Podcasts about Svet

1. Svet podľa Donalda Trumpa. 2. Zásadový Fico. 3. Čo povedali ostatní

Nový rok je tradične spojený s novými plánmi, predsavzatiami a očakávaniami. V Startitup sme preto politikom položili otázky v rámci novoročnej ankety, v ktorej hodnotia uplynulé obdobie a naznačujú, akým smerom by sa podľa nich malo Slovensko uberať v nasledujúcom rokuV parlamente sme zisťovali, čo politici prajú Slovákom do nového roku, ktoré rozhodnutie z uplynulého roka by dnes urobili inak, ale aj čo by si želali, aby sa v slovenskej spoločnosti v novom roku zlepšilo najviac.

Svet nestrpno pričakuje silvestrsko noč in praznovanje vstopa v novo leto, ki pa bodo marsikje okrnjena. Razlogi so med drugim varnostne grožnje in nevarnost prevelike gneče, pa tudi izkazovanje spoštovanja žrtvam nedavnih tragedij. Pri nas bodo številni najdaljšo noč v letu preživeli na prostem z živo glasbo. Ognjemet pa bo razsvetlil le nebo nad Ljubljano, preostale občine so se mu namreč odpovedale. V oddaji tudi: - Po koncu mandata v varnostnem svetu Slovenija tretjič postaja članica sveta Združenih narodov za človekove pravice - Iranske oblasti voditelje protestov pozivajo k dialogu in obljubljajo monetarne reforme - Reševalci iz Škocijanskih jam prinesli truplo včeraj ponesrečenega jamarja potapljača

Po Sloveniji je vse nared za številna silvestrovanja na prostem. Ob jasnem in mrzlem vremenu je pričakovati, da bo ognjemet dobro viden. Na tujem so v leto 2026 ponekod že vstopili, najprej na otočjih v Tihem oceanu. Ponekod so zaradi varnostnih zadržkov praznovanja okrnjena. Druge teme: - Leto 2025 je prineslo podnebni zakon - bo učinkovit? - Slovenski turizem, ob visokih prihodkih, pred številnimi izzivi - Na skakalnici v Garmisch-Partenkirchnu najboljša Nika Prevc

V letu 2026 je vse večji del našega planeta. Pred približno pol ure so v novo leto vstopile države indokitajskega polotoka in del Rusije, čez pol ure se jim bodo pridružili še v Indiji. Silvestrski dogodki se ob spremljavi glasbe in pirotehnike začenjajo tudi pri nas. Najpogumnejši na Jezerskem so se od leta 2025 poslovili s skokom v tamkajšnje jezero. Druge teme: - Koalicijski poslanci predlagali dan Triglava za nov državni praznik - Visokopredelane hrane zaužijemo vse več, in to kljub slabemu vplivu na zdravje - Ukrajina potrdila nove napade na rusko naftno industrijo

V nekaterih tihomorskih državah so že pozdravili novo leto, v Sloveniji pa je vse v pričakovanju njegovega prihoda. Po državi bodo ob tej priložnosti številna praznovanja. Na Obali hoteli pokajo po šivih, s prazničnim obiskom zaokrožajo že doslej uspešno turistično leto. Drugi poudarki: - V reševalni akciji v Škocjanskih jamah sodelovalo več kot sto ljudi - Izrael prepovedal delovanje nekaterih človekoljubnih organizacij - Finska zajela ladjo, osumljeno poškodovanja podvodnih kablov

Danas sa vama delimo poslednju epizodu Digitalk podcasta u 2025. godini, ali i poslednju epizodu pod ovim imenom uopšte. Iza nas su godine učenja, sjajnih gostiju i još bolje publike. Ipak, kao što Vlada u ovoj epizodi poručuje - promena je jedina konstanta. Svet oko nas se menja, a mi biramo da ne tapkamo u mestu, već da osluškujemo vaše potrebe i puls tržišta. Digitalk podcast odlazi u istoriju sa osmehom, a već krajem januara se vidimo u nekim potpuno novim bojama, formatima i pod novim brendom! Hvala vam što ste bili deo Digitalk priče. Verujemo da ćete prepoznati kvalitet i u novoj iteraciji koju Vlada Kovač priprema sa istom strašću. Slušamo se i gledamo uskoro - u novom ruhu! Vladimir Kovač, co-founder & podcast host @ Digitalk - https://www.linkedin.com/in/vladakovac/ Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/

News, Czechs giving more to charity, Prague exhibition explores the art of activism, trip to Novy Svet 

News, Czechs giving more to charity, Prague exhibition explores the art of activism, trip to Novy Svet 

+Šta se desilo sa Peccom?+Martinov pad i uspon Marca Bezzecchija+Novi šampioni u Moto 2 i Moto 3 i kraj MotoE ereOMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationPretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete pretvoriti u trenutke radosti u prodavnici OMV-a.Pri kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, za koji ostvarujete i popust!

V Pokrajinskem arhivu v Kopru je na ogled prvi del obširne razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki se osredotoča na povojne urbanistične načrte in vizije razvoja mesta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2026. Drugi del, ki se bo osredotočil na družbene in arhitekturne plasti, pa bo med 21. januarjem in 15. marcem razstavlejn v Pokrajinskem muzeju Koper. Razstavišče ArtKit v Mariboru gosti razstavo Svet, poln drobnih čudežev ilustratorke Nine Šulin. Avtorica s podobami živali, predvsem drobnih mišk in muc, razkriva svoj poklicni in zasebni vsakdan.

Zastaví slobodný svet Putina? Vznikne silná a sebavedomá Európa? Bude rok 2026 koncom jej spojenectva s Amerikou? Udrží sa Slovensko na Západe? Hosť: Tomáš Valášek, exvyslanec SR pri NATO, poslanec PS

Priča smo novemu geopolitičnemu obdobju, za katero je značilna velika fragmentacija – rušijo se stari varnostni okviri, več držav prevzema regionalne vloge, rivalstvo velikih sil pa se odraža v novem tehnološkem in vojaškem tekmovanju. Svetovna raven miru se je poslabšala že 13-ič v 17 letih. V svetu divja največ konfliktov po 2. svetovni vojni. Gospodarski stroški vojn pa so dosegli skoraj 20 tisoč milijard dolarjev oziroma 11,6 odstotka svetovnega BDP-ja. Najbolj miroljubna država ostaja Islandija; morda pa je dobra novica ta, da je Slovenija na 9-tem mestu med samo 12-timi državami, katerih miroljubnost je označena z zelo visoko. Svet v letu 2025 v tokratnem Studiu ob 17-tih skozi oči strokovnjakov in zunanjepolitičnih novinarjev RTV Slovenija. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem; dr. Rudi Klanjšek, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Anže Burger, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisniki RTV Slovenija iz tujine: dr. Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA; Helena Ponudič, dopisnica iz Ruske federacije; Karmen Švegl, dopisnica z Bližnjega vzhoda; Špela Novak, komentatorka v zunanjepolitični redakciji; Igor Jurič, dopisnik iz Bruslja.

Perpetum mobile? Išiel za svojim snom.. celý život. ( ❤INFO: Podujatia - https://www.40plus.sk/podujatia-odznova/ ❤Info o overených vychytávkach z podcastu LINK - https://www.40plus.sk/vychytavky/ ) Neuveriteľný príbeh Slováka, ktorý ide od detstva za svojim snom vytvoriť perpetum mobile... Pavol NEMEŠ vyvinul zariadenie, ktoré už má patentované. Ešte to nie je perpetum mobile.. ale nemá to ďaleko... Pozrite si rozhovor. Pavla a jeho knihu nájdete tu: https://www.nemesyscoin.com/produkt/rovnica-sveta/Ďakujem, že ste tu a podporujete tvorbu podcastu. Aj vďaka vám sa to deje!****************************************************Ďakujem, že ma podporujete na Herohero alebo tu na YouTube. Aj vďaka vám vzniká tento obsah. Chcete ma začať podporovať? Info tu: https://herohero.co/odznova Podpora je možná aj tu na YouTube.. zmysel to pre má od 5,99€ (50% z vášho predplatného mi zoberie YouTube ako províziu. Tak si to viete spočítať...Hero berie len 12,5%) Predplatné 2,99 na YT je bez nároku na obsah vopred. Ide len o sympatizovanie, za čo ďakujem... Ak nechcete platiť kartou, možné je podporovať aj cez číslo účtu o. z. : SK45 8330 0000 0022 0165 1060 - do poznámky uveďte, že ide o DAR ĎAKUJEM a nezabudnite pozrieť info a linky o podujatiach a vychytávkach ... ( ❤INFO: Podujatia - https://www.40plus.sk/podujatia-odznova/ ❤Info o overených vychytávkach z podcastu LINK - https://www.40plus.sk/vychytavky/ ) Buďte zdraví Martina Valachová

Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn kot v letu 2025, ki je (bilo) leto nove politične resničnosti in novih zavezništev. Združeni narodi nimajo več moči in zdi se, da samo opazujejo vojne, genocid in lakoto. Sogovorniki v zunanjepolitičnem pregledu leta so izredni profesor prava na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal, izredni profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Rudi Klanjšek in izredni profesor ekonomije na Katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani Anže Burger.

Svet v dámskych kabelkách, Mopedová. Oľga Záblacká sa preslávila týmito aj ďalšími hitmi. Zoslala v úžase, keď po prvý raz v Slovenskom rozhlase počula, že hrajú jej pesničku. Známa jej aj z moderovania televíznej relácie Rhytmick. Akú pochvalu dostala od režiséra Jozefa Bednárika? V Nočnej pyramíde prezradí aj to, ako oslávi záver roka 2025 a spomenie si aj na náročné chvíle pred televíznou kamerou v živom vysielaní. | Hostka: Oľga Záblacká (speváčka, moderátorka, scenáristka, dramaturgička, režisérka, producentka a textárka). | Moderuje: Gabika Angibaud. | Tolkšou Nočná pyramída pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1.

Našu dnešnú hosťku nemusíme špeciálne predstavovať. Je ňou Jana Kirschner. Speváčka, tvorkyňa hudby a textov, mama, aktivistka, ktorá žije jednou nohou tu a druhou v Londýne. Tento rozhovor je iný ako všetky ostatné. Nazriete v ňom do Janinho detstva, do formatívnych zážitkov, vďaka ktorým sa ako čerstvo dospelá dostala na výslnie hudobnej brandže. Rozprávali sme sa o sláve aj jej temnej strane. O talente a tvrdej práci. Prebrali sme Janinu cestu k materstvu aj jej zážitky z pôrodov. Bavili sme sa o tom, aká je mama a prečo jej stále záleží na Slovensku. Tento rozhovor vás rozosmeje, inšpiruje, možno aj dojme. A hlavne - dodá vám odvahu robiť veci po svojom.

Svet je pod tlakom vojenských konfliktov a Slovensko sa snaží hrať na všetky svetové strany. Darilo sa nám to v roku 2025, čo nás čaká v tom budúcom? Na túto tému v Analýzach 24 diskutovali s moderátorkou Lenkou Ježovou analytik Eduard Chmelár a odborník na zahraničnú politiku Pavol Demeš.

Svet slovenskih organizacij, ena od krovnih organizacij naše narodne skupnosti v Italiji, je na nedavnem občnem zboru v Gorici izvolil nov odbor in kandidatno listo. Ob tem so zbrani lahko prisluhnili poročilu Walterja Bandlja, ki je predsednik organizacije zadnjih deset let. Kot je povedal za naš radio, je Svet slovenskih organizacij zvest načelom, ki so jih na današnji dan, 16. decembra 1976, postavili na ustanovni seji organizacije: slovenstvo, krščanstvo in demokracijo. Svet slovenskih organizacij povezuje slovenske kulturne, športne, gospodarske, izobraževalne, vzgojne in socialne organizacije ter zveze in društva na Goriškem, Tržaškem in Videmskem.

Projekt Transport je omnibus šestih lutkovnih miniaturk in povezuje šest gledališč iz Slovenije, Poljske, Estonije, Litve in Češke. Pod vodstvom avtorja in režiserja Tina Grabnarja ustvarjalci preiskujejo trajnostni pristop h gledališču, tako v vsebinskem kot produkcijskem smislu ter raziskovanje uprizoritvenih strategij združujejo s tehnološko inovativnostjo. O projektu razmišlja gledališka kritičarka in publicistka Nika Arhar. Refleksijo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v okviru spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, lgl.si, izsek

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Dá sa dnes mať radosť a zažívať krásu? Vydrží činohra Národného divadla primitívny tlak moci? Opakuje Česko slovenský príbeh úpadku? Kto teraz pomôže Ukrajine? Vieme sa ešte rozprávať bez masiek? Aké budú tieto Vianoce? Hosť: Táňa Pauhofová, herečka SND

Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Državni svetniki bodo na današnji seji kmalu odločali o ustavni presoji glede izplačila zimskega regresa, ki jo predlagajo delodajalska združenja. Predstavniki gospodarstva želijo s tem doseči razveljavitev dela zakona, ki se nanaša na regres. Poleg tega računajo na zadržanje zakona. To je sicer malo verjetno, tudi zato, ker zaposleni že dobivajo denar na račune. Rok za nakazilo se izteče čez dober teden, a pravne in kadrovske službe so zasute z rekordno velikim številom vprašanj, povezanih z izvedbo. Drugi poudarki: - Kirurge na maksilofacialnem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra, ki so dali odpoved, pozvali k pridobitvi naziva svetnik, kar bi odprlo nove možnosti zaposlovanja. - Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic opozorila, da povečevanje števila hudih kršitev kaže na brezbrižnost do trpljenja ljudi. - Evropska komisija predlaga niz ukrepov za izboljšanje energetske povezljivosti članic Unije.

Državni svetniki niso podprli pobude delodajalcev za ustavno presojo dela zakona, ki ureja zimski regres. Predstavniki delodajalskih organizacij so, kot je znano, ves čas nasprotovali sprejemanju zakona. Opozarjali so na tveganja, povezana z večjimi obremenitvami gospodarstva ter z nestabilnostjo in nepredvidljivostjo poslovnega okolja. So pa svetniki podprli zahtevo za ustavno presojo dela novele zakona o urejanju trga dela, ki določa merila za določitev agencijskega dela. Ustavnemu sodišču predlagajo absolutno prednostno obravnavo in zadržanje izvrševanja tega dela zakona. V oddaji tudi: - Združeni narodi: človekove pravice okrnjene tudi zaradi finančne podhranjenosti organizacij, ki skrbijo za njihovo spoštovanje. - Hrvaški premier Plenković v Berlinu podpisal pogodbo o nakupu 44-ih tankov, kar po mnenju kanclerja Merza krepi tudi zvezo Nato. - Parlamentarni odbor za kulturo potrdil novelo zakona o RTV. Novinarski sindikati kritični do neusklajevanja prispevka z inflacijo.

V romanu Svet, drugačen od sanj spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Naša gostja je avtorica romana Lucija Čakš.

Svet pozdravov in dobrih želja. Pripovedujeta: Jelena Sitar in Igor Cvetko. Avtorica besedila: Jelena Sitar. Avtor glasbe: Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

130. epizóda Vertiga bude opäť bohatá na predstavenie noviniek z kín a online priestoru. V kinách sme videli americkú súdnu drámu Norimberg, šialené pokračovanie fínskej akcie Sisu, netradičný mexický muzikál Bozk pavúčej ženy, švédsky koprodukčný politický triler Orly republiky, ale aj pozoruhodné domáce tituly Hranice vernosti a Letná škola, 2001. Zo streamov sme vybrali mimoriadne kvalitnú a oceňovanú americkú drámu Sny o vlakoch, brazílsku lyrickú vzťahovku Syn tisícich otcov, ale aj dánsky krimi seriál Agentka. A ani dnes nebude chýbať sci-fi tip od ľudí zo spoločnosti ESET. Tentoraz to bude seriálové spracovanie slávneho románu - Problém troch telies. Zoznam filmov a seriálov z epizódy: Norimberg / Nuremberg Sisu: Odplata / Sisu 2 Bozk pavúčej ženy / Kiss of the Spider Woman Orly republiky / Eagles of the Republic Hranice vernosti Letná škola, 2001 Téma ESET - Problém troch telies / 3 Body Problem Sny o vlakoch / Train Dreams (Netflix) Agentka / Legenden (Netflix) Syn tisícich otcov / O Filho de Mil Homens (Netflix) See omnystudio.com/listener for privacy information.

V petkovi oddaji oddaji Svet kulture se bomo odpravili na odrske deske in vas povabili na dve gledališki predstavi. V kranjskem Prešernovem gledališču bodo drevi premierno uprizorili sodobno irsko dramo Martina McDonagha Lepotna kraljica Leenana, ki jo je režiral Luka Marcen. Na malem odru novogoriškega SNG-ja pa bo premiera predstave 1982. Gre za enajsto v vrsti dvanajstih premier Dodekalogije, ki nastajajo v režiji Tomija Janežiča.

Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?

Vojna či mier? Svet stojí pred dilemou – na jednej strane sme svedkami mierových rokovaní, svetoví lídri a generality sa zaoberajú návrhmi nejasnej rusko-americkej proveniencie, Ukrajina však na dennej báze ráta obete raketových či dronových útokov. Naviac – zaznievajú znepokojivé scenáre o poslednom pokojnom lete, ktoré je pred nami a o prípravách Moskvy na útok proti niektorému z malých štátov Únie.A u nás vláda ústami premiéra odobruje už prvý nástrel mierovej dohody, ktorá počíta síce so suverénnou Ukrajinou, no bez Krymu a Donbasu, s červenou pre NATO i pre jeho ďalšie rozširovanie, s vyriešením akýchsi „nejasností posledných 30-ich rokov“ či výraznú redukciu ukrajinskej armády. Zoznam, ktorý sa za pár dní výrazne zmenil, no z našich končín zarezonovala aj preferencia Ukrajiny „kompletne pod ruským vplyvom“, ako ju predstavil druhý muž rezortu obrany Igor Melicher zo Smeru.Z toho Smeru, ktorý dostal do programového vyhlásenia volanie tejto vlády po presadzovaní „v prvom rade záujmov Slovenska“. Paradoxne v čase, keď je náš východný sused pod krvavou agresiou Moskvy.Aký je pohľad Tomáša Valáška, poslanca opozičného PS, ktorý je aj „tieňovým“ ministrom obrany?Sú prvoradé záujmy Slovenska, či hľadanie priesečníkov so záujmami partnerov, zvlášť v čase vojny?„Chceme, aby Ukrajina bola v pozícii naďalej klásť efektívny odpor. Najväčšou pomocou zo strany Slovenska bola práve vojenská pomoc. Je hanebné, že ju Robert Fico odoprel,“ tvrdí Tomáš Valášek, tieňový minister obrany opozičnej strany PS. „Naopak, tým, že rétoricky podporil Vladimíra Putina a vyzýva Ukrajinu na de facto kapituláciu, len predlžuje vojnu, lebo dáva Vladimírovi Putinovi dôvod myslieť si, že on bude vedieť zlomiť Západ politicky,“ dodáva.Podcast pripravil Jaroslav Barborák.

Vojna či mier? Svet stojí pred dilemou – na jednej strane sme svedkami mierových rokovaní, svetoví lídri a generality sa zaoberajú návrhmi nejasnej rusko-americkej proveniencie, Ukrajina však na dennej báze ráta obete raketových či dronových útokov. Naviac – zaznievajú znepokojivé scenáre o poslednom pokojnom lete, ktoré je pred nami a o prípravách Moskvy na útok proti niektorému z malých štátov Únie.A u nás vláda ústami premiéra odobruje už prvý nástrel mierovej dohody, ktorá počíta síce so suverénnou Ukrajinou, no bez Krymu a Donbasu, s červenou pre NATO i pre jeho ďalšie rozširovanie, s vyriešením akýchsi „nejasností posledných 30-ich rokov“ či výraznú redukciu ukrajinskej armády. Zoznam, ktorý sa za pár dní výrazne zmenil, no z našich končín zarezonovala aj preferencia Ukrajiny „kompletne pod ruským vplyvom“, ako ju predstavil druhý muž rezortu obrany Igor Melicher zo Smeru.Z toho Smeru, ktorý dostal do programového vyhlásenia volanie tejto vlády po presadzovaní „v prvom rade záujmov Slovenska“. Paradoxne v čase, keď je náš východný sused pod krvavou agresiou Moskvy.Aký je pohľad Tomáša Valáška, poslanca opozičného PS, ktorý je aj „tieňovým“ ministrom obrany?Sú prvoradé záujmy Slovenska, či hľadanie priesečníkov so záujmami partnerov, zvlášť v čase vojny?„Chceme, aby Ukrajina bola v pozícii naďalej klásť efektívny odpor. Najväčšou pomocou zo strany Slovenska bola práve vojenská pomoc. Je hanebné, že ju Robert Fico odoprel,“ tvrdí Tomáš Valášek, tieňový minister obrany opozičnej strany PS. „Naopak, tým, že rétoricky podporil Vladimíra Putina a vyzýva Ukrajinu na de facto kapituláciu, len predlžuje vojnu, lebo dáva Vladimírovi Putinovi dôvod myslieť si, že on bude vedieť zlomiť Západ politicky,“ dodáva.Podcast pripravil Jaroslav Barborák.

Všetci ho poznajú pod menom Kocúr. Svet mládežníckych organizácií začal spoznávať v jedenástich rokoch ako člen skautského oddielu. V Slovenskom skautingu viedol skupiny detí, realizoval letné tábory, zahraničné expedície. Po vyštudovaní učiteľstva v kombinácii história a biológia začal pracovať v mimovládnom sektore a neskôr sa stal výkonným riaditeľom Ústredia Slovenského skautingu. Posledných pár rokov zastáva pozíciu riaditeľa Rady mládeže Slovenska. | Juraj Lizák (riaditeľ Rady mládeže Slovenska). | Moderuje: Sandra Vychlopenová. | Tolkšou Nočná pyramída pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1.

Pred poslankami in poslanci je danes tretja obravnava zakonodajnega svežnja reforme pravosodja. V zakonodajnem postopku je najbolj razburila novela o sodnem svetu. Z nekaterimi dopolnili naj bi okrnili njegovo neodvisnost, zato je sodni svet napovedal ustavno presojo. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - ZDA in Rusija naj bi pripravljale nov mirovni načrt brez sodelovanja Ukrajine - Začenja se graditev zaščitnih objektov v zaledju Koroške Bele, ki jo ogroža zemeljski plaz - Odbojkarji ACH Volleyja le še korak do uvrstitve v Ligo prvakov

Vsi proračunski dokumenti so pripravljeni za sprejem v državnem zboru. Pristojni parlamentarni odbor je namreč danes potrdil še predlog zakona o proračunu za prihodnje leto. Medtem ko koalicija poudarja, da gre za odraz stabilnih javnih financ, je fiskalni svet znova nanizal opozorila o visoki porabi. Drugi poudarki oddaje: - Številna dopolnila k predlogu Šutarjevega zakona. Kaj je novega? - Trump podpisal ukaz za odpravo carin na uvoz določene hrane - Slovenske teniške igralke znova med reprezentančno elito, uvodni ženski slalom Shiffrinovi, Dvornik sedma.

Mario Kasun u svoma drugom gostovanju u Jao Mile podcast na malo drugaciji nacin od onog na koji smo vas navikli.00:00:00 Uvod00:04:14 Auto-industrija00:12:55 Barselona00:33:20 Ciro Blazevic00:35:20 Imidz Ugovori00:44:50 Lom ruke00:50:30 Stokton i Meloun01:03:10 NBA u moje vreme01:06:40 NBA u Evropi01:14:10 Ataman01:22:30 Brza pitanja01:23:40 Top 5 ex-YUThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Mario KasunDatum:12.11.2025. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #mariokasun  #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic #obradovic

Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu Odkar so Združene države pred 80 leti na Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi, svet ni več isti. Drugačen je zrak, ki ga dihamo in vse od tistega trenutka vsebuje sevanje, drugačna je zemlja, ki je bila deležna sevanja ne le dveh uradno odvrženih bomb, ampak tudi več kot dva tisoč še močnejših bomb, ki so jih velesile poizkusno detonirale v nadaljnjih desetletjih. Spremenile pa so se tudi manj oprijemljive reči: spremenil se je način, kako se odvijajo vojne in diplomacija, spremenil se je način, kako se financira znanost, morda ni isti niti položaj človeka v svetu, ki ima naenkrat zmožnost Zemljo čez noč spremeniti do nerazpoznavnega stanja, v katerem se naše življenje - vsaj v dosedanji obliki - ne bi moglo nadaljevati. Kljub enormnim razsežnostim dejstva, da smo ljudje dejansko ustvarili nekaj tako uničujočega, pa se s tem danes razmeroma malo ukvarjamo. Če je bil prvih nekaj desetletij strah še otipljivo navzoč, kubanska raketna kriza, ki je svet pahnila na sam rob jedrske vojne, pa je dejansko pripeljala do nekaterih obsežnih sporazumov in omejitev oboroževanja, se zdimo danes kar nekako pomirjeni s tem, da ima vsaj 9 držav na svetu atomsko bombo in da je atomsko orožje prav v vsakem trenutku v pripravljenosti za uporabo. Še več, celo opuščanje težko doseženih sporazumov in napovedi testiranja jedrskega orožja, ki se ravnokar dogajajo, nas ne pretresejo zares. V tokratni Intelekti se bomo pogovarjali o tem, zakaj tako težko mislimo atomsko dobo ter kako je atomsko orožje pravzaprav spremenilo naš svet. Gosta v studiu sta znanstveni sodelavec pedagoškega inštituta in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem dr. Igor Bijuklič ter zgodovinar in novinar Dnevnika Gal Krizmanič. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Ameriško testiranje jedrskega orožja 1. novembra 1951 v Nevadi

Raz-dva, raz-dva, raz-dva... Svet okolo nás je plný rytmov. Dýchanie, chôdza či tlkot srdca patria k tým, ktoré sú pre nás ľudí najbežnejšie. Niekedy sa ale môže stať, že z nášho rytmu vypadneme... a niekedy zas môžeme potrebovať rytmus k tomu, aby sme našli pokoj a cestu. Aj o tom je muzikoterapia. Zatvoriť sa do miestnosti plnej hudobných nástrojov môže pomôcť pri komunikácii s dieťaťom na autistickom spektre, ale rovnako aj pri ventilovaní náročného pracovného týždňa. Viac o tom porozprával muzikoterapeut Anton Gúth.

V jugozahodni Sloveniji od prejšnjega konca tedna poleg policistov nadzor izvajajo tudi posebne in specialne policijske enote, sekretariat Sveta za nacionalno varnost pa je danes predlagal, da bi se jim pridružile tudi enote Slovenske vojske. Odločitev vlade naj bi bila po nekaterih podatkih znana jutri. V oddaji tudi: - Ob čedalje izrazitejšem višanju cen hrane medletna inflacija pri nas več kot 3-odstotna. - Na srečanju voditeljev Združenih držav in Kitajske napredek predvsem na trgovinskem področju. - Izrazit padec podpore skrajni desnici na Nizozemskem nakazuje na oblikovanje sredinske vlade.

Október je mesiac úcty k starším a digitálne hry môžu byť prekvapivým nástrojom na zlepšenie ich kognitívnych funkcií, socializáciu a medzigeneračné prepojenie.Digitálne hry už dávno nie sú len pre deti. Čoraz viac sa ukazuje ich potenciál aj pre staršiu generáciu. Ako sa seniori stavajú k novým technológiám, aké hry preferujú a aké benefity im môže hranie priniesť? Môžu hry pomôcť v boji proti osamelosti alebo pri tréningu kognitívnych schopností?V novom dieli podcastu SHARE sa moderátorka Mária Dolniaková rozpráva s doktorkou Magdalénou Švecovou, vedúcou katedry digitálnych hier FMK UCM v Trnave, o jej skúsenostiach z práce so seniormi, o prekonávaní digitálnych bariér, socializačnom aspekte hrania a o tom, prečo by sme seniorov nemali do technológií nútiť, ale ani na nich zabúdať.Pripravte sa na budúcnosť s knihou od redaktorov Živé.sk „Umelá inteligencia: Pripravte sa na budúcnosť“. Teraz aj ako ebook!https://zive.aktuality.sk/clanok/0RfdZVW/nahliadnite-do-buducnosti-vydavame-knihu-o-umelej-inteligencii/ V podcaste hovoríme aj o týchto témach:Aké sú najčastejšie bariéry seniorov pri učení sa digitálnych zručností.Aké typy hier preferujú seniori a prečo sú casual hry menej prospešné.Socializačný aspekt hrania: Ako hry pomáhajú proti osamelosti.Učenie hrou (gamifikácia) a ako na ňu reagujú starší ľudia.Budúcnosť hrania: Ako sa bude meniť vzťah seniorov k hrám. Podcast SHARE pripravuje magazín Živé.sk.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 vam predstavlja vesolje e športa v Odiseji, dobrodošli:https://www.t-2.net/vesolje-e-sporta-v-odisejiFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Je strach prirodzený? Sú nacionalizmus a populizmus odpoveďou na obavy ľudí? Dá sa so strachom dobre žiť? Ako sa postaviť rozšíreným obavám z otepľovania, z vojen, z víťaziacich deštruktívnych politikov? Hosť: Jozef Hašto, psychiater

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai, ki prejema Nobelovo nagrado za književnost za »presunljiv in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«, se je rodil leta 1954. Je avtor več romanov, knjig kratkih zgodb, esejev, pa tudi petih scenarijev za filme, ki jih je režiral Béla Tarr. Že s prvim romanom Satanov tango se je uvrstil med najvidnejše madžarske romanopisce in odtlej dobil številne prestižne nagrade, med njimi tudi mednarodnega bookerja. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Satanov tango ter Vojna in vojna pa tudi zbirko kratke proze Svet gre naprej – vse je prevedla Marjanca Mihelič. Leta 2014 je László Krasznahorkai prejel nagrado vilenica. Takrat se je z njim pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: László Krasznahorkai leta 2016 v Kölnu Hpschaefer www.reserv-art.de https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Krasznahorkai-L%C3%A1zl%C3%B3_koen-stadtgarten_031116_2.jpg

Je najvyšší čas sa rozhodnúť či tento štát chceme. Ak ho naozaj chceme, je najvyšší čas začať na tom pracovať, hovorí šéf Inštitútu sociálnej kohézie Pavol Kosnáč. Z čoho pramení narastajúca polarizácia spoločnosti a prečo sme tak málo odolná spoločnosť?Miera polarizácie slovenskej spoločnosti dramaticky narastá. Naopak, miera dôvery rapídne mizne. Atentát na premiéra, predtým dvojnásobná vražda pred LGBTI klubom v Bratislave, ale už sú tu i vraždy- či vynútené samovraždy, na školách.Kde sa to celé zastaví a čo to o nás vlastne vypovedá? Vieme kto sme a kam chceme smerovať? No a hlavne, chceme to vôbec vedieť?Chýba nám to, čomu Fíni hovoria "Sisu", teda odolnosť, vnútorná sila a odhodlanie čeliť náročným situáciám. Vedomie toho, kto sme a čo stojí za to brániť, hovorí šéf Inštitútu DEKK. Nemáme žiadny spoločný príbeh, za ktorým by sme stáli my všetci, celé spoločenstvo. No a nielenže sa na takomto príbehu vôbec nevieme zhodnúť, ale my ho dnes už ani nehľadáme. Víťazia polarizačné algoritmy sociálnych sietí, krátkozraká konfrontačná politika a klanová mentalita. Takto odolná spoločnosť nevyzerá, tvrdí Pavol Kosnáč.Aka veľka je miera polarizácie našej spoločnosti a prečo u nás rastie počet ľudí, ktorí sú ochotní siahnuť až ku krvavým a násilným riešeniam? Čo ich k tomu vedie a do akej miery sa démonizácia oponentov prelieva do každodennej reality? No a kde je tá povestná hranica zlomu, v ktorej sa to môže pretaviť až do občianskej vojny? Kto to živí a kto nesie kľúčovú zodpovednosť, ale najmä: Ako to zastaviť a zvrátiť?Na Slovensku približne každý tretí človek rozviazal osobné vzťahy kvôli názorovým nezhodám a zhruba polovica rodín sa doma o kontroverzných témach radšej ani nerozpráva pretože by to mohlo viesť až k rozpadu ich rodinných väzieb, tvrdí Kosnáč.Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši praje Braňo Dobšinský.

Je najvyšší čas sa rozhodnúť či tento štát chceme. Ak ho naozaj chceme, je najvyšší čas začať na tom pracovať, hovorí šéf Inštitútu sociálnej kohézie Pavol Kosnáč. Z čoho pramení narastajúca polarizácia spoločnosti a prečo sme tak málo odolná spoločnosť?Miera polarizácie slovenskej spoločnosti dramaticky narastá. Naopak, miera dôvery rapídne mizne. Atentát na premiéra, predtým dvojnásobná vražda pred LGBTI klubom v Bratislave, ale už sú tu i vraždy- či vynútené samovraždy, na školách.Kde sa to celé zastaví a čo to o nás vlastne vypovedá? Vieme kto sme a kam chceme smerovať? No a hlavne, chceme to vôbec vedieť?Chýba nám to, čomu Fíni hovoria "Sisu", teda odolnosť, vnútorná sila a odhodlanie čeliť náročným situáciám. Vedomie toho, kto sme a čo stojí za to brániť, hovorí šéf Inštitútu DEKK. Nemáme žiadny spoločný príbeh, za ktorým by sme stáli my všetci, celé spoločenstvo. No a nielenže sa na takomto príbehu vôbec nevieme zhodnúť, ale my ho dnes už ani nehľadáme. Víťazia polarizačné algoritmy sociálnych sietí, krátkozraká konfrontačná politika a klanová mentalita. Takto odolná spoločnosť nevyzerá, tvrdí Pavol Kosnáč.Aká veľká je miera polarizácie našej spoločnosti a prečo u nás rastie počet ľudí, ktorí sú ochotní siahnuť až ku krvavým a násilným riešeniam? Čo ich k tomu vedie a do akej miery sa démonizácia oponentov prelieva do každodennej reality? No a kde je tá povestná hranica zlomu, v ktorej sa to môže pretaviť až do občianskej vojny? Kto to živí a kto nesie kľúčovú zodpovednosť, ale najmä: Ako to zastaviť a zvrátiť?Na Slovensku približne každý tretí človek rozviazal osobné vzťahy kvôli názorovým nezhodám a zhruba polovica rodín sa doma o kontroverzných témach radšej ani nerozpráva pretože by to mohlo viesť až k rozpadu ich rodinných väzieb, tvrdí Kosnáč.Počúvate Ráno Nahlas, pekný deň a pokoj v duši praje Braňo Dobšinský.

Keď sa rast zastaví, prichádza revolta. A tá dnes nocí červenú šiltovku

„Na stole sú tézy, ktoré spochybňujú niektoré základné parametre nášho štátu: funkcia verejnoprávnych médií, zakotvenie občianskej spoločnosti, smerovanie a aliančné prepojenie na pôde EÚ a Nato, toto všetko bolo dané všanc“, hovorí Pavel Havlíček, analytik Asociácie pre medzinárodné otázky so sídlom v Prahe. Susedné Česko je po dlho očakávaných voľbách. Jedenástych v poradí. A zlomových – aspoň tak ich označovali pozorovatelia ešte pred ich začiatkom. Zaznievali obavy zo „slovenského scenára“, z návratu k moci tých, čo chcú až zmenu režimu, vystúpenie z Európskej únie i Nato a objatie s Vladimírom Putinom. Zaznievali hlasy o „vzácnej a krehkej demokracii, za ktorú predkovia neváhali obetovať životy“, čo svojim spoluobčanom pripomínala herecka legenda Zdeněk Svěrák. A Tomáš Halík hovoril o „nastavení zrkadla“ pre morálny a intelektuálny stav jeho Českej republiky.Už desiatky hodín sú známe výsledky. Aktuálne sa dôraz presúva na povolebné rokovania, lebo z nich vyjde zostava, ktorá bude dávať Českej republike smer. Ako však voľby dopadli a čo povedali o našich západných susedoch? Téma pre Pavla Havlíčka z pražskej Asociácie pre medzinárodné otázky. „Babišovi výrazne pomohol antiestablišmentovský sentiment“, hovorí Pavel Havlíček. „Pomohlo im vymedzovanie sa voči súčasnej garnitúre, voči domácim problémom v podobe pnutia v spoločnosti, dlho neriešených problémov, vymedzenie sa voči neschopnosti vládnych strán dohodnúť sa na potrebných reformách“, vysvetľuje analytik Pavel Havlíček. „Koalícii zas nevyšla stávka postaviť na prvé miesto zahranično-politickú bezpečnostnú agendu. Linku ochrany republiky pred ruským vplyvom a ruskou hrozbou“, tvrdí Havlíček. Podcast pripravil Jaroslav Barborák.

Za vedno se je poslovila Jane Goodall, primatologinja, neutrudna borka za okolje, naš planet in človeško solidarnost z vsemi bitji na Zemlji. S svojim programom 'Roots and Shoots' je zadnja leta intenzivno širila optimizem in vnemo za to, da se svet lahko premakne na bolje, najraje je nagovarjala predvsem mlade po vsem svetu. Ob 10-letnici Frekvence X smo leta 2019 posneli ekskluzivni intervju z njo. Matej Praprotnik in Maja Ratej se ob njeni smrti spominjata pogovora z njo, med drugim tudi tega, kako je poudarila, da ne smemo izgubiti upanja in kako moramo sleherni večer, preden zaspimo, skleniti z vprašanjem, ali smo tisti dan naredili kaj dobrega za svet. Ker je bila izjemna, ker njeno sporočilo, njen optimizem, njena trma in zanos nikoli ne bodo zamrli, vabimo k vnovičnemu poslušanju intervjuja z njo. Nam je dala izjemno popotnico, upamo, da se tudi vas dotakne kakšna od njenih misli. Jane Goodall v spomin od ekipe Frekvence X. Fotografija: Reuters

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se tretji teden v septembru tradicionalno začenja t. i. teden na visoki ravni, ko se novega sklica generalne skupščine udeležujejo predsedniki držav in vlad članic, ministri in druge visoke osebnosti. Svetovna organizacija letos praznuje 80-letnico, obenem pa je prišla do preloma. Svet zaznamujejo kršitve mednarodnega prava in opuščanje multilateralizma, kar se odraža tudi v finančnih težavah OZN, kajti številne članice ne plačujejo prispevkov. Ustanovni sklic 80-te generalne skupščine se sicer začenja s predznakom vojne v Gazi in priznavanja države Palestine. V oddaji tudi o tem: - Med poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu tudi eno o vse višjih življenjskih stroških - Na današnji dan brez avtomobila nekatere občine omogočajo brezplačno uporabo mestnih avtobusov - Slovenske odbojkarje v današnji osmini finala svetovnega prvenstva na Filipinih čakajo Američani

Xkurzija nas tokrat popelje v neverjetni svet tistih bitij, ki nam, vsaj v toplejšem delu leta, najpogosteje pijejo kri. To so komarji in klopi. Kolikšen odstotek klopov sploh prenaša bolezni in katere? Zakaj komar, okužen z virusom zahodnega Nila, na srečo ne pomeni, da bo prihodnje leto ta virus še prisoten pri nas? Kako so eksotične vrste komarjev sploh prišle k nam in zakaj so problematične? Odgovore bomo iskali na travnikih in v gozdovih v okolici Postojne, ki so za dva tedna postali "terenski laboratorij" mikrobiologov in biologov. Sogovorniki: dr. Nataša Knap Gašper, mikrobiologinja iz Laboratorija za diagnostiko zoonoz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete Tea Knapič, biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Gašper Grubelnik, mikrobiolog z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete