprta in vključujoča Cerkev, občutljiva za raznolikost in bogastvo vseh skupnosti, ki živijo na njenem območju.

Več poudarkov oddaje: - Med Bledom in Bohinjem zaradi sanacije plazu nov nevaren odsek za kolesarje -Vodenje Kraškega vodovoda Sežana bo s 1. decembrom prevzel Andrej Bolčič - Ob prazniku občine Benedikt nov cikel naložb, večni problemi ostajajo ceste in plazovi - Dan Laščanov je uvod v tradicionalno Pivo in cvetje - Z Mestno promenado začeli 11 dnevno poletno dogajanje v središču Brežic

Autentická líderka v tvrdom svete financií? Darina Kmeťová vysvetľuje, prečo je kľúčom k lojálnemu tímu empatia, káva s kolegami aj úprimná diskusia namiesto tabuľkových ilúzií.Žijeme v ére algoritmov a umelej inteligencie, kde sa zdá, že úspech definujú výhradne tvrdé dáta a neúprosná efektivita. Skutočná hodnota biznisu sa však často skrýva práve tam, kde sa končia hranice excelu – v dôvere, integrite a v odvahe zostať človekom.Svet financií možno na emócie neverí, no DARINA KMEŤOVÁ, finančná riaditeľka VÚB banky, tento mýtus búra priamo z prvej línie.V rozhovore sa dozviete:- Či sa dá sa v korporátnom svete udržať autentický a ľudský prístup, alebo je to niečo, čo si občas treba „vybojovať“;- v ktorých oblastiach biznisu a bankovníctva je ľudskosť najdôležitejšia;- či je v dobe digitálnej efektivity osobný kontakt a „káva s kolegom“ skutočne luxusom.

Večina ukrepov iz koalicijske pogodbe, ki so jih lahko ovrednotili, bi poslabšala saldo javnih financ, je fiskalni svet opozoril tudi na današnji seji pristojne parlamentarne komisije. Po prepričanju finančnega ministra Andreja Širclja so v omenjeni oceni spregledali, da pogodba zapoveduje vzdržnost, predvidljivost in varnost javnih financ. Druge teme: - Alenka Bratušek v odzivu poudarila, da je očitno dregnila v "pravo" gnezdo - Bele zalivke od danes brezplačne, novost tudi na področju bolniških odsotnosti - Kriminalisti preiskujejo enega najbolj obsežnih poginov rib pri nas

1. Banská Bystrica hlási problémy s vodou, Nitra je pred vyhlásením mimoriadnej situácie 2. Kosák s kladivom je extrémistický symbol 3. Náprava nespravodlivosti bolí

V Cukrarni je na ogled razstava britanskega vizualnega umetnika Phila Collinsa, ki skozi tri dokumentarne filme raziskuje razmerja med politiko, popularno kulturo in kolektivnim spominom. V kinu je na sporedu dokumentarec Tretji svet o ustvarjalnem krogu skupine Haustor, prihajata pa tudi egiptovski politični triler Orli republike in islandska družinska drama Ljubezen, ki ostaja o razpadu družine skozi pogled otrok.

300 episodes of the podcast! A massive episode featuring a chat with the Mrs Pty Ltd, my Dad, Svet, Carlo Sooshi Mango & many many more! Sit back and crank it up! DNA DISTILLERY (AWARD WINNING RAKIJA)Award winning Rakija company with immaculate celebratory beverages. Check out the entire range on the below websites, order a tasting pack or some of their flagship, amazing rakija today!https://www.dnadistillery.comCARDSTRIKE! Amazing Basketball cards, Michael Jordan memorabilia and everything collectable sports card buying and selling!!!https://www.cardstrike.com.auROYAL STACKS! (IMMACULATE BURGERS)Melbournes Greatest Burgers!Royal Stacks is a booming burger chain in Victoria with classic burgers, shakes and more, with a 90s vibe and high quality food!https://www.royalstacks.com.auMETROPOLITAN STONE (Kitchens, Cabinets, Laundry, All Cabinets)We have a combined 30 years experience in the cabinet making industry in Victoria! Everything from small projects to large projects!Benchtop change overs, Kitchen facilities, Kitchens, Laundries, Bathroom cabinets, T.V units, Wardrobes etc!MENTION: VLADContact: MATT 0425797488Matthew@metropolitanstone.com.auhttp://www.metropolitanstone.com.auORANGE LEGAL GROUP (Specialising in Property law for purchasing and selling, conveyancing, in-house Mortgage broker & Chartered Account! One stop shop for ALL property needs! Wrap! FREE Contract reviews for buyers before purchasing property!Mention VLAD!https://www.orangelegalgroup.com.auEmail: property@orangelegalgroup.com.auContact: mycousinvlad@gmail.comhttp://www.instagram.com/mycousinvladSend Vlad a Text MessageSupport the showBE GOODDO GOODGET GOOD

Autentická líderka v tvrdom svete financií? Darina Kmeťová vysvetľuje, prečo je kľúčom k lojálnemu tímu empatia, káva s kolegami aj úprimná diskusia namiesto tabuľkových ilúzií.Žijeme v ére algoritmov a umelej inteligencie, kde sa zdá, že úspech definujú výhradne tvrdé dáta a neúprosná efektivita. Skutočná hodnota biznisu sa však často skrýva práve tam, kde sa končia hranice excelu – v dôvere, integrite a v odvahe zostať človekom.Svet financií možno na emócie neverí, no DARINA KMEŤOVÁ, finančná riaditeľka VÚB banky, tento mýtus búra priamo z prvej línie.V rozhovore sa dozviete:- Či sa dá sa v korporátnom svete udržať autentický a ľudský prístup, alebo je to niečo, čo si občas treba „vybojovať“;- v ktorých oblastiach biznisu a bankovníctva je ľudskosť najdôležitejšia;- či je v dobe digitálnej efektivity osobný kontakt a „káva s kolegom“ skutočne luxusom.

Ukrepi iz koalicijske pogodbe bodo imeli povečini negativne učinke na javne finance, ugotavlja fiskalni svet. Medtem Banka Slovenije pričakuje nižjo rast slovenskega gospodarstva in višjo inflacijo. Druge teme: - Memorandum o soglasju z Iranom po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa določa odpoved Teherana jedrskemu orožju - Evropski parlament potrdil pravno podlago za trgovinski sporazum z Združenimi državami, ki odpravlja večino carin na uvoz ameriških izdelkov - Civilna iniciativa za Ljubljano vztraja pri referendumu o parkirnem odloku, župan Zoran Janković meni, da izid ne bi spremenil ničesar

158. epizóda Vertiga bude opäť bohatá na predstavenie noviniek z kín a online priestoru. V aktuálnej epizóde budeme hlavne kinoví – podrobne si predstavíme novinku Stevena Spielberga – Deň odhalenia, hudobnú dramédiu Srdcovka, akčný prefabrikát Šedá zóna, nemeckú festivalovku Babystar, či Jodie Foster vo francúzštine. Nevynecháme ani stream – očakávanú seriálovú verziu deväťdesiatkovej kultovky Mys Hrôzy a pridáme aj diskutovanú krimi sériu nakrútenú podľa skutočných udalostí Jediný svedok. Zoznam filmov a seriálov z epizódy: 00:00 Úvod 00:50 Deň odhalenia/ Disclosure Day 17:48 Srdcovka 24:33 Šedá zóna/ In the Gray 31:00 Babystar 39:12 Súkromný život 47:55 Mys hrôzy 55:13 Jediný svedok 58:51 Záver _ Ak nám chcete napísať, ozvite sa na vertigo@sme.sk _ Ďakujeme, že počúvate podcast Vertigo a zaujímate sa o filmový svetSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Svet zariadení od spoločnosti Apple sa mení. Spoločnosť na pondelkovej konferencii WWDC predstavila novú generáciu umelej inteligencie a prekvapivo do toho zapojila aj jedného zo svojich najväčších konkurentov – Google. Na scénu prichádza vylepšená Siri AI a nová platforma Apple Intelligence. Nadšené očakávania však pre používateľov v Európskej únii rýchlo schladila drsná realita týkajúca sa dostupnosti a jazykovej podpory.Hlasová asistentka Siri, ktorá od čias iPhonu 4S nikdy úplne nenaplnila svoj potenciál, prešla kompletnou rekonštrukciou. Po novom sa má správať ako lokálny inteligentný asistent schopný voľnej komunikácie, ktorý dokáže prepájať informácie z rôznych aplikácií, vytvárať rutiny a dokonca za vás automaticky zmeniť uniknuté heslá na internete. Apple sa pre dosiahnutie tohto cieľa spojil s Googlom a integroval jeho model Gemini pre zložitejšie úlohy v cloude.Aké revolučné novinky prináša táto spolupráca a prečo sa Apple vyhovára na európsku legislatívu pri jej spustení? V špeciálnom vydaní podcastu PočúvAI o tom viac povedia Ján Trangel a Maroš Žofčin.Pripravte sa na budúcnosť s knihou od redaktorov Živé.sk „Umelá inteligencia: Pripravte sa na budúcnosť“. Teraz ju máme aj v elektronickej verzii. Nájdete ju na obchod.aktuality.sk.TIP: https://zive.aktuality.sk/clanok/0RfdZVW/nahliadnite-do-buducnosti-vydavame-knihu-o-umelej-inteligencii/V podcaste hovoríme aj o týchto témach:Prečo nebude nová Siri AI dostupná v Európskej únii a dokedy bude vedieť len po anglicky.Ako Apple skombinoval lokálne spracovanie dát a inteligenciou Gemini od Googlu.Prelomová funkcia, vďaka ktorej za vás iPhone automaticky zmení ukradnuté heslá.Ako sa zmení kontrola pravopisu z obyčajného slovníka na pokročilú štylistickú analýzu textu.Ktorá nová funkcia Applu pripomína technológie, ktoré už dávno poznáme z Androidov.Ako vám môže AI asistent priamo počas hovoru vytiahnuť z mailu číslo letenky.Ako bude AI fungovať za volantom bez toho, aby vám zatienila navigáciu.Podcast pripravuje magazín Živé.sk.

157. epizóda Vertiga bude opäť bohatá na predstavenie noviniek z kín a online priestoru. Kiná lákajú na šiestu časť Scary Movie, rovnako aj na snaživý surreálny horor Backrooms, čaká vás aj výnimočný britský film so slovenským distribučným názvom Prisahám, že za to nemôžem, či španielska artovka Romería z festivalu v Cannes. Zo streamov sme vybrali pozoruhodné seriály Spider-Noir a Hviezdne mestečko, ale aj dark fantasy komédiu štúdia A24 – Smrť jednorožca. Zoznam filmov a seriálov z epizódy: 00:00 Úvod 00:54 Scary Movie 12:25 Backrooms: Za stenou / Backrooms 19:35 Prisahám, že za to nemôžem / I Swear 25:59 Romería 31:13 Spider-Noir (Prime Video) 36:30 Hviezdne mestečko / Star City (Apple TV+) 42:06 Smrť jednorožca / Death of a Unicorn (SkyShowtime) 48:24 Záver _ Ak nám chcete napísať, ozvite sa na vertigo@sme.sk _ Ďakujeme, že počúvate podcast Vertigo a zaujímate sa o filmový svetSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Slovensko má do decembra 2026 implementovať smernicu EÚ o platformovej práci. To, ako sa k tomu postaví, ovplyvní nielen tisíce kuriérov, ale aj státisíce zákazníkov, lokálnych podnikateľov a celé regióny. Deväťdesiatštyri percent partnerských kuriérov Woltu uprednostňuje spoluprácu na báze nezávislej činnosti pred klasickým zamestnaneckým pomerom. Nie preto, že nemajú na výber ,ale preto, že flexibilita im umožňuje kombinovať doručovanie s inými záväzkami. Väčšinu tvoria študenti a ľudia s inou prácou, v priemere pracujú deväť hodín týždenne. „Svet nie je čiernobiely - zamestnaný so všetkými ochranami a živnostník bez ochrán. Snažíme sa ukázať, že flexibilita, ochrana a pravidlá môžu ísť ruka v ruke," hovorí Veronika Bush, manažérka verejnej politiky Wolt pre strednú a východnú Európu zo spoločnosti Wolt.  Rekvalifikácia kuriérov na zamestnancov by podľa čísel z prieskumu zverejneného Republikovou úniou zamestnávateľov zdražela doručovanie o 15 až 20 percent, znížila dopyt o 8 až 24 percent a sektor HORECA by mohol stratiť 19 až 56 miliónov eur ročne. Viac podrobností si vypočujete v podcaste.

V novej časti podcastu si vypočujete aj: - O čom je vojna v Iráne dnes? - Máme na Slovensku moc, ktorá nevládne? - Čo znamená bezobsažný vládny spor o Tarabu?

Svet technológií zažíva divoké obdobie plné tichých inštalácií a tvrdých finančných vytriezvení. Kým Google do svojho prehliadača Chrome nenápadne pridáva štvorgigabajtový lokálny model pre lepšiu ochranu súkromia, mnohé korporácie zisťujú, že umelá inteligencia im zatiaľ neprináša sľubované zisky a masívne prepúšťanie ľudí bolo unáhlenou chybou.Giganti ako Google a SpaceX snívajú o vesmírnych dátových centrách, no narážajú na nečakaný fyzikálny problém – vo voľnom kozme procesory jednoducho nie je ako chladiť, keďže tam chýba prenosové médium. V redakcii sme si na vlastnej koži vyskúšali aj kontroverzného autonómneho agenta „OpenClaw“, ktorý dokáže sám ovládať operačný systém, a pozreli sme sa na kuriózny prípad muža, ktorému po jedenástich rokoch umelá inteligencia od Anthropicu vrátila stratené prístupy k bitcoinom za státisíce dolárov. V novej časti podcastu PočúvAI sa o týchto témach rozprávajú redaktori Živé.sk Ján Trangel a Maroš Žofčin.Pripravte sa na budúcnosť s knihou od redaktorov Živé.sk „Umelá inteligencia: Pripravte sa na budúcnosť“. Teraz ju máme aj v elektronickej verzii. Nájdete ju na obchod.aktuality.sk.TIP: https://zive.aktuality.sk/clanok/0RfdZVW/nahliadnite-do-buducnosti-vydavame-knihu-o-umelej-inteligencii/V podcaste hovoríme aj o týchto témach:Prečo Chrome sťahuje používateľom obrovský 4GB súbor.Že väčšina amerických podnikov, ktoré kvôli AI prepúšťali, nezaznamenala žiadny rast ziskov.Aký problém bráni presunu serverov na obežnú dráhu a prečo sú lepšou voľbou chladné oceány.Ako prebiehal náš test AI agenta OpenClaw a aké bezpečnostné riziká prináša prináša.Ako umelá inteligencia pomohla zachrániť heslo k bitcoinovej peňaženke.Podcast pripravuje magazín Živé.sk.

Svet umelej inteligencie sa hýbe vpred šialeným tempom a v tejto epizóde sa pozrieme na to, ako fenomén "vibecodingu" mení pravidlá hry v podnikaní aj v bežnom živote. Spoločne s mojimi hosťami, Michalom Pastierom a Raulom Rodriguezom, rozoberieme, ako sa dá bez predchádzajúcich znalostí programovania vytvoriť vlastná aplikácia či dokonca softvér pre priemyselné stroje. Dotkneme sa však aj odvrátenej strany – bezpečnostných rizík, manipulácie ľudskej mysle a toho, či nás AI nakoniec neoberie o schopnosť samostatne premýšľať.00:00 Úvod a téma AI02:24 Čo je vibe coding04:15 Zmena osobného kalendára06:07 Vlastný softvér na STK08:23 Kontrola zdravotných suplementov09:51 Vlastný virtuálny App Store10:43 Skúsenosti s kódovaním12:05 Najlepšie AI nástroje14:13 Vytváranie vlastných skillov15:41 Limity jazykových modelov19:11 Prvá vlastná aplikácia28:06 Trvanie vývoja aplikácie30:13 Vytvorenie deadmetalovej hry32:28 Web ako hudobný nástroj35:55 Rýchle prototypovanie webov39:44 Optimalizácia čínskeho stroja47:58 Bezpečnosť a autorské práva59:14 Automatizácia kontroly meračov1:18:46 Budúcnosť patrí generalistom1:35:57 Vízia o 10 rokovČo je to Nerudacast?Za posledné roky som stretol množstvo zaujímavých a šikových ľudí, ktorí ma obohatili svojimi názormi, postojmi, alebo skúsenosťami. Rád zachádzam do tém, ktoré sú nevšedné. Támy, ktoré možno mnohí v sebe skrývame, no málokedy o nich hovoríme. Práve toto je mojim cieľom v tomto podcaste. Otvoriť témy, ktoré majú potenciál byť pre nás všetkých obohatením. Štúdio PODCASTER na prenájom aj pre Váš podcast: http://www.podcaster.sk/

VYPLŇTE NÁŠ PODCASTOVÝ PRIESKUM: http://www.zabavavpodcastoch.sk/prieskum Prvého apríla vyplávala výletná loď Hondius z mesta Ushuaia nachádzajúceho sa na cípe Južnej Ameriky. Jedenásteho apríla zomrel na jej palube prvý pasažier – 70-ročný Holanďan. V tom čase ešte nikto nevedel, že umrel na následky nákazy hantavírusom. Loď spravila ešte dve zastávky, pričom na ostrove Sv. Heleny vystúpilo viac ako 30 ľudí vrátane manželky prvej obete. Tá o pár dní nato umrela tiež. Doposiaľ hlásia úrady tri obete a pár nakazených. O tom, akú hrozbu predstavuje tento vírus, sa Nikola Šuliková Bajánová rozpráva s virológom zo Slovenskej akadémie vied Borisom Klempom. Zdroje zvukov: STVR Odporúčanie: Viaceré kultúrne centrá a umelecké projekty odmietli grantové financie, ktoré im pridelil Fond na podporu umenia. Niektorí z obáv o hodnotiaci proces, iní pre výhrady voči fungovaniu fondu celkovo. Teraz žiadajú o pomoc nás, verejnosť, a to cez rôzne zbierky. A vlastne to robia aj tí, ktorým grant neudelili vôbec alebo len v symbolickej výške. Zoznam je dlhý, stačí si vybrať. Či už podporíte platformu o umení, detský časopis, nezávislé centrá alebo médiá, je to na vás, ale ak môžete, pomôžte. – Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifingSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Whisky je spevák a zakladateľ Slobodnej Európy, bývalý zvukmajster, pilot, kameraman, režisér, fotograf, dejateľ Nežnej revolúcie, cestovateľ a lovec tropických chorôb.Ak sa vám epizóda páči, necenzurovaná verzia s otázkami od patreonov (o 7 minút dlhšia) je na:

Dopo il successo della puntata in cui abbiamo esplorato il disagio di tradurre testi letterari abbiamo pensato di approfondire ed espandere sul tema del "tradurre è tradire". Abbiamo invitato Luciana Perrucci aka Svet_nab che di mestiere traduce e adatta testi per video games, serie tv ecc. Se non vi basta questa puntata non temete perchè Luciana ha un suo podcast che parla proprio di queste tematiche e che potete trovare qui: "Piove cani e gatti"**Seguici su IG :⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Il Podcast del Disagio⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ e sul ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Tubo del Disagio⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Il podcast del disagio è condotto e ideato da ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Vee Tridente ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Co-host e editing ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Francesca Faralli ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Sigla di ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Mattia Ceci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani; mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke; mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

1. Nedostatok ropy môže ešte len prísť 2. Záujem o hypotéky rastie, pretože dražejú 3. Kapacita umelej inteligencie nie je neobmedzená 4. Krátko o deficite rozpočtu, dvojnásobnému rebrandingu a koaličných diskusiách

Svet zmeraj bolj prepričljivo prepljavlja epidemija debelosti, obenem pa imamo zmeraj več znanja in priporočil na področju gibanja in zdrave prehrane; toliko, da se včasih zdi preveč! Ali na področju športa in prehrane sploh še obstajajo enostavni, zanesljivi koncepti? In kako po eni strani skrbeti za grajenje mišične mase, po drugi pa izgubiti odvečno maščobo? Ali imajo pri celostnem pristopu k hujšanju mesto tudi zdravila in kirurški posegi? Neža Majdič je zdravnica, specialistka fizikalne, rehabilitacijske medicine, doktorica znanosti in docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima tudi diplomo Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem in je vodja tima za klinično prehrano na URI Soča, poleg tega pa se aktivno ukvarja tudi s športom in športniki. Skupaj sva skušala kompleksno tematiko predstaviti na razumljiv način in iskreno upam, da bova komu pomagala k bolj premišljenim in zdravim odločitvam o prihodnosti!Hvala, ker spremljate podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavite se, da ne zamudite nove epizode - vsako prvo soboto v mesecu.Za več informacij o izgubi telesne mase vas vabim, da obiščete www.resnicaodebelosti.siTa podcast epizoda nastaja v sodelovanju z družbo Novo Nordisk. Podpora podjetja ne vpliva na vsebino podcasta – mnenja in stališča, ki jih slišite, so izključno moja oziroma Nežina.Časovnica00:00:00 – Uvod: Gibanje, prehrana in zdravje00:02:16 – Kdo je dr. Neža Majdič in pot do specializacije FRM00:08:42 – Rehabilitacija športnikov vs. poškodovancev: Kaj je skupnega00:13:29 – Čuječno prehranjevanje in principi zdrave prehrane00:16:44 – Realistično zdravo prehranjevanje v praksi (služba, naročanje)00:18:56 – Pravilo 80/20 in krivda ob "grešnih" obrokih00:20:21 – Čustveno prehranjevanje in stres00:29:45 – ITM ni vse: Mišice vs. maščoba in merjenje telesne sestave00:32:50 – Centralna maščoba: Zakaj je nevarna in kaj dela v telesu00:34:26 – Hujšanje: Realna pričakovanja, jojo efekt in kdaj poiskati pomoč00:38:47 – Celostni pristop k debelosti in stanje sistema v Sloveniji00:46:43 – Zdravila za hujšanje (GLP-1) in zakaj vadba ostaja nujna00:47:00 – Trening moči kot temelj: Zakaj upor, ne kardio00:49:23 – Longevity, sedenje in gibanje v modernem življenju00:55:50 – Kako Neža sama živi, kar priporoča00:59:12 – Knjižna priporočila in zaključna misel

V 88. epizóde som sa po dlhšom čase znova rozprával s Martinom Poliačikom. Nadviazali sme na náš starší diel a na otázku, kam sa uberá tento svet, čo spraví s našou spoločnosťou neistota a prečo dnes veľa ľudí hľadá jednoduché odpovede na extrémne komplexné problémy. Martin ide do geopolitiky aj do psychológie človeka a vysvetľuje, prečo sa v rozkývanom svete neoplatí premýšľať čiernobielo, ale skôr sa oplatí naučiť sa pracovať s odtieňmi a s neistotou tak, aby vás nezlomila.Potom sme išli na AI. Martin otvorene hovorí, že kvôli AI prestávame myslieť a že najväčšie riziko nie je samotný nástroj, ale to, ako rýchlo si zvykneme rozhodovať sa na základe technológie. Bavili sme sa o tom, ako AI zapadá do geopolitického kontextu, čo znamená myšlienka všeobecnej umelej inteligencie a prečo sa dnes oplatí trénovať kritické myslenie aj na úrovni promptovania. V praktickej časti dáva jasné odporúčania, ako AI používať tak, aby vás posúvala v premýšľaní, a nie iba šetrila námahu.Dotkli sme sa aj algoritmov sociálnych sietí a toho, prečo prirodzene tlačia konflikt, hnev a polarizáciu, lebo práve to drží pozornosť. Veľmi silná časť je o deťoch a AI. Martin pomenúva riziká a to, čo by mal robiť rodič, učiteľ aj firma, ak nechceme vychovať generáciu, ktorá nevie sústrediť pozornosť a rozmýšľať do hĺbky.V závere sme prešli na prezentovanie a komunikáciu. Martin rozoberá najväčšie chyby v prezentovaní, prečo ľudia trpia na pódiu aj keď sú pripravení, a ako môže aj introvert pôsobiť extrovertne. Na konci padol aj jeho kontroverzný názor, ktorý vám môže prehodiť perspektívu na to, aký „dôležitý“ je človek a ľudstvo v širšom obraze sveta. Tento diel je pre každého, kto chce mať v AI jasno, lepšie rozmýšľať, lepšie komunikovať a nenechať sa rozbiť neistotou tejto doby. Užívajte!---------------------------------------------------------------------------Kapitoly: 00:00:00 – Predstavenie hosťa 00:01:42 – Kam sa uberá tento svet? 00:13:13 – AI v geopolitickom kontexte 00:17:39 – Kvôli AI prestávame myslieť 00:33:59 – Ako správne používať AI?00:40:25 – AI pre CEO a foundrov 00:45:37 – Riziká AI pre deti 00:51:22 – Najväčšie chyby v prezentovaní 01:02:01 – Aj introvert môže byť extrovertný 01:09:50 – Kontroverzný názor---------------------------------------------------------------------------Viac z podcastov nájdete na:https://www.truban.sk/podcast/---------------------------------------------------------------------------Všetky spomenuté knihy a podcasty nájdete v článku na blogu:https://wp.me/p5NJVg-Wz---------------------------------------------------------------------------Podcast si môžete vypočuť aj na streamovacích platformách:● Spotify ▸ https://spoti.fi/31Nywax ● Apple podcast ▸ https://apple.co/3n0SO8F---------------------------------------------------------------------------● Najlepšie z podcastu na Instagrame ●https://www.instagram.com/truban.podcast/● Truban.sk ●https://bit.ly/3r1vYQJ ● Instagram ●https://www.instagram.com/truban/● Facebook ●https://www.facebook.com/miso.truban● LinkedIn ●https://sk.linkedin.com/in/truban

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

1. Cieľ Markíza 2. Ficov štandard 3. SaS aj KDH v seba uverili predčasne

Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij. Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji) Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Poglavja: 00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik? 00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil 00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin 00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti? 00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah 00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo? 00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi? 00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc 00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese 00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković

Miška išče nov dom. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisal: Etienne Dellesert. Prevedla: Nea Mužič Naser. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.