POPULARITY
Categories
770 episodes with IZ
31 episodes with IZ
50 episodes with IZ
22 episodes with IZ
23 episodes with IZ
18 episodes with IZ
19 episodes with IZ
20 episodes with IZ
22 episodes with IZ
322 episodes with IZ
31 episodes with IZ
30 episodes with IZ
17 episodes with IZ
33 episodes with IZ
252 episodes with IZ
16 episodes with IZ
22 episodes with IZ
193 episodes with IZ
23 episodes with IZ
10 episodes with IZ
12 episodes with IZ
8 episodes with IZ
154 episodes with IZ
146 episodes with IZ
128 episodes with IZ
106 episodes with IZ
10 episodes with IZ
9 episodes with IZ
2 episodes with IZ
5 episodes with IZ
84 episodes with IZ
5 episodes with IZ
6 episodes with IZ
5 episodes with IZ
7 episodes with IZ
3 episodes with IZ
5 episodes with IZ
5 episodes with IZ
7 episodes with IZ
3 episodes with IZ
6 episodes with IZ
57 episodes with IZ
3 episodes with IZ
6 episodes with IZ
5 episodes with IZ
4 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
10 episodes with IZ
3 episodes with IZ
3 episodes with IZ
5 episodes with IZ
5 episodes with IZ
50 episodes with IZ
3 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
6 episodes with IZ
46 episodes with IZ
3 episodes with IZ
2 episodes with IZ
4 episodes with IZ
2 episodes with IZ
4 episodes with IZ
6 episodes with IZ
4 episodes with IZ
4 episodes with IZ
4 episodes with IZ
3 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
38 episodes with IZ
4 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
37 episodes with IZ
2 episodes with IZ
36 episodes with IZ
4 episodes with IZ
35 episodes with IZ
33 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
3 episodes with IZ
3 episodes with IZ
3 episodes with IZ
29 episodes with IZ
29 episodes with IZ
4 episodes with IZ
28 episodes with IZ
3 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
3 episodes with IZ
26 episodes with IZ
26 episodes with IZ
26 episodes with IZ
26 episodes with IZ
5 episodes with IZ
3 episodes with IZ
2 episodes with IZ
25 episodes with IZ
3 episodes with IZ
23 episodes with IZ
22 episodes with IZ
22 episodes with IZ
3 episodes with IZ
3 episodes with IZ
2 episodes with IZ
2 episodes with IZ
It's all questions that contain IZ somewhere in the word! This episode's topic: IZ WORDS Sponsored by LearnClash, the quiz duel app that helps you remember what you learn: learnclash.com/partners/budds Fact of the Day: Vietnam has 837 ducks per 1,000 people, the highest ratio in the world. Triple Connections: Monty, Moon, House THE FIRST TRIVIA QUESTION STARTS AT 01:44 SUPPORT THE SHOW MONTHLY, LISTEN AD-FREE FOR JUST $3 A MONTH: www.Patreon.com/TriviaWithBudds INSTANT DOWNLOAD DIGITAL TRIVIA GAMES ON ETSY, GRAB ONE NOW! GET A CUSTOM EPISODE FOR YOUR LOVED ONES: Email ryanbudds@gmail.com Theme song by www.soundcloud.com/Frawsty Bed Music: "Laser Groove" Kevin MacLeod (incompetech.com) Licensed under Creative Commons: By Attribution 4.0 License http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ http://TriviaWithBudds.comhttp://Facebook.com/TriviaWithBudds http://Instagram.com/ryanbudds Book a party, corporate event, or fundraiser anytime by emailing ryanbudds@gmail.com or use the contact form here: https://www.triviawithbudds.com/contact SPECIAL THANKS TO ALL MY AMAZING PATREON SUBSCRIBERS, INCLUDING: Samantha Wheeler Boomer Cates Mark Kloppenburg Cadi Snow-Brine Amber Shiels Alan Kreisel Rich Sommer Joe Heiman Waqas Ali Logan Booker Bringeka Sam Nathan Stenstrom Brooks Martin Robyn Price Gee Brian Clough Charles Glanville IV Lauren Schuette Evan Lemons AnneMarie Mattacchione Yves Bouyssounouse Kenny Zail York yates Gay Geek Fabulous Mollie Dominic Nathalie Avelar Natasha raina leslie gerhardt Diane White Youngblood Trophy Husband Trivia Lynnette Keel Lillian Campbell Jerry Loven Jamie Greig Gail Lancman Jeremy Yoder Adam Jacoby rondell Adam Suzan Tiffany Poplin Bill Bavar Sarah Daniel Hoisington Keith Martin Sue First Steve Hoeker Jessica Allen Lauren Glassman Brian Williams Brett Livaudais Linda Elswick Carter A. Fourqurean Justly Maya Brandon Lavin Kathy McHale Chuck Nealen Courtney French Nikki Long Mark Zarate Laura Palmer JT Dean Bratton Kristy Erin Burgess Trenton Sullivan Jen and Nic Michael Redman Timothy Heavner Jeff Foust Richard Lefdal Myles Bagby Jenna Leatherman Vernon Heagy Albert Thomas Kimberly Brown Tracy Oldaker Sara Zimmerman Madeleine Garvey Jenni Yetter Patrick Leahy Dillon Enderby James Brown Christy Shipley Clayton Polizzi Alexander Calder Ricky Carney Paul McLaughlin Willy Powell Robert Casey Matthew Frost Brian Salyer Greg Bristow Megan Donnelly Jim Fields Mo Martinez Luke Mckay Simon Time Feana Nevel Hosted by Simplecast, an AdsWizz company. See pcm.adswizz.com for information about our collection and use of personal data for advertising.
Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Jure Franko in Maja Moll. Poezija primorske avtorice, profesorice in prevajalke Andreje Blažič Klemenc je meditativna, lirična in osredotočena na bivanjska občutja. Njen slog zaznamujejo subtilni stilistični utrinki, krajše pesniške oblike in globoko zaupanje v moč in izraznost besede. V pesniškem prvencu Naj me beseda iz leta 2013 je zajela v čas ujete trenutke, prebliske in raziskovanje bivanjskih pojavnosti od rojstva, hrepeneče bližine, samote, pa vse do svetlobe in vedrine, pogosto opuščanje ločil pa poudarja neskončnost in odprtost povedanega. Novo pesniško zbirko Življenje potuje skozme predstavljajo krajše meditativne impresije in premisleki o medprostorih bivanja. Naslov ni mišljen kot vdanost v usodo, temveč kot vabilo na duhovno potovanje s pogledom, usmerjenim proti umiritvi, tišini in harmoniji, od koder se znova polna moči vrača k zunanjemu svetu s sporočilom, da je vsak posameznik zares živ in svoboden šele takrat, ko sam postane gradnik svojega prostora: ko izprazni liste preteklosti, da lahko nanje napiše brezmejnost prihodnosti. Zbirka je manifest bivanja lirske govorke Pesmi so razvrščene v pet različno dolgih ciklov. Prvi cikel Življenje potuje skozme je popoln krog ustvarjalne in duhovne preobrazbe od absolutne tišine do izbruha življenjske energije. Je nekakšno pesničino vnebovzetje besede. Želja po stvarjenju neskončne beline nepopisanih listov (Napisati bi bilo treba) ni poziv k praznini, ampak k radikalnemu očiščenju. Da bi lahko zapela resnično odo življenju, mora najprej pobrisati odvečne besede, hrup in družbeno pogojeno vseenost in ravnodušnost. Belina postane prostor novih možnosti, v katerem se briše meja med tukaj in onkraj. Je duhovno platno, na katerem se združita zemeljsko bivanje in onstranska večnost, pri čemer pasivni mir pesnice ne zadovolji. Vstop skozi nova vrata z iskricami v očeh, ki simbolizirajo trenutek navdiha, je njena zavestna odločitev za ponoven vstop v svet, le da tokrat pod lastnimi pogoji. Prežeta z notranjim mirom se znova obrne navzven. Življenje, ki je prej potovalo skozi lirsko govorko kot tiha reka, se zdaj prelije v dinamično, iskrivo ustvarjanje (Diši). Izkaže se, da njeno iskanje tišine ni namenjeno begu pred svetom, temveč pripravi na to, da svet objame z vsemi njegovimi ponujenimi možnostmi. V pretresljivem kontrastu drugega cikla Zatišje navznoter, ki deluje kot katarza skozi temo, se njen pesniški svet sooči z najtemnejšimi silami sodobnega sveta, a z jasnim ciljem, da bo našla pot od apokalipse do odrešitve. Glasniki teme izvajajo radikalno destrukcijo bivanja, kar pomeni razkroj iluzij in neposreden napad na človečnost in sočutje. Metafora hologramov, ki ugasnejo, razkriva, da je velik del sodobne resničnosti le umeten konstrukt, projekcija in lažna svetloba (Glasniki teme in niča). V najgloblji točki, kjer ni več hologramov in družbenega hrupa, Andreja Blažič Klemenc končno doseže absolutno jasnost. To ni več iskanje, ampak védenje, trdno eksistencialno sidro. Čeprav so glasniki teme prinesli grozote, pesnica prav v tej ogoljeni resničnosti najde počitek (Zazdi se). Ko se zave »kdo smo in čemu«, je zunanja tema ne more več uničiti, temveč pomeni očiščenje: izbriše nepomembno, da lahko v miru in tišini znova prepozna svojo izvorno bit in smisel bivanja. Če sta prva dva cikla nihala med družbeno katarzo in iskanjem bivanjske svobode, gre v tretjem Ptica sem v tvoji krošnji za izrazit čustveni in metafizični prelom. Pesničin prehod od boleče nostalgije in hrepenenja do pomiritve z izgubo je kot elegija, ki se prelevi v svetlobo. Namesto obupa nad smrtjo izbere vero v nevidne vezi, ki ostajajo. Preteklost in sedanjost, zemeljski rečni breg in neskončno modro nebo se zlijejo v eno. Pesnica ugotovi, da tisti, ki so odšli, ne izginejo, temveč postanejo pokrajina, nebo in svetloba. Smrt zanjo ni konec, ampak se preobrazi v varujočo, nevidno navzočnost. Onkraj postane prostor, od koder ljubezen še vedno zre nanjo in jo spremlja na njenem bregu (Najbrž prisluškuješ). Četrti cikel Mirujem in opazujem rast se začne s kratko pesmijo Hvalnica nečasu, ki je ključ do globljega razumevanja poezije Andreje Blažič Klemenc. Nečas je zanjo dar, ki prisili svet, da se ustavi. Ko se je motnje zunanjega sveta več ne dotikajo in se prisili k pogledu vase, se notranji uvid in pravo razumevanje sveta izostrita. Iz zunanjega zatišja preide v globoko osebno, intimno pokrajino, kjer se zunanje spremembe letnih časov zlijejo z notranjim zorenjem. Avgustovski obet jeseni ni slovo, ampak zorenje in žetev življenjskih spoznanj. Ko zunaj »sneži v gluho noč«, postanejo besede mehka postelja in edino pravo zatočišče. Zima s svojim »ksilofonom hladu« prinaša estetsko lepoto, a ne more zamrzniti tistega, kar je v ljudeh živo. Bistvo človekovega obstoja in ustvarjalnega navdiha v samoti zime dobi novo, čisto in nesmrtno obliko. Zunanji svet zmrzuje in izginja, tisto, kar je resnično žlahtno, pa ostaja. Zaključni niz šestinpetdesetih večinoma drobnih pesmi z naslovom V soju plešoči list tvoje veje.je najdaljši in predstavlja sintezo, kjer se lirska govorka s prehodom v prvo osebo množine zlije z univerzalno človeško izkušnjo. Dogodki postanejo zrcala, v katerih gleda(mo) sebe. Čas se ustavi. Linearno dojemanje preteklosti, sedanjosti in prihodnost izgine, zlije se v točko izvora. »Drsimo / skozi negibni čas / v enost pradavnine, / obrazi dogodkov so uprti v nas. / Gledamo jih, v njih sebe, / in gnetemo spomine prihodnosti.« Simbolika spominov prihodnosti je tu paradoksalna, saj če je čas negiben, se je vse že zgodilo in se hkrati šele bo. V pesmi Tam je luč dne in tema obenem kroglast prazačetek, ki je kot simbolika kroga popolna oblika brez začetka in konca. In prav tam, kjer tema in luč ne izključujeta ena druge, ampak soobstajata v harmoniji, doseže pesničin 'jaz' razsvetljenje ter sprejme vse dele sebe in sveta. Zadnja pesem Drobir na situ dneva deluje kot odrešitev: »Mirno se razgledujem, / srce mi igra od vznesenosti, / tako blizu mi je vse najdražje, / tako krepčilna je bližina vseprežetosti.« Potovanje skozi vesolje se izkaže za potovanje domov, iz intelektualnega opazovanja kozmosa v čisto, izkustveno radost bivanja. Samota izgine, saj je pesnica na koncu vendarle našla globoko duhovno pripadnost svetu. Naslov pesniške zbirke Življenje potuje skozme potrjuje, da je potovanje Andreje Blažič Klemenc obrodilo sadove. Pot skoz dež besed, negibni čas in prosti pad je varno pripeljala nazaj v prvobitno dobroto, v zibelko novih začetkov.
Ob Marijinem vnebovzetju bodo v cerkvi pri Mariji na Otoku na južni obali Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem nadaljevali dolgoletno tradicijo. Romarska sveta maša ob 10.30 bo v slovenskem jeziku. Daroval jo bo krški škof Jožef Marketz. V večeru praznika bo že 72. Marijanska ladijska procesija po Vrbskem jezeru. Iz prazničnega koledarja na avstrijskem Koroškem še tole. V sklopu kmečkega praznika »Faranta« v Globasnici bo jutri maša ob 9.30. V Železni Kapli bo romarski dan pri Devici Mariji v Trnju. Pri maši ob 7.30 poje obirski pevski zbor, pri maši ob 8.30 bodo blagoslovili zelišča, pri maši ob 10.00 pa bo pel kapelski cerkveni zbor. V Št. Tomažu bo ob 11.00 dvojezično ekumensko bogoslužje z blagoslovitvijo zelišč, poje cerkveni pevski zbor Št. Primož. V romarski cerkvi v Podgorju bo maša ob 10.00, oblikujejo jo tamburaši iz Loč.
As roças de São Tomé e Príncipe fazem parte desde o final de julho da lista de Património da Humanidade, uma classificação atribuída pela UNESCO. Um conjunto de seis roças nas duas ilhas é agora protegido, obedecendo a critérios de conservação e proporcionando "uma oportunidade única" ao arquipélago para continuar o desenvolvimento sustentável. No fim de Julho, a Organização das Nações Unidas para a Educação, a Ciência e a Cultura (UNESCO) declarou seis roças de São Tomé e Príncipe como Património Mundial da Humanidade. A distinção abrange as roças Sundy e Belo Monte, na ilha do Príncipe, e as roças Água Izé, Diogo Vaz, Monte Café e São João, na ilha de São Tomé. Esta classificação das antigas plantações agrícolas coloniais portuguesas no arquipélago junta-se à classificação da ilha do Príncipe, em 2012, como reserva da Biosfera, assim como a recente classificação, em 2025, da globalidade da ilha de São Tomé, nomeadamente a floresta do Ôbo, também como reserva da Biosfera. Uma união entre a natureza e o passado colonial que são "uma oportunidade única" para o país, como explica a investigadora e professora universitária Nazaré Ceita em entrevista à RFI. "Não acredito que a UNESCO possa fazer investimentos [financeiros], mas há parceiros de desenvolvimento. Há a possibilidade agora com esta abertura de encontrar novos parceiros que possam ajudar a ter uma visão mais clara daquilo que se pode fazer, financiar e tornar rentáveis as roças, com uma visão de conjunto daquilo que se pode fazer. Tem que se ter em conta a última classificação também de todo o espaço de São Tomé e Príncipe, como reserva da Biosfera. Eu acho que é uma oportunidade única que se tem de facto que aproveitar, englobando as roças nessa dinâmica a que já está exposto São Tomé e Príncipe", explicou a académica. Até 2035, as seis roças apresentaram à UNESCO projectos para conservar, melhorar e divulgar o seu papel histórico e o seu lugar na memória colectiva da escravatura no Atlântico, mas também projectos de desenvolvimento sustentável ligados ao turismo e às artes. Para Nazaré Ceita, que em 2025 publicou o seu livro "De Serviçais a Funcionárias Rurais" sobre o papel das mulheres na vida profissional em São Tomé e Príncipe, não devem ficar esquecidas as populações das roças, com muitas pessoas a viverem de forma precária em comunidades criadas há mais de um século. "Eu até acho que muitos elementos dessa população terão receitas para tornar rentáveis, tornar visíveis a sua forma de ser e de estar. É preciso aproveitar algumas das estruturas já existentes das roças. Essas populações, inclusivamente, conhecem os esgotos, onde estão as águas, com a sua indicação, podem resolver alguns problemas básicos que existem. Recorde-se, por exemplo a Roça Agostinho Neto, que não entrou no conjunto de roças classificadas, mas é a única roça que tinha, por exemplo, uma central eléctrica, independente da rede que alimenta o país. Então é preciso estudar o que essa população tem para oferecer e porque o saber, a memória está também neles. Não se pode ostracizar pensando apenas as soluções de cima", concluiu a investigadora.
Zoran Kržišnik – Žirovničan, ki je svetu odprl slovensko grafično umetnost in slovensko grafiko potavil na zemljevid sveta Ko govorimo o kulturni zgodovini Žirovnice, najprej pomislimo na Franceta Prešerna, Matijo Čopa, Antona Janšo, Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna, a kraj je zaznamoval tudi umetnostni zgodovinar in svetovljan Zoran Kržišnik. Zoran Kržišnik je bil eden najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, likovnih kritikov in kulturnih menedžerjev 20. stoletja. Rodil se je v Žirovnici, v družini, povezani z znamenitim Antonom Kržišnikom – Trebušnikom, in že od mladosti ostal močno povezan z domačim okoljem pod Stolom. Čeprav ga je življenjska pot vodila v Ljubljano in nato v številna svetovna umetniška središča, Žirovnica zanj nikoli ni postala le oddaljen spomin.Po študiju umetnostne zgodovine je začel delati v Moderni galeriji, katere ravnatelj je postal leta 1957. Njegova velika vizija je bila slovensko umetnost povezati s svetom. Najpomembnejši dosežek na tej poti je bil Ljubljanski grafični bienale, ki je bil prvič organiziran leta 1955 in je pod njegovim vodstvom postal ena najpomembnejših mednarodnih prireditev grafične umetnosti. Kržišnik je s številnimi mednarodnimi stiki in sodelovanji pomagal uveljaviti slovenske umetnike ter Ljubljano oblikovati v pomembno središče grafične umetnosti. Zgovoren primer njegovega prizadevanja je grafična mapa Grafika Ljubljana ’71, s katero je želel dosežke slovenskih grafikov predstaviti tudi mednarodni javnosti. Tako si je mogoče zdaj v Čopovi rojstni hiši ogledati razstavo Grafika Ljubljana '71 & Zoran Kržišnik. Kljub svetovljanskemu življenju se je Kržišnik vračal domov. V sedemdesetih letih si je nad Selom pri Žirovnici zgradil hišo, ki je postala več kot le dom – v njej je uredil galerijo in sprejemal umetnike, kustose, galeriste ter prijatelje iz različnih delov sveta. Tako je prostor pod Stolom za nekaj časa postal stičišče domače in svetovne umetnosti.Kržišnikova zgodba je zato zgodba o človeku, ki je znal povezati na videz oddaljena svetova. Iz majhne gorenjske vasi je stopil na svetovni umetniški oder, vendar pri tem ni izgubil občutka za domači prostor. Prav v tem je njegova posebnost: Žirovnico je nosil s seboj v svet, hkrati pa je svet prinašal nazaj pod Stol.Sogovorniki: Andrej Jemec, slovenski slikar, univerzitetni profesor, akademik dr. Nadja Zgonik, slovenska umetnostna zgodovinarka, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica fotografija: z naslovnice kataloga razstave (Janez Bernik, Adriana II, 1971, barvna jedkanica )
Sodobni muzeji poskušajo najti nove poti za boljši obisk, in tako so v sobi v 2. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v glavnem mestu junija letos postavili stalno razstavo z naslovom Vonj po tobaku. Iz stotin pripomočkov za kajenje tobaka iz muzejskih depojev je kustos za cerkvene predmete, tekstil, glasbila in ljudsko kulturo mag. Darko Knez pripravil izbor različnih predmetov, in eno vitrino namenil tudi vohanju tobaka. Z njim smo se pogovarjali o vidiku sodobne nesnovne kulturne dediščine, vonju in vohu, s katerima se ukvarja tudi t. i. antropologija vonja. Med drugim letos mineva 22 let od sprejetja UNESCOVE Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je vključila tudi vonj in voh, kulturno-zgodovinsko pogojena fenomena kulturnih praks človeških skupin. Knez sodeluje tudi v raziskovalnem projektu Vonj in nesnovna kulturna dediščina (2024-2027), bil pa je član mednarodne raziskovalne skupine v okviru projekta Odotheka – knjižnica muzejskih in zgodovinskih vonjav. Leta 2024 je izšla njegova monografija Vonj po tobaku. Pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. FOTO: Izsek z zajemom iz videa Srečka Lotriča, izdelovalca pip v Gorjušah pri Bledu, na njegovi strani FB oziroma meta VIR: https://www.facebook.com/gorjuskepipe/
Alvīne šorīt bija mundra un priecīga. Ances karš… Eņģelis. Astoņgadīgais Valters… Revolūcijas un kari skar kurzemniekus, ietekmē viņu likteņus un aizved arī prom no mājām. Gatis Līdums, kuru līdz šim pazinām kā ģimenes psihoterapeitu un vairāku ar emocijām un attiecībām saistītu grāmatu autoru, tagad pierakstījis "Mirušo kurzemnieku stāstus". Tā ir viņa pirmā daiļliteratūras grāmata. Tajā apkopotie stāsti autoru pavadījuši kopš bērnības. Tie dzimuši vakara sarunās Kurzemes lauku mājās, kad pēc dienas darbiem ģimene sanāca kopā un stāstīja dažādus atgadījumus. Izšķirošais brīdis pienācis pēc vecāku aiziešanas mūžībā. Pirms tam viņš paspējis ierakstīt garas videointervijas ar māti un tēvu: "Viss, kas no šiem stāstiem ir palicis, ir divas videointervijas, vairāk nav nekā”, tā saka autors Gatis Līdums. Gata Līduma "Mirušo kurzemnieku stāstus" izdevusi "Zvaigzne ABC". Raidījumu atbalsta:
Hat nap múlva Jézus maga mellé vette Pétert, Jakabot és Jánost, a testvérét, és fölvitte őket külön egy magas hegyre, és színében elváltozott előttük. Ragyogott az arca, mint a nap, a ruhái pedig fehérek lettek, mint a napsugár. És íme, megjelent nekik Mózes és Illés, s beszélgettek vele. Péter ekkor azt mondta Jézusnak: ,,Uram, jó nekünk itt lenni! Ha akarod, csinálok itt három sátrat, neked egyet, Mózesnek egyet és Illésnek egyet.'' Amíg beszélt, íme, fényes felhő árnyékolta be őket, s íme, a felhőből egy hang szólt: ,,Ez az én szeretett Fiam, akiben kedvem telik, őt hallgassátok'' [Iz 42,1; MTörv 18,15]. Ennek hallatán a tanítványok arcra borultak és igen megijedtek. Jézus odament, megérintette őket és azt mondta: ,,Keljetek föl, és ne féljetek!'' Amikor fölemelték a szemüket, senkit sem láttak, csak Jézust egymagát. Amint lejöttek a hegyről, Jézus megparancsolta nekik: ,,Senkinek se beszéljetek a látomásról, amíg az Emberfia a halottak közül föl nem támad.''Olvasmányok, ünnepek a liturgikus naptárban. | Felolvassa: Varga László |
Agencija za okolje je včeraj sredi novega vročinskega vala izmerila julijske temperaturne rekorde na kar 28 merilnih postajah po državi. Najbolj vroče je bilo v Dolenjah pri Ajdovščini, in sicer 40 stopinj, to je le osem desetink manj od slovenskega rekorda. Vroče ostaja tudi na cestah, ki jih danes polnijo kolone pločevine. Tudi zaradi začetka počitnic v več nemških deželah je promet zgoščen predvsem iz smeri Avstrije proti Hrvaški. Drugi poudarki: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar laže poškodovana v včerajšnji prometni nesreči v predoru Kastelec. - Iz španske eksklave Ceuta se je v Maroko vrnila večina od 60.000 migrantov. - Odbojkarji po porazu proti Poljski v ligi narodov četrtič v boj za bronasto odličje.
Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. 18. nedeľa v Cezročnom období Iz 55, 1-3 Ž 145, 8-9. 15-16. 17-18 R.: Otvor svoju ruku, Pane, a nasýť nás. Rim 8, 35. 37-39 Mt 14, 13-21 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org
Najnovejši roman Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje bralca znova popelje na krhko mejo med resničnostjo in domišljijo, kjer se notranji svetovi umaknejo za obzidje, da bi ustvarili zavetje pred bolečino in pozabili na travmatične izkušnje. Tridelna monumentalna pripoved, zasnovana na avtorjevi zgodnji kratki zgodbi iz leta 1980, h kateri se je vedno znova vračal in jo razvijal (čeprav se je od teme in njenih številnih podob, povezanih z njo, dokončno poslovil, saj je letos v japonščini prvič izdal roman, v katerem je nosilna protagonistka ženska), jo nato najprej prevetril in prenovil z izdajo novele Konec sveta in zakrknjena dežela čudes, ki pa ni bila prevedena v slovenščino. Pred tremi leti je z dvema dodanima deloma in novimi poglavji motiviko razširil v subtilno refleksijo spomina, izgube in hrepenenja. Avtor nakaže, kako z gradnjo lastnih miselnih labirintov in z varovalnimi obzidji postopoma izgubljamo stik z resničnim življenjem. V središču romana je skrivnostno mesto, obdano z obzidjem, kjer človek ostane sam, odtujen in čustveno izoliran. V oklepu ga drži živ spomin na sanjsko izkušnjo čiste mladostne ljubezni, po kakršni hrepeni tudi v srednjih letih življenja, išče svoj pravi jaz in bega med sanjami in resničnostjo. Murakami s prepoznavno mirnostjo prepleta vsakdanje z nenavadnim ter ustvarja svet, za katerega se ne sprašuje, ali je fantazijski ali resničen, saj je njun soobstoj samoumevno dejstvo. Mesto in njegovo negotovo obzidje je literarni prostor, v katerem se resničnost razrahlja in notranje pokrajine dobijo svojo obliko – meditativen in premišljen roman o tem, kako živimo z izgubo in bolečino, ter kako si zaradi njiju ustvarjamo svetove, da bi ju lažje prenesli in preživeli. Iz japonščine je knjigo, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga, prevedel Domen Kavčič, uredila pa jo je Darja Marinšek.
„… slovo vyšlo z úst spravedlivosti, ktoré sa nevráti zpäť.“ (Iz 45:23) Luther napísal úvahu o Liste Galatským. Úvaha sa dostala do rúk Johna Bunyana, ktorý sa obrátil a napísal Cestu kresťana. Táto kniha bola preložená do viac než sto jazykov. Ranený francúzsky vojak siahol po traktáte pri posteli, čítal ho a obrátil sa. Jeho pomník ako stojí s Bibliou v ruke je v Paríži. Admirál Coligny bol vedúci reformácie vo Francúzsku. Jeho traktát čítala aj jeho ošetrovateľka, milosrdná sestra. Tá ho kajúcne odovzdala svojej abatiši, ktorá sa tiež obrátila a utiekla z Francúzska. Stretla mladého Holanďana a stala sa jeho ženou. Vplyv, ktorý mala na tohto muža, sa odrazil v celej Európe, lebo to bol Viliam Oranský, ktorý sa stal bojovníkom za oslobodenie protestantov v Holandsku. Tlačené slovo má veľký vplyv. Podáš ho dnes niekomu pre záchranu jeho duše? Hospodine, nie je treba Tebe vojska veľkého, keď Ty slabým chceš pomáhať mocou Ducha Svojeho. PS 64, 2 MUDr. Viera Roháčková
Studio Marvel je Spider-Mana po desetih letih in treh filmih končno vrnil tja, kamor spada: na ulice New Yorka. V prvi trilogiji s Tomom Hollandom kot mladim, še zelenim Spider-Manom, so superjunaka pošiljali po evropskih turističnih znamenitostih in ga množili v multivesolju – niso pa nam privoščili tistih najbolj antologijskih prizorov, povezanih s tem likom. Menda je bilo »že prevečkrat videno«, kako Spider-Man slalomira nad newyorškimi ulicami in visi s stolpnic mesta, ki nikoli ne spi. No, novi režiser Destin Daniel Cretton, ki je še od filma Shang-Chi in legenda o desetih prstanih znan po svoji ljubezni do borilnih veščin in prizemljenih akcijskih prizorov, je izkoristil priložnost za nov začetek in vpeljavo malo bolj zrelega, odraslega Spider-Mana. Zmedeni najstnik iz prve trilogije je dobil dobrodošlo nadgradnjo značaja, akcijski prizori pa so najboljši, kar smo jih v tej franšizi kdaj videli. Manj je bombastičnih in predimenzioniranih pošasti, več je preproste radosti nihanja med nebotičniki. Na trenutke se Nov dan približa celostni potopitveni izkušnji, ki pričara bobneče vzdušje vrvečega velemesta. Film se oklene iztočnice spektakla Ni poti domov iz leta 2021. Doktor Strange je takrat, da bi preprečil usodno zlivanje med vzporednimi vesolji, iz spomina vsega človeštva izbrisal podatek, da je Peter Parker Spider-Man. Drugače povedano: vse karte je zdaj treba premešati na novo. Minila so štiri leta in Peter Parker se vse bolj izgublja v svoji vlogi superjunaka. Medtem, ko sistematično izkoreninja kriminal v New Yorku, se je težko izogniti občutku, da se z vso to storilnostjo samo skriva pred lastno osamljenostjo. Teta May je mrtva, edina prijatelja, ki ju je kdaj imel, MJ in Ned, pa očitno uživata v študentskih letih, ne da bi ju pri tem obremenjevali kakršni koli spomini na Parkerja. Peter, ki svoje večere preživlja v zanikrnem podstrešnem stanovanju, ju mazohistično zalezuje na družbenih omrežjih in se niti ne poskuša zbližati s kakšnim novim človekom. Stres te brezizhodne situacije v njem sproži tudi telesne spremembe. Če je prej svoje »pajkove mreže« proizvajal in sprožal sintetično, so zdaj začele same brizgati iz njegovih zapestij. Te nenadne spremembe v DNK-ju služijo kot opomin, da je Peter vendarle drugačen, mutant, in film se v tem vidiku – seveda znotraj parametrov blockbusterja – spogleduje celo z žanrom telesne grozljivke. Bi moral Spider-Man pustiti, da ga skrivnostna mutacija nadgradi v še bolj učinkovit borilni stroj, ali pa naj se upre postopnemu razčlovečenju? Medtem, ko naš junak premleva to dilemo, se nadenj spravi skrivnostna entiteta, ki očitno lahko preskakuje med telesi nič hudega slutečih gostiteljev in se jim naseli v možgane. Ustvarjalci filma so se neznansko trudili skrivati, kateri antologijski stripovski lik, ki ga igra Sadie Sink, je osrednji antagonist zgodbe – ampak vse teorije oboževalcev so se izkazale za pravilne. Spider-Manova zgodba je naposled trčila s stripovskim svetom, v katerem se gibljejo mutantski Možje X. Med svoje zaveznike Spider-Man lahko šteje Črno vdovo – njo igra Florence Pugh. Ta s svojim štorastim slovanskim naglasom poskrbi za zabaven intermezzo. Drug zaveznik je profesor Bruce Banner, ki pa se bo seveda na neki točki napihnil v neobvladljivo zeleno pošast, Hulka. Malo manj prepričljiva je njegova bromanca s Frankom Castlom alias Kaznovalcem, žilavim vojnim veteranom in silakom, ki pretirava s svojim karikiranim mačizmom. Igra ga Jon Bernthal, kar števec igralcev iz Odiseje pripelje na tri (druga dva sta seveda Tom Holland in Zendaya). Najbolj prizemljeni in človeški prizori v filmu so tisti, v katerih se Petrova pot končno križa z MJ-jino. Zendaya zbuja vtis, da je v stripovski film vkorakala iz neke druge, veliko bolj odrasle drame. Njen lik trmasto vztraja pri človeški razsežnosti zgodbe in ji s tem daje težo. (Kljub temu nam scenarij z vpeljavo nadnaravnega omogoči za Petrovo situacijo skoraj transgresiven ljubezenski prizor, ki ga sicer ne bi dobili.) Zelo očitno je, da poskuša Nov dan Spider-Mana (in morda cel svoj panteon) potisniti v bolj odraslo, čustveno zrelo fazo. Morda je to edini način, da preživijo v zabavnem ekosistemu, ki je končno prerasel zlizano formulo superjunaških spektaklov s predimenzioniranimi, računalniško animiranimi kataklizmami in serijskimi uničenji sveta. Igralci so naposled več kot samo zamenljiva telesa, na katere se da navesiti pajkice in posebne učinke. Ideja je prava, čeprav je film v tretjem dejanju še vedno prenatrpan s peripetijo in bi mu koristil veliko hitrejši razplet. Vseeno pa nam pusti kanec upanja, da decembrski Vzpon doktorja Dooma, naslednje veliko poglavje Maščevalcev, ne bo popolnoma brezdušen behemot. Recenzijo je napisala Ana Jurc, bere Lidija Hartman. Iz oddaje Gremo v kino.
Sommerfeldt - WEEK-30 | 2026 LTU-Podcast ► Artist https://soundcloud.com/sommerfeldt TRACKLIST 1.Sommerfeldt feat. Sigmund Floyd – Dancing In The Field (Badabing Diskos) 2.Stimulator Jones – Night Walk (Star Creature Universal Vibrations) 3.Totem Projects – Dream Forever (Totem Projects) 4.Deep Inc feat. Stee Downes – Nothing Lasts Forever (Phil Asher Restless Soul Mix) (Stand Out 5.Recordings) 6.Easy Peelers – Dubbing & Pumping (Eva Lansberg Remix) (Ultra Knites Records) 7. Iz & Diz – Love It Dub It (Fred Everything Remix) (Silver Network) 8.Sommerfeldt feat. Magnus JJ – M87 (Badabing Diskos) 9.Rhode & Brown – Hop On (Permanent Vacation) 10.Fyta & Ray Willbern – Shake It! (Brique Rouge) 11.True Pleasures – Pump (Monologues Records) 12.Gabi Fischer – Electro Therapy (Cocada Music) 13. Discovery Zone – Dance II (Mansions and Millions) Listen on more Podcast Platforms https://likethatunderground.com/podcast/ LIKE THAT UNDERGROUND ► Soundcloud Reposts https://likethatunderground.com/soundcloud/ ► LTU Membership https://likethatunderground.com/membership/ ► LTU Promotion Service https://likethatunderground.com/service/ ► LTU Label https://likethatunderground.com/label/ ► LTU Radio https://likethatunderground.com/radio/ ► LTU Social Media https://likethatunderground.com/about/
»Izčrpanost in izgorelost sta najvišji odličji, ki si jih današnji človek lahko podari.« To misel lahko preberemo na platnici romana Drsenje avtorice Ize Strehar. Delo, ki je izšlo pri založbi Beletrina je romaneskni prvenec uveljavljene, nagrajene ustvarjalke – Iza Strehar je, ob drugih priznanjih, za dramsko besedilo Nezakonske matere prejela nagrado Slavka Gruma, za scenarij za film Prasica, slabšalni izraz za žensko pa nagrado vesna. Roman Drsenje prefinjeno opisuje družbo sodobnega zahodnega sveta, kulturo, ki zahteva neprekinjeno visoko storilnost, optimizem in funkcionalnost, ter njeno drugo stran: posameznike oziroma posameznice, ki ne zmorejo njenega načina in tempa.
No 29. jūlija līdz 1. augustam Rīga pirmo reizi vēsturē kļūs par pasaules trombonu galvaspilsētu, uzņemot Starptautisko Trombonu festivālu 2026 (International Trombone Festival – ITF 2026), pasaulē nozīmīgāko profesionālo forumu, kas veltīts trombonam. Festivāla norisi Latvijā virza starptautiski novērtētais latviešu trombonists, multiinstrumentālists un Starptautiskā Trombonu festivāla 2026 namatēvs Vairis Nartišs, ar kuru "Klasikas" studijā tiekamies pirmdienas "Neatliekamajā sarunā". Vaira Nartiša iniciatīva un sadarbība ar International Trombone Association ļāvusi Rīgai kļūt par vietu, kur šovasar satiksies pasaules trombonu elite, jaunā mūziķu paaudze un Latvijas profesionālie kolektīvi. Vairis Nartišs: Festivāls notiek regulāri, katru gadu kādā citā valstī. Izņēmums bija 2020. gads, kad Osakā plānotais festivāls pandēmijas dēļ tika atcelts. Inta Pīrāga: Vai Rīga uz šo statusu – kļūt par trombonistu galvaspilsētu – tiecas jau sen? Un kas nostrādāja par labu tam, ka tas notiek mūsu valstī? Tas darbiņš man sākās 2016. vai 2017. gadā: tad bija pirmās idejas un pirmā saziņa ar Starptautisko trombona asociāciju. Bija plāns, ka es braucu uz Osakas festivālu skatīties, pētīt, iepazīties, izzināt, uzzināt un pārliecināt visus kungus. Taču viss nobruka, un mūs nolika mājsēdē. Bet vienalga – bija ļoti aktīvs un padziļināts darbs, diezgan daudz asociācijas pārstāvju brauca uz Latviju, lai izpētītu un saprastu Latvijas situāciju. 2025. gada sākumā oficiāli tika parakstīts līgums ar Pasaules starptautisko trombonu asociāciju, un es oficiāli varēju nākt klajā ar paziņojumu, ka Rīgā – pirmoreiz Austrumeiropā – un vairāk nekā pēc desmit gadu pauzes vispār Eiropā notiks Starptautiskais Trombonu festivāls. Lai piedalītos šajā festivālā, svarīgs noteikums ir būt par asociācijas biedru. Cik sen jūs pats tāds esat? Vairāk nekā desmit gadus. Kad vēl strādāju Latvijas Nacionālās operas orķestrī, saņēmu jau pirmos žurnālus no Trombonu asociācijas ar nosaukumu "Trombone": kolēģiem to rādīju, lasījām šīs intervijas, priecājāmies, cik labi būtu, ja arī Latvijā kaut kas tāds notiktu. Te nu mēs 2026. gadā esam nonākuši. Rīgas lidosta šajās dienās sagaida ļoti daudzus trombonistus. Preses relīzē rakstīts, ka Latvijā būs vismaz pieci simti viesu! Tas nav pārspīlēti? Apmēram tā arī būs. No visas pasaules. Vienīgi no Antarktīdas nav, arī Āfrika ir mazāk pārstāvēta. Bet visi pārējie kontinenti ir aptverti. Trombons nav no tiem mazākajiem un vieglākajiem instrumentiem, turklāt tam ir dažādi paveidi. Jūs pats arī spēlējat tādus instrumentus, kuru garums ir četri, pieci metri. Kā ir ar ceļošanu? Kā ietiekat lidmašīnā? Kādreiz biju ļoti nekaunīgs. Kad vēl ceļoju kopā ar Operas orķestri, sagaidīju brīdi, kad pasažierus lidostā izsauca jau personīgi, un ar trombonu salonā gāju ar tādu teikumu: vai nu jūs izdomājat, kur šo trombonu likt, vai arī es kāpju ārā. Un parasti šī lieta tika atrisināta. Šobrīd tas kļūst aizvien sarežģītāk. Beidzamos gadus savu trombonu esmu uztaisījis ar noņemamu zvana daļu, un man ir ļoti, ļoti viltīgs futrālis, kas izskatās pēc vijoles futrāļa. Aizpagājušogad lidoju uz festivālu Amerikā. Lidojums no Rīgas uz Helsinkiem bija ar ļoti mazu lidmašīnu, kurā bija ļoti maz vietas. Tur to stratēģiju nospraudu tādu, ka pirmais ieeju salonā it kā ar vijoli, viltīgi ieslēpos savā vietā un uzreiz sāku tēlot, ka guļu. Ka manis nav. Viens no pēdējiem pasažieriem salonā ienāca viegli iereibis un apaļīgs somu kungs, kurš, redzot, ka viņam un viņa bagāžai vietas nav, diezgan skaļi sāka jautāt, kam, pie velna, pieder šī vijole! Tēloju, ka guļu un neko nezinu, līdz ar to kungs diezgan rupji nolamājās pa visu salonu un viņam vienkārši bija tālāk, jo neviens jau viņam neatbildēja... Līdz ar to ļoti bieži lidmašīnās jāpielieto viltības, bet trombonisti ir diezgan lielas personības, kuri spēj atrast šādus kreatīvus risinājumus tādās situācijās. (Smejas.) Sarunas turpinājumā par to, kāpēc trombonisti kļūst par plašas jomas speciālistiem, kuri nepazīst robežas un kālab tas vajadzīgs; par to, ko atšķirīgu šajā dienās ienesīs Latvija; par komandas darbu un koncerta dalībniekiem. *** Starptautiskais Trombonu festivāls jau vairāk nekā piecdesmit gadus ir nozīmīgākais ikgadējais notikums trombonu pasaulē. Katru gadu tas notiek citā valstī, pulcējot pasaules izcilākos trombonistus, pedagogus, komponistus, studentus un instrumentu ražotājus. Festivāls ir vieta, kur dzimst jaunas muzikālās idejas, profesionālas sadarbības un nākotnes projekti, bet 2026. gadā pirmo reizi tā mājvieta būs Rīga. "Pirms vairākiem gadiem ideja par Starptautisko Trombonu festivālu Rīgā šķita tikai sapnis. Tagad līdz tā sākumam atlikušas vien dažas dienas. Man ir patiess prieks, ka varēsim pasaulei parādīt ne tikai Latvijas mūziķus, bet arī mūsu kultūru, vēsturi un viesmīlību. Ceru, ka šis festivāls kļūs par notikumu, kuru atcerēsimies vēl daudzus gadus," saka festivāla namatēvs Vairis Nartišs. Līdzās pasaules līmeņa koncertiem festivāls piedāvās plašu profesionālo programmu – meistarklases, lekcijas, komponistu darbnīcas, starptautiskas diskusijas, studentu ansambļu koncertus, instrumentu un nošu izdevēju izstādi, kā arī daudzus citus pasākumus. Tā būs unikāla iespēja jaunajiem mūziķiem mācīties no pasaules vadošajiem trombonistiem, bet Latvijas klausītājiem – vienuviet dzirdēt māksliniekus, kuru koncerti ikdienā izskan pasaules prestižākajās koncertzālēs.
Leono atsakymas „trumpizmui“ ir vasara su Kierkegaardu„Roma išmoko priešintis bandymams suvaržyti Bažnyčios balsą pagal JAV ar Europos diktuojamus ideologinius reikalavimus. Šiandieninis Vatikanas, tiek geografijos, tiek moralės požiūriu, užima centrinę poziciją, leidžiančią suprasti naujas ginklavimosi varžybas ir bandymus kurti naujus karo naratyvus". Plačiau - vedamojo skiltyje.Užsienio spaudos apžvalga: apie netinkamų dalykų sudievinimą (parengė Giedrius Tamaševičius).„Ex cathedra“: popiežiaus Leono XIV-ojo laiškas 6-osios Pasaulinės senelių ir pagyvenusių žmonių dienos proga „Aš tavęs niekada nepamiršiu“ (Iz 49, 15).Iš „Mažosios studijos“ archyvų: kun. Antanas Saulaitis SJ apie vasarą.Poetės Giedrės Kazlauskaitės radijo apybraiža „Vasara su Kierkegaardu“.Red. Rūta Tumėnaitė ir Julius Sasnauskas.
Britanec Christopher Nolan je eden izmed tehnično najbolj dovršenih avtorjev sodobnega filma. Tudi Odiseja ni brez hib, ki mu jih radi očitamo – montaža zvoka in občasna banalnost dialogov ostajata Nolanovi šibki točki – vseeno pa bi težko našli režiserja, ki bi mu bilo bolj smiselno zaupati tri tisoč let staro klasiko. Homerska epizodna struktura je pisana na kožo človeku, ki je iz nelinearnih zgodb in časovnih zank naredil svoj zaščitni znak. Časovni in pripovedni dimenziji zgodbe dodaja še vizualno moč: zgradil je filmski svet, ki grško antiko po življenjskosti v naši kolektivni domišljiji približa neprimerljivo večkrat upodobljenemu rimskemu cesarstvu. Odiseja v Nolanovi interpretaciji ni zgolj skupek samonanašalnih stilističnih poudarkov in bombastičnosti; v najambicioznejšem projektu svoje kariere režiser svet mita in fantazije prizemlji z realizmom, a ga obenem ne oropa spektakla. Ta preplet pravljičnosti ter skrajno tuzemskega trpljenja odpira prostor za zgodovinske "nedoslednosti" , pa tudi za bogove – ki sicer ostajajo umaknjeni daleč v ozadju. Ateno, ki jo igra Zendaya, lahko razumemo le kot manifestacijo Odisejeve krivde in strahov, ne pa kot resnično intervencijo z Olimpa. Puriste in klasiciste bodo brez dvoma zmotile svoboščine in izpusti, ki si jih je Nolan dovolil v odnosu do predloge. Odpovedal se je tudi daktilskemu heksametru in s tem spevni ritmičnosti grškega epa. Izgubljeno poetičnost na ravni dialoga pa je zato v celoti nadomestil z vizualno in kompozicijsko lepoto. Spomine na trojansko vojno in Odisejevo junaško popotovanje prepleta z zmedeno sedanjostjo izgubljenega, osivelega starca, a pri tem ohranja popolno preglednost nad zgodbo. Že po stanju štrenaste brade Matta Damona se je lahko orientirati, na kateri točki pripovedi smo. Za Nolanovo Odisejo je ključno režiserjevo branje njenega naslovnega junaka. Če je pri Homerju Odisej ne samo pretkan in pogumen, pač pa mestoma tudi prevzeten, mejno aroganten junak, Nolana motiv napuha v resnici ne zanima – to nakazuje že izbira Matta Damona, najbolj nenastopaškega med velikimi zvezdniki. Odisej je zdaj strt, čustveno otopel vojni veteran, ki ga hromita posttravmatska stresna motnja in občutek krivde; ne nazadnje je bil on tisti, ki si je izmislil prevaro s trojanskim konjem. Odiseja tako kar naenkrat ni več prilika o samovšečnem junaku, ki ga morajo bogovi postaviti nazaj na mesto, ki mu pripada, temveč zelo sodobna, eksistencialna psihološka grozljivka o človeku, ki ne zmore prekiniti cikla nasilja in vojne, ki ga je sam pomagal nadaljevati. V tem pogledu je Odiseja vsaj dopolnilo, če že ne nadaljevanje režiserjeve oskarjevske uspešnice Oppenheimer. Vsi vidiki filma, od stiliziranega čustvovanja do razmeroma higieničnega prikaza nasilja in ležernega pogovornega besedišča, so anahronistično prilagojeni našemu času in sodobni senzibiliteti. Težnja, da bi v Drugem vedno videli zrcalni odsev sebe, nam po eni strani sicer približa nek skoraj pozabljeni svet, a po drugi plati takšno racionaliziranje in prečiščevanje tudi splošči vso moralno kompleksnost kulture, ki je v marsičem drugačna od naše. Nam avtor ne zaupa, da bi lahko še naprej dihali z Odisejem, če ga ne bi kastriral v nesporno, anemično bitje? Nihče ni nikoli trdil, da je Nolan subtilen pripovedovalec; njegove svetove zaznamujeta jasna ideološka opredeljenost in določena mera politične popreproščenosti. Ta naivnost, če hočete, se temu filmu lepo prilega. Zelo lahko je potegniti vzporednice med zatonom Itake in sodobnega sveta: družba je na milost in nemilost prepuščena pohlepnim vojnim dobičkarjem, ki so izkoristili pomanjkanje moralno pokončnih posameznikov. Nolan in direktor fotografije Hoyte van Hoytema izvedeta načrtni desant na gledalčeve čute: vsak prizor, od smrdljive klavstrofobije v trebuhu trojanskega konja pa do podivjanega Pozejdonovega maščevanja na odprtem morju, je maksimalistična ponazoritev človekove majhnosti v svetu. Orjaškost peripetije protiutež najde v preprostem sporočilu: edina rešitev za naš razklani, individualizirani svet je v tem, da se nekako spet vrnemo k občutku za skupnost in solidarnost. Odisejo od tipičnega blockbusterja loči predvsem to, da ne klecne pod lastno kolosalnostjo. Nolan se zavestno ni bil pripravljen umakniti od sveta, o katerem pripoveduje, in se skriti v zavetje zelenih platen, posebnih učinkov in studijske sterilnosti. Njegovo priseganje na praktične filmske učinke je več kot samo pretenciozna gesta filmskega purista. Moderne pristope zna z obrtništvom stare šole spojiti na način, ki spominja na čarovnijo filmskega mojstra Raya Harryhausna. Recenzijo je napisala Ana Jurc. Iz oddaje Gremo v kino.
Film brazilskega režiserja Gabriela Mascara Modra sled bi lahko poimenovali tudi Babica gre na jug – pa čeprav na vzhod, po Amazonki. Glavna junakinja filma, 77-letna Tereza, se v distopični Braziliji prihodnosti mora soočiti z dejstvom, da država starejše od 75 let prisilno pošilja v tako imenovane kolonije, kjer naj bi si zasluženo odpočili po dolgih letih produktivnosti. Toda kar država predstavlja kot skrb za starejše, je v resnici, tega se dobro zaveda tudi Tereza, le priročna in poceni rešitev za to, kako se znebiti manj produktivne skupine prebivalstva – konec koncev še ni slišala za primer, da bi se kdo iz omenjenih kolonij kdaj vrnil. Ko Terezi uradniki odredijo napotitev v eno izmed njih, se upre diktatu, da bi bila zaradi svoje starosti poslana na simboličen odpad, ter se nameni slediti svojim sanjam. Čeprav ima film distopično vodilo, je režiser Brazilijo v filmu zasnoval le za odtenek drugačno od sodobne, tako pa je brez dvoma želel pokazati, da od tovrstne prihodnosti upravljanja starejšega prebivalstva v imenu ekonomske produktivnosti nismo daleč. Tereza se v filmu, še preden bi jo odposlali v kolonijo, sklene izpolniti svojo željo, da bi poletela z letalom. Toda ker za to potrebuje dovoljenje svoje hčere, ki je zaradi starosti zdaj njena skrbnica, jo pot najprej zanese na barko. Na bregu Amazonke najde ekscentričnega kapitana Caduja, ki z barko po Amazonki prevaža različen, morda nezakonit tovor, ter mu iz svojih prihrankov plača, da jo odpelje proti Itacoatiari. Tam bi ji morda uspelo najti koga za polet z ultralahkim letalom, za katerega, ker država tovrstne polete prepoveduje, ne bi potrebovala dovoljenja hčere. Začetna pot po reki simbolno začrta nadaljevanje filma. Medtem ko plujeta po neskončnih rečnih ovinkih, Cadu Terezo nauči voziti barko, v ključnem prizoru pa Cadu v reki najde polža, ki za seboj pušča nenavadno modro sled. Cadu si v oko kapne domnevno halucinatorno modro sluz in v deliriju vidi svojo prihodnost. Toda naslovna modra sled za Terezo ni le omenjena polžja tekočina, temveč modrina reke, ki jo vodi v prihodnost, začrtano po njenih lastnih željah. V nadaljevanju filmske pripovedi se Tereza znajde v raznih zagatah, med drugim jo oblasti zajamejo in skorajda odpeljejo v kolonije, vendar jim premeteno pobegne in postane prava pravcata ubežnica, ki se na koncu spet znajde na Amazonki, na barki prav tako starejše Roberte. Čeprav film Modra sled nekajkrat zaide v nadrealistične vode, to je že skorajda zaščitni znak sodobnih brazilskih filmov, je Mascarova filmska pripoved močno zasidrana predvsem v običajni Braziliji, po kateri se potika ubežnica. Nekateri izjemno posneti rečni prizori morda prikličejo v spomin druge amazonske filmske pustolovščine, toda režiser v bližnjem planu ves čas ohranja Terezo ter tako slavi njeno upornost in igrivost, pa tudi njeno telesnost in iz nje izhajajočo intimo, ki je pri prikazu starejših sicer na filmskem platnu pogosto spregledana. Film namreč bolj kot distopično svarilo deluje kot razprava o starizmu danes, o izključujoči nevidnosti starejših in o tem, kako poenostavljeno družba pogosto išče rešitve zanje in kako zlahka jim s tem odvzame avtonomno odločanje o tem, kako bodo preživeli starost. Recenzijo je napisala Petra Meterc. Iz oddaje Gremo v kino.
Igralci, ki gredo med režiserje, in prirejanje literarnih del za film – oboje utegne razočarati. Kar pa nikakor ne velja za Kronologijo vode – drzen režijski prvenec Kristen Stewart, posnet po spominih Lidie Yuknavitch, ki je bil premierno predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu, zdaj pa ga lahko gledamo pri nas. Gre za film in knjigo o ženski, ki je doživela spolne zlorabe v otroštvu, je izgubila otroka in prestala več ciklov odvisnosti, predvsem od alkohola. Obenem ponuja optimističen zasuk, možnost izhoda iz začaranega kroga, ki ga okrog protagonistke ustvarijo najtežja možna čustva. Film je zelo suvereno zastavljen – z izjemno britansko igralko Imogen Poots v glavni vlogi, pa tudi s Toro Birch v vlogi protagonistkine sestre, in odličnim Jamesom Belushijem v pomembni vlogi mentorja pisanja. Kronologija vode je subtilno posneta na 16 mm filmski trak, tako da ima tudi slika neko posebno taktilnost – zrnatost in barvitost, kar se dobro ujame s pripovedjo, ki gradi na spominih in doživljanju. Vizualno je to delo močno, na trenutke se tudi poigrava z eksperimentalnim filmom. Prav tako ima močan zvočni dizajn. Izhajajoč iz misli, s filmskega začetka, da so spomini zgodbe, sledi življenjski zgodbi pisateljice, ki je napisala predlogo za film, avtobiografski roman Kronologija vode. Lidia Yuknavich je izhod iz težkih življenjskih situacij iskala v pisanju o prav teh. Film v tem smislu vzdržuje mit o tem, da umetnost izvira iz travm in bolečin, do česar imamo lahko zadržke. Vsekakor pa je pisanje, moč besed v filmu predstavljeno kot edina resnična možnost protagonistkine emancipacije, možnost, vzeti stvari v lastne roke in jih pregnesti v nekaj drugega. In narediti korak naprej. Vsekakor Kristen Stewart v filmu ne izkorišča teh izkušenj, ampak poda le toliko informacij o njih, kot je za razumevanje zgodbe nujno. Metafora vode v filmu kot nečesa, v kar se potopiš in ima očiščevalne lastnosti, ter protagonistki ponudi izstop iz primarne družine, je tukaj ključna. Ampak voda je tudi enačaj za solze, predvsem pa prispodoba za valovanje v življenju. Človeka silovit val odnese s sabo in nekam naplavi, vendar zatem morda zbere moč, da od tam odplava na boljši kraj. Recenzijo je napisala Tesa Drev Juh. Iz oddaje Gremo v kino.
»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.
Iz istaknutih skupina za zagovaranje prava Muslimana u Australiji su pozdravili odgovor savezne vlade na ključne preporuke izvješća o islamofobiji, 10 mjeseci nakon što je ono objavljeno. Vlada je prihvatila 35 od 54 preporuke koje je iznio posebni izaslanik za borbu protiv islamofobije, Aftab Malik.
Byl vymodleným zázrakem, ale i tichým svědkem nepochopitelných zkoušek. Příběh Izáka nás učí, jaké to je žít ve stínu velkého otce a přitom najít svou vlastní cestu k požehnání. Tento podcast můžete podpořit na https://radio7.cz
Spójrz z nieba i popatrz ze swojego świętego, wspaniałego przybytku! Gdzież jest twoja żarliwość i twoja moc? (Iz 63,15) Jezus powiedział: Nie zostawię was sierotami, przyjdę do was. (J, 14,18)
Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Svätých Andreja-Svorada a Beňadika, pustovníkov (spomienka) Iz 38, 1-6. 21-22. 7-8 (Ch) Iz 38, 10. 11. 12. 16 R.: Pane, ty si vyrval môj život z priepasti záhuby. Mt 12, 1-8 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org
Srečen narod in srečna družba, ki imata pesnika, kot je Andrej Rozman - Roza. Pesnik namreč stoji v areni življenja že leta in desetletja ter še kako brezkompromisno, igrivo, izzivalno, izvirno, humorno ustvarja poezijo in še marsikaj. Pred njim ni varna literarna tradicija, nacionalna patologija, politika itd., njegovi verzi zarežejo natančno in zdravijo s humorjem. Ob izidu knjige zbranih pesmi za odrasle 1982-2025 z naslovom Zdravilo za čas (izšla je pri Mladinski knjigi) Andrej Rozman - Roza več pove o svoji poeziji in še čem v pogovoru v živo z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Štvrtok 15. týždňa v Cezročnom období Iz 26, 7-9. 12. 16-19 Ž 102, 13-14b+15. 16-18. 19-21 R.: Pán z nebies pozerá na našu zem. Mt 11, 28-30 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org
Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Svätého Bonaventúru, biskupa a učiteľa Cirkvi (spomienka) Iz 10, 5-7. 13-16 Ž 94, 5-6. 7-8. 9-10. 14-15 R.: Pán neodvrhne a neopustí svoj ľud. Mt 11, 25-27 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org
Oto Wszechmocny, Pan przychodzi w mocy, jego ramię włada. (Iz 40,10) I usłyszałem donośny głos z tronu mówiący: Oto przybytek Boga między ludźmi! I będzie mieszkał z nimi, a oni będą ludem jego, a sam Bóg będzie z nimi. (Dz 21,3)
Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Utorok 15. týždňa v Cezročnom období Iz 7, 1-9 Ž 48, 2-3a. 3b-4. 5-6. 7-8 R.: Boh založil svoje mesto naveky. Mt 11, 20-24 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org
Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Pondelok 15. týždňa v Cezročnom období Iz 1, 10ab. 11-17 Ž 50, 8-9. 16b-17. 21+23 R.: Ukáž nám, Pane, cestu spásy. Mt 10, 34 – 11, 1 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org
Teraz tak mówi Pan, Ten, który stworzył ciebie, Jakubie, i ukształtował cię, Izraelu: Nie bój się, bo cię odkupiłem, wezwałem po imieniu, należysz do Mnie! Iz 43,1 (BE)
V oddaji Iz naših krajev smo poročali o novi naložbi japonske korporacije Yaskawa v Sloveniji. Obiskali smo tudi Novo mesto, kjer se kmalu začenja gradnja Urbanega parka Loka, ki bo mesto še tesneje povezal z reko Krko. Iz okolice Idrije prihaja zanimiva arheološko-paleontološka novica – odkrili so kar 235 milijonov let star zob morskega plazilca plakodonta. Za konec pa smo vas povabili v Rogatec, kjer pripravljajo že 28. Likof na táberhi, tradicionalno prireditev z bogatim etnološkim in kulturnim programom.
Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. 15. nedeľa v Cezročnom období Iz 55, 10-11 Ž 65, 10a-d. 10e-11. 12-13. 14 R.: Pane, navštív našu zem a požehnaj jej rastliny. Rim 8, 18-23 Mt 13, 1-23 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org
Danes bomo listali po slavni Rdeči pravljični knjigi, ki je izšla pred več kot sto tridesetimi leti. Iz nje sem za vas izbrala čudovito norveško ljudsko pripovedko z naslovom Grmična nevesta. Pove vam zgodbo o prijaznem dekletu, njeni zlobni mačehi in treh skrivnostnih glavah, ki nagradijo dobro srce. PrisluhniDanes bomo listali po slavni Rdeči pravljični knjigi, ki je izšla pred več kot sto tridesetimi leti. Iz nje sem za vas izbrala čudovito norveško ljudsko pripovedko z naslovom Grmična nevesta. Pove vam zgodbo o prijaznem dekletu, njeni zlobni mačehi in treh skrivnostnih glavah, ki nagradijo dobro srce. Vir: Rdeča pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Red Fairy Book, Andrew Lang, Langmans, Green and Co, London; 1889, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
Norveška je priredila veliko iznenađenje svladavši peterostruke svjetske prvake Brazil i tako osigurala plasman u četvrtfinale Svjetskog prvenstva. Iz natjecanja ispada i suorganizator Meksiko, nakon poraza 3:2 od Engleske pred strastvenom domaćom publikom
Ja dzīvojot Latvijā ozolu zari, līgo vainags, jāņu siers un ugunskurs ir pats par sevi saprotams, tad kā līgošana iespējama Jaunzēlandē, Argentīnā vai Korejā? To skaidrojam pirmssvētku raidījumā Globālais latvietis. 21. gadsimts, izzinot, kā līgošana transformējas prom no Latvijas un kāpēc tā ir tik svarīga svešumā. Par svētkiem un tradīcijām sarunājas etnomuzikologs un folklorists Ēriks Zeps un zāļu sieva Līga Reitere. Par Jāņu svinēšanu tālu prom Latvijas stāsta Gita Meiere-Nestecka, kura rīko Jāņu svinības Jaunzēlandē, Aira Čekše no Argentīnas un Liena Jakovļeva no Dienvidkorejas. Gita Meiere-Nestecka arī dalās ar siera recepti. Slinkais ķimeņu Jāņu siers Sastāvdaļas: * 600 g rupji sarīvēta mocarellas siera * 200 līdz 300 g dāņu fetas siera, sagriezta nelielos gabaliņos * Ķimenes pēc garšas (aptuveni 1 kaudzīte ēdamkarote) Pagatavošana 1. Lielā bļodā sajauc mocarellu, fetu un ķimenes. 2. Liek mikroviļņu krāsnī uz 1 minūti. 3. Izņem un ātri, rūpīgi samaisa. 4. Liek mikroviļņu krāsnī vēl uz aptuveni 1 minūti. 5. Ja masa vēl nav pilnīgi viendabīga un sakususi, karsē vēl īsus intervālus, uzmanoties, lai siers nesaceptos. 6. Gatavo masu liek: * lēzenās apaļās bļodiņās, vai * uz marles vai rupja virtuves dvieļa, izveidojot apaļu formu, kas piešķirs skaistu faktūru. 7. Liek ledusskapī atdzist un sacietēt. Vislabāk pagatavot vakarā un atstāt ledusskapī pa nakti. 8. Kad siers pilnībā sacietējis, sagriež šķēlēs un pasniedz. Mazs ieteikums: ja vēlies izteiktāku tradicionālā Jāņu siera garšu, vari pievienot arī nedaudz kūpināta siera vai izmantot stiprākas garšas fetu.
Leopold I. je ob 70-letnici Vlada Kreslina za Izštekane napisal predzgodbo komada Tista zakartana ura. Srebrna ura, ki jo je Vladov dedek prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal, se je po dolgih letih sicer vrnila h Kreslinovim v Beltince, a kaj se je s to isto uro dogajalo med vojno? Raper iz Gornje Radgone pripoveduje (protivojno) zgodbo, kako “padajo, padajo srca in križi, mladi fantje na Soči, Nadiži.” Zapiski: Tista zakartana ura - Leopold I. na Izštekanih 2023 Tista zakartana ura - Vlado Kreslin (originalna zgodba) Komadi: Gledal tvoje sem oči sanjave Komadi: Daleč je za naju pomlad
Devetogodišnji učenik osnovne škole u Šćitarjevu ugušio se hranom. Vlada će pirotehničare izjednačiti s braniteljima. Iz stranke Možemo pitaju: Ako ministrica Irena Hrstić nije mogla riješiti liste čekanja u svojoj bolnici u Puli, kako će to učiniti u cijeloj državi?
Published: Nov 30, 2010 Original Blurb: Flint is still MIA so Rich ropes in Iz to look at progs 1711 & 1712 and to announce an all new monthly 2000AD podcast. As always expect language not suitable for the kiddies and spoilers throughout.
27. maja 2026 je minilo sto let od smrti Srečka Kosovela v Tomaju. Po pričevanju Kosovelovih ga je malo pred smrtjo obiskala prijateljica Fanica Obid. Spoznala sta se na učiteljišču, potem pa sta si izmenjala številna pisma, ki so zdaj zbrana v knjigi z naslovom Ali vi še kaj pišete? Dopisovanje 1922 – 1926. Izšla je nedavno pri Mladinski knjigi. Urednika zanimive knjige, ki jo dopolnjujejo številne fotografije, faksimile nekaterih strani pisem, razglednic, imensko kazalo in tri spremna besedila Tatjane Rojc ter Zorka in Dušana Jelinčiča, sta uredila Nela Malečkar in Aleš Berger. Pred mikrofon današnje oddaje ju je povabila Tadeja Krečič.
Milan Mačvan gost je Vladimira Stankovića u 208. epizodi podkasta Biznis priče.
Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in čez morje v Argentino. Mati jokala je teden dni, ko se je vrnila siva. To je resnična zgodba, zakaj politika ni vredna tvojega imena in kako meje domovine niso meje srca. Zapiski: Izštekani Fed Horses Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Sonce
If you follow gravel racing, you probably have seen Iz King with her infectious smile and bright orange kit around gravel events. In the last year, Iz's life has looked a little different; in August 2025 she gave birth to a baby girl and this week she joins us to discuss what that transition has been like for her and her family. She opens up about the challenges and rewards of getting back to training and racing after pregnancy, and how it feels to be coming back to such a competitive field in the women's gravel pro peloton. Iz speaks candidly about how having a daughter has changed her perspective on risk, in an inherently risky sport, and what is motivating her to continue pursuing cycling as a career.Follow Iz on Instagram @king_izFollow us on Instagram:@feistycycling@feisty_mediaGirls Gone Gravel Website:https://www.girlsgonegravel.com/Support our Partners:Register for Feisty Fest at https://feisty.co/events/Wahoo: Learn about the ELEMNT ROAM 3 at https://bit.ly/4tk2j23Visit PillarPerformance.shop, or for North American customers, head to TheFeed.com and use the code FEISTY for 15% off your first purchase.
U ovoj epizodi podkasta „Mindset“, gošća je Sanja Malagurski – proslavljena odbojkašica koja je svoj profesionalni put započela veoma rano, odlaskom u inostranstvo sa samo 16 godina.Govori o prvim velikim koracima u karijeri – pozivu za seniorsku reprezentaciju i odlasku na Olimpijske igre u Pekingu, ali i o izazovima koji dolaze uz rani profesionalizam i dugu inostranu karijeru .Otvoreno pričamo o periodima koji se ređe vide spolja – o oporavku nakon dve operacije prednjih ukrštenih ligamenata, o psihološkim izazovima i momentima kada je bilo najteže ostati na tom putu.Nakon 12 godina profesionalne karijere, Sanja se suočila sa burnout sindromom – temom koja je u sportu veoma prisutna, ali se o njoj i dalje nedovoljno govori. Iz današnje perspektive, sedam godina nakon završetka karijere, govori o važnosti prepoznavanja signala, otvorene komunikacije i traženja stručne pomoći.Ova epizoda donosi iskren uvid u to koliko sport oblikuje ličnost, ali i koliko je važno izgraditi identitet i van terena. Ovo je takođe priča o snazi, trpljenju i onome o čemu se ćuti u sportu.Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Sanja MalagurskiDatum: 18 April 2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #sanjamalagulski #tinakrajisnik #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic
Podkast #ZaDuleta i #PovodomDuška. Najtužniji povod za razgovor u najtraumatičnijoj sezoni KKP. Ovu epizodu obeležiće naš preskroman oproštaj od neponovljivog heroja Partizana. Od manje bitnih tema, obradili smo: formulu "Andrej Kostić za licencu UEFA", utakmice finiša drugog dela sezone (#slavićeseDrugoMesto ?). Klub nam je i dalje u organizacionom haosu - lobiranja i podmetanja su uveliko u toku. Iz faze sanacije ulećemo u fazu razvoja (pomozi Bože!) U košarkaškom klubu je "Đole Paranoja" sa 6 uzastopnih evroligaških pobeda sebi obezbedio mesto u nekim budućim monografijama. Partizan je posle 16 godina dobio MVP-ja EL, a neverovatni Carlik novi ugovor. Pobedili smo u Stožicama. Skočila je cena čokoladnih bananica. Vratio se Žofri Lovernj. Studio Hrizantema: Lemmy, Gazza, Gogec, crk Trajanje: 146 minuta ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 93 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=-hE_m13jiNE3ROTS Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: Foto Kifla Majstor zvuka: crk Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, E.Morricone & Histi
Nenad Đorić, aka Đora Surovi, novi je gost Jao Mile podcast-a!Odrastao na Fontani, a od “diploma” ima Veselina Petrovića, Ognjena Aškrabića i Dejana Milojevića
NuroLab je spremio besplatan FOCUS SCORE QUIZ! Popuni i saznaj gde gubiš mentalnu energiju i koliko te to zapravo košta.
Znate li ko je čovek koji je vratio Harija Potera u Srbiju, a čiji je otac ispisao najlepše stihove našeg detinjstva? Gost 361. epizode je Dobrivoje Lale Erić, čovek impresivne karijere i neverovatne životne priče. Kroz topao i nostalgičan razgovor sa Ivanom, Lale nas vodi na putovanje od romantičnog odrastanja u Bariču i specifičnog odnosa sa ocem, čuvenim pesnikom Dobricom Erićem, do urbanih beogradskih priča iz devedesetih. Otkriva nam kako je teklo njegovo obrazovanje, od ljubavi prema arheologiji, preko uloge Istraživačke stanice Petnica kao oaze slobode, do studija istorije umetnosti. Saznajemo kako je Srbija dobila prava na Harija Potera upravo zahvaljujući njemu, ali i kako već 15 godina uspešno spaja nauku, umetnost i društvo kroz rad u Centru za promociju nauke. Ovo je priča o radoznalosti, nepresušnoj energiji i želji za igrom koja menja svet oko nas. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Smilies pitanje: Šta je hteo da bude kad poraste? - Okruženje tokom odrastanja - Kako je biti sin Dobrice Erića - Selo i školski dani - Banovo brdo nekada - Gde na studije - Fakultetski dani - Život nakon revolucije - Pravac posle faksa - Iz izdavaštva u muzej - Centar za promociju nauke - Problemi posle Kovida - Zaključak razgovora Realizaciju ove epizode podržali su naši prijatelji i sponzori: - Epson Srbija - https://www.epson.rs - Orion telekom - https://oriontelekom.rs - Smilies - https://smilies.rs Hvala na poverenju i podršci! Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Pr43b5 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs
© 2020-2026 Ivy Podcast Discovery LLC
