Podcasts about IZ

Agencija za okolje je včeraj sredi novega vročinskega vala izmerila julijske temperaturne rekorde na kar 28 merilnih postajah po državi. Najbolj vroče je bilo v Dolenjah pri Ajdovščini, in sicer 40 stopinj, to je le osem desetink manj od slovenskega rekorda. Vroče ostaja tudi na cestah, ki jih danes polnijo kolone pločevine. Tudi zaradi začetka počitnic v več nemških deželah je promet zgoščen predvsem iz smeri Avstrije proti Hrvaški. Drugi poudarki: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar laže poškodovana v včerajšnji prometni nesreči v predoru Kastelec. - Iz španske eksklave Ceuta se je v Maroko vrnila večina od 60.000 migrantov. - Odbojkarji po porazu proti Poljski v ligi narodov četrtič v boj za bronasto odličje.

Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. 18. nedeľa v Cezročnom období Iz 55, 1-3 Ž 145, 8-9. 15-16. 17-18 R.: Otvor svoju ruku, Pane, a nasýť nás. Rim 8, 35. 37-39 Mt 14, 13-21 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org

Najnovejši roman Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje bralca znova popelje na krhko mejo med resničnostjo in domišljijo, kjer se notranji svetovi umaknejo za obzidje, da bi ustvarili zavetje pred bolečino in pozabili na travmatične izkušnje. Tridelna monumentalna pripoved, zasnovana na avtorjevi zgodnji kratki zgodbi iz leta 1980, h kateri se je vedno znova vračal in jo razvijal (čeprav se je od teme in njenih številnih podob, povezanih z njo, dokončno poslovil, saj je letos v japonščini prvič izdal roman, v katerem je nosilna protagonistka ženska), jo nato najprej prevetril in prenovil z izdajo novele Konec sveta in zakrknjena dežela čudes, ki pa ni bila prevedena v slovenščino. Pred tremi leti je z dvema dodanima deloma in novimi poglavji motiviko razširil v subtilno refleksijo spomina, izgube in hrepenenja. Avtor nakaže, kako z gradnjo lastnih miselnih labirintov in z varovalnimi obzidji postopoma izgubljamo stik z resničnim življenjem. V središču romana je skrivnostno mesto, obdano z obzidjem, kjer človek ostane sam, odtujen in čustveno izoliran. V oklepu ga drži živ spomin na sanjsko izkušnjo čiste mladostne ljubezni, po kakršni hrepeni tudi v srednjih letih življenja, išče svoj pravi jaz in bega med sanjami in resničnostjo. Murakami s prepoznavno mirnostjo prepleta vsakdanje z nenavadnim ter ustvarja svet, za katerega se ne sprašuje, ali je fantazijski ali resničen, saj je njun soobstoj samoumevno dejstvo. Mesto in njegovo negotovo obzidje je literarni prostor, v katerem se resničnost razrahlja in notranje pokrajine dobijo svojo obliko – meditativen in premišljen roman o tem, kako živimo z izgubo in bolečino, ter kako si zaradi njiju ustvarjamo svetove, da bi ju lažje prenesli in preživeli. Iz japonščine je knjigo, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga, prevedel Domen Kavčič, uredila pa jo je Darja Marinšek.     

Studio Marvel je Spider-Mana po desetih letih in treh filmih končno vrnil tja, kamor spada: na ulice New Yorka. V prvi trilogiji s Tomom Hollandom kot mladim, še zelenim Spider-Manom, so superjunaka pošiljali po evropskih turističnih znamenitostih in ga množili v multivesolju – niso pa nam privoščili tistih najbolj antologijskih prizorov, povezanih s tem likom. Menda je bilo »že prevečkrat videno«, kako Spider-Man slalomira nad newyorškimi ulicami in visi s stolpnic mesta, ki nikoli ne spi. No, novi režiser Destin Daniel Cretton, ki je še od filma Shang-Chi in legenda o desetih prstanih znan po svoji ljubezni do borilnih veščin in prizemljenih akcijskih prizorov, je izkoristil priložnost za nov začetek in vpeljavo malo bolj zrelega, odraslega Spider-Mana. Zmedeni najstnik iz prve trilogije je dobil dobrodošlo nadgradnjo značaja, akcijski prizori pa so najboljši, kar smo jih v tej franšizi kdaj videli. Manj je bombastičnih in predimenzioniranih pošasti, več je preproste radosti nihanja med nebotičniki. Na trenutke se Nov dan približa celostni potopitveni izkušnji, ki pričara bobneče vzdušje vrvečega velemesta. Film se oklene iztočnice spektakla Ni poti domov iz leta 2021. Doktor Strange je takrat, da bi preprečil usodno zlivanje med vzporednimi vesolji, iz spomina vsega človeštva izbrisal podatek, da je Peter Parker Spider-Man. Drugače povedano: vse karte je zdaj treba premešati na novo. Minila so štiri leta in Peter Parker se vse bolj izgublja v svoji vlogi superjunaka. Medtem, ko sistematično izkoreninja kriminal v New Yorku, se je težko izogniti občutku, da se z vso to storilnostjo samo skriva pred lastno osamljenostjo. Teta May je mrtva, edina prijatelja, ki ju je kdaj imel, MJ in Ned, pa očitno uživata v študentskih letih, ne da bi ju pri tem obremenjevali kakršni koli spomini na Parkerja. Peter, ki svoje večere preživlja v zanikrnem podstrešnem stanovanju, ju mazohistično zalezuje na družbenih omrežjih in se niti ne poskuša zbližati s kakšnim novim človekom. Stres te brezizhodne situacije v njem sproži tudi telesne spremembe. Če je prej svoje »pajkove mreže« proizvajal in sprožal sintetično, so zdaj začele same brizgati iz njegovih zapestij. Te nenadne spremembe v DNK-ju služijo kot opomin, da je Peter vendarle drugačen, mutant, in film se v tem vidiku – seveda znotraj parametrov blockbusterja – spogleduje celo z žanrom telesne grozljivke. Bi moral Spider-Man pustiti, da ga skrivnostna mutacija nadgradi v še bolj učinkovit borilni stroj, ali pa naj se upre postopnemu razčlovečenju? Medtem, ko naš junak premleva to dilemo, se nadenj spravi skrivnostna entiteta, ki očitno lahko preskakuje med telesi nič hudega slutečih gostiteljev in se jim naseli v možgane. Ustvarjalci filma so se neznansko trudili skrivati, kateri antologijski stripovski lik, ki ga igra Sadie Sink, je osrednji antagonist zgodbe – ampak vse teorije oboževalcev so se izkazale za pravilne. Spider-Manova zgodba je naposled trčila s stripovskim svetom, v katerem se gibljejo mutantski Možje X. Med svoje zaveznike Spider-Man lahko šteje Črno vdovo – njo igra Florence Pugh. Ta s svojim štorastim slovanskim naglasom poskrbi za zabaven intermezzo. Drug zaveznik je profesor Bruce Banner, ki pa se bo seveda na neki točki napihnil v neobvladljivo zeleno pošast, Hulka. Malo manj prepričljiva je njegova bromanca s Frankom Castlom alias Kaznovalcem, žilavim vojnim veteranom in silakom, ki pretirava s svojim karikiranim mačizmom. Igra ga Jon Bernthal, kar števec igralcev iz Odiseje pripelje na tri (druga dva sta seveda Tom Holland in Zendaya). Najbolj prizemljeni in človeški prizori v filmu so tisti, v katerih se Petrova pot končno križa z MJ-jino. Zendaya zbuja vtis, da je v stripovski film vkorakala iz neke druge, veliko bolj odrasle drame. Njen lik trmasto vztraja pri človeški razsežnosti zgodbe in ji s tem daje težo. (Kljub temu nam scenarij z vpeljavo nadnaravnega omogoči za Petrovo situacijo skoraj transgresiven ljubezenski prizor, ki ga sicer ne bi dobili.) Zelo očitno je, da poskuša Nov dan Spider-Mana (in morda cel svoj panteon) potisniti v bolj odraslo, čustveno zrelo fazo. Morda je to edini način, da preživijo v zabavnem ekosistemu, ki je končno prerasel zlizano formulo superjunaških spektaklov s predimenzioniranimi, računalniško animiranimi kataklizmami in serijskimi uničenji sveta. Igralci so naposled več kot samo zamenljiva telesa, na katere se da navesiti pajkice in posebne učinke. Ideja je prava, čeprav je film v tretjem dejanju še vedno prenatrpan s peripetijo in bi mu koristil veliko hitrejši razplet. Vseeno pa nam pusti kanec upanja, da decembrski Vzpon doktorja Dooma, naslednje veliko poglavje Maščevalcev, ne bo popolnoma brezdušen behemot. Recenzijo je napisala Ana Jurc, bere Lidija Hartman. Iz oddaje Gremo v kino.

„… slovo vyšlo z úst spravedlivosti, ktoré sa nevráti zpäť.“ (Iz 45:23) Luther napísal úvahu o Liste Galatským. Úvaha sa dostala do rúk Johna Bunyana, ktorý sa obrátil a napísal Cestu kresťana. Táto kniha bola preložená do viac než sto jazykov. Ranený francúzsky vojak siahol po traktáte pri posteli, čítal ho a obrátil sa. Jeho pomník ako stojí s Bibliou v ruke je v Paríži. Admirál Coligny bol vedúci reformácie vo Francúzsku. Jeho traktát čítala aj jeho ošetrovateľka, milosrdná sestra. Tá ho kajúcne odovzdala svojej abatiši, ktorá sa tiež obrátila a utiekla z Francúzska. Stretla mladého Holanďana a stala sa jeho ženou. Vplyv, ktorý mala na tohto muža, sa odrazil v celej Európe, lebo to bol Viliam Oranský, ktorý sa stal bojovníkom za oslobodenie protestantov v Holandsku. Tlačené slovo má veľký vplyv. Podáš ho dnes niekomu pre záchranu jeho duše? Hospodine, nie je treba Tebe vojska veľkého, keď Ty slabým chceš pomáhať mocou Ducha Svojeho. PS 64, 2   MUDr. Viera Roháčková

Sommerfeldt - WEEK-30 | 2026 LTU-Podcast ► Artist https://soundcloud.com/sommerfeldt TRACKLIST 1.Sommerfeldt feat. Sigmund Floyd – Dancing In The Field (Badabing Diskos) 2.Stimulator Jones – Night Walk (Star Creature Universal Vibrations) 3.Totem Projects – Dream Forever (Totem Projects) 4.Deep Inc feat. Stee Downes – Nothing Lasts Forever (Phil Asher Restless Soul Mix) (Stand Out 5.Recordings) 6.Easy Peelers – Dubbing & Pumping (Eva Lansberg Remix) (Ultra Knites Records) 7. Iz & Diz – Love It Dub It (Fred Everything Remix) (Silver Network) 8.Sommerfeldt feat. Magnus JJ – M87 (Badabing Diskos) 9.Rhode & Brown – Hop On (Permanent Vacation) 10.Fyta & Ray Willbern – Shake It! (Brique Rouge) 11.True Pleasures – Pump (Monologues Records) 12.Gabi Fischer – Electro Therapy (Cocada Music) 13. Discovery Zone – Dance II (Mansions and Millions) Listen on more Podcast Platforms https://likethatunderground.com/podcast/ LIKE THAT UNDERGROUND ► Soundcloud Reposts https://likethatunderground.com/soundcloud/ ► LTU Membership https://likethatunderground.com/membership/ ► LTU Promotion Service https://likethatunderground.com/service/ ► LTU Label https://likethatunderground.com/label/ ► LTU Radio https://likethatunderground.com/radio/ ► LTU Social Media https://likethatunderground.com/about/

»Izčrpanost in izgorelost sta najvišji odličji, ki si jih današnji človek lahko podari.« To misel lahko preberemo na platnici romana Drsenje avtorice Ize Strehar. Delo, ki je izšlo pri založbi Beletrina je romaneskni prvenec uveljavljene, nagrajene ustvarjalke – Iza Strehar je, ob drugih priznanjih, za dramsko besedilo Nezakonske matere prejela nagrado Slavka Gruma, za scenarij za film Prasica, slabšalni izraz za žensko pa nagrado vesna. Roman Drsenje prefinjeno opisuje družbo sodobnega zahodnega sveta, kulturo, ki zahteva neprekinjeno visoko storilnost, optimizem in funkcionalnost, ter njeno drugo stran: posameznike oziroma posameznice, ki ne zmorejo njenega načina in tempa.

No 29. jūlija līdz 1. augustam Rīga pirmo reizi vēsturē kļūs par pasaules trombonu galvaspilsētu, uzņemot Starptautisko Trombonu festivālu 2026 (International Trombone Festival – ITF 2026), pasaulē nozīmīgāko profesionālo forumu, kas veltīts trombonam. Festivāla norisi Latvijā virza starptautiski novērtētais latviešu trombonists, multiinstrumentālists un Starptautiskā Trombonu festivāla 2026 namatēvs Vairis Nartišs, ar kuru "Klasikas" studijā tiekamies pirmdienas "Neatliekamajā sarunā". Vaira Nartiša iniciatīva un sadarbība ar International Trombone Association ļāvusi Rīgai kļūt par vietu, kur šovasar satiksies pasaules trombonu elite, jaunā mūziķu paaudze un Latvijas profesionālie kolektīvi. Vairis Nartišs: Festivāls notiek regulāri, katru gadu kādā citā valstī. Izņēmums bija 2020. gads, kad Osakā plānotais festivāls pandēmijas dēļ tika atcelts. Inta Pīrāga: Vai Rīga uz šo statusu – kļūt par trombonistu galvaspilsētu – tiecas jau sen? Un kas nostrādāja par labu tam, ka tas notiek mūsu valstī?  Tas darbiņš man sākās 2016. vai 2017. gadā: tad bija pirmās idejas un pirmā saziņa ar Starptautisko trombona asociāciju. Bija plāns, ka es braucu uz Osakas festivālu skatīties, pētīt, iepazīties, izzināt, uzzināt un pārliecināt visus kungus. Taču viss nobruka, un mūs nolika mājsēdē. Bet vienalga – bija ļoti aktīvs un padziļināts darbs, diezgan daudz asociācijas pārstāvju brauca uz Latviju, lai izpētītu un saprastu Latvijas situāciju. 2025. gada sākumā oficiāli tika parakstīts līgums ar Pasaules starptautisko trombonu asociāciju, un es oficiāli varēju nākt klajā ar paziņojumu, ka Rīgā – pirmoreiz Austrumeiropā – un vairāk nekā pēc desmit gadu pauzes vispār Eiropā notiks Starptautiskais Trombonu festivāls. Lai piedalītos šajā festivālā, svarīgs noteikums ir būt par asociācijas biedru. Cik sen jūs pats tāds esat? Vairāk nekā desmit gadus. Kad vēl strādāju Latvijas Nacionālās operas orķestrī, saņēmu jau pirmos žurnālus no Trombonu asociācijas ar nosaukumu "Trombone":   kolēģiem to rādīju, lasījām šīs intervijas, priecājāmies, cik labi būtu, ja arī Latvijā kaut kas tāds notiktu. Te nu mēs 2026. gadā esam nonākuši. Rīgas lidosta šajās dienās sagaida ļoti daudzus trombonistus. Preses relīzē rakstīts, ka Latvijā būs vismaz pieci simti viesu! Tas nav pārspīlēti? Apmēram tā arī būs. No visas pasaules. Vienīgi no Antarktīdas nav, arī Āfrika ir mazāk pārstāvēta. Bet visi pārējie kontinenti ir aptverti.  Trombons nav no tiem mazākajiem un vieglākajiem instrumentiem, turklāt tam ir dažādi paveidi. Jūs pats arī spēlējat tādus instrumentus, kuru garums ir četri, pieci metri. Kā ir ar ceļošanu? Kā ietiekat lidmašīnā? Kādreiz biju ļoti nekaunīgs. Kad vēl ceļoju kopā ar Operas orķestri, sagaidīju brīdi, kad pasažierus lidostā izsauca jau personīgi, un ar trombonu salonā gāju ar tādu teikumu: vai nu jūs izdomājat, kur šo trombonu likt, vai arī es kāpju ārā. Un parasti šī lieta tika atrisināta. Šobrīd tas kļūst aizvien sarežģītāk. Beidzamos gadus savu trombonu esmu uztaisījis ar noņemamu zvana daļu, un man ir ļoti, ļoti viltīgs futrālis, kas izskatās pēc vijoles futrāļa. Aizpagājušogad lidoju uz festivālu Amerikā. Lidojums no Rīgas uz Helsinkiem bija ar ļoti mazu lidmašīnu, kurā bija ļoti maz vietas. Tur to stratēģiju nospraudu tādu, ka pirmais ieeju salonā it kā ar vijoli, viltīgi ieslēpos savā vietā un uzreiz sāku tēlot, ka guļu. Ka manis nav. Viens no pēdējiem pasažieriem salonā ienāca viegli iereibis un apaļīgs somu kungs, kurš, redzot, ka viņam un viņa bagāžai vietas nav, diezgan skaļi sāka jautāt, kam, pie velna, pieder šī vijole! Tēloju, ka guļu un neko nezinu, līdz ar to kungs diezgan rupji nolamājās pa visu salonu un viņam vienkārši bija tālāk, jo neviens jau viņam neatbildēja... Līdz ar to ļoti bieži lidmašīnās jāpielieto viltības, bet trombonisti ir diezgan lielas personības, kuri spēj atrast šādus kreatīvus risinājumus tādās situācijās. (Smejas.) Sarunas turpinājumā par to, kāpēc trombonisti kļūst par plašas jomas speciālistiem, kuri nepazīst robežas un kālab tas vajadzīgs; par to, ko atšķirīgu šajā dienās ienesīs Latvija; par komandas darbu un koncerta dalībniekiem. *** Starptautiskais Trombonu festivāls jau vairāk nekā piecdesmit gadus ir nozīmīgākais ikgadējais notikums trombonu pasaulē. Katru gadu tas notiek citā valstī, pulcējot pasaules izcilākos trombonistus, pedagogus, komponistus, studentus un instrumentu ražotājus. Festivāls ir vieta, kur dzimst jaunas muzikālās idejas, profesionālas sadarbības un nākotnes projekti, bet 2026. gadā pirmo reizi tā mājvieta būs Rīga. "Pirms vairākiem gadiem ideja par Starptautisko Trombonu festivālu Rīgā šķita tikai sapnis. Tagad līdz tā sākumam atlikušas vien dažas dienas. Man ir patiess prieks, ka varēsim pasaulei parādīt ne tikai Latvijas mūziķus, bet arī mūsu kultūru, vēsturi un viesmīlību. Ceru, ka šis festivāls kļūs par notikumu, kuru atcerēsimies vēl daudzus gadus," saka festivāla namatēvs Vairis Nartišs. Līdzās pasaules līmeņa koncertiem festivāls piedāvās plašu profesionālo programmu – meistarklases, lekcijas, komponistu darbnīcas, starptautiskas diskusijas, studentu ansambļu koncertus, instrumentu un nošu izdevēju izstādi, kā arī daudzus citus pasākumus. Tā būs unikāla iespēja jaunajiem mūziķiem mācīties no pasaules vadošajiem trombonistiem, bet Latvijas klausītājiem – vienuviet dzirdēt māksliniekus, kuru koncerti ikdienā izskan pasaules prestižākajās koncertzālēs.    

Leono atsakymas „trumpizmui“ ir vasara su Kierkegaardu„Roma išmoko priešintis bandymams suvaržyti Bažnyčios balsą pagal JAV ar Europos diktuojamus ideologinius reikalavimus. Šiandieninis Vatikanas, tiek geografijos, tiek moralės požiūriu, užima centrinę poziciją, leidžiančią suprasti naujas ginklavimosi varžybas ir bandymus kurti naujus karo naratyvus". Plačiau - vedamojo skiltyje.Užsienio spaudos apžvalga: apie netinkamų dalykų sudievinimą (parengė Giedrius Tamaševičius).„Ex cathedra“: popiežiaus Leono XIV-ojo laiškas 6-osios Pasaulinės senelių ir pagyvenusių žmonių dienos proga „Aš tavęs niekada nepamiršiu“ (Iz 49, 15).Iš „Mažosios studijos“ archyvų: kun. Antanas Saulaitis SJ apie vasarą.Poetės Giedrės Kazlauskaitės radijo apybraiža „Vasara su Kierkegaardu“.Red. Rūta Tumėnaitė ir Julius Sasnauskas.

Britanec Christopher Nolan je eden izmed tehnično najbolj dovršenih avtorjev sodobnega filma. Tudi Odiseja ni brez hib, ki mu jih radi očitamo – montaža zvoka in občasna banalnost dialogov ostajata Nolanovi šibki točki – vseeno pa bi težko našli režiserja, ki bi mu bilo bolj smiselno zaupati tri tisoč let staro klasiko. Homerska epizodna struktura je pisana na kožo človeku, ki je iz nelinearnih zgodb in časovnih zank naredil svoj zaščitni znak. Časovni in pripovedni dimenziji zgodbe dodaja še vizualno moč: zgradil je filmski svet, ki grško antiko po življenjskosti v naši kolektivni domišljiji približa neprimerljivo večkrat upodobljenemu rimskemu cesarstvu. Odiseja v Nolanovi interpretaciji ni zgolj skupek samonanašalnih stilističnih poudarkov in bombastičnosti; v najambicioznejšem projektu svoje kariere režiser svet mita in fantazije prizemlji z realizmom, a ga obenem ne oropa spektakla. Ta preplet pravljičnosti ter skrajno tuzemskega trpljenja odpira prostor za zgodovinske "nedoslednosti" , pa tudi za bogove – ki sicer ostajajo umaknjeni daleč v ozadju. Ateno, ki jo igra Zendaya, lahko razumemo le kot manifestacijo Odisejeve krivde in strahov, ne pa kot resnično intervencijo z Olimpa. Puriste in klasiciste bodo brez dvoma zmotile svoboščine in izpusti, ki si jih je Nolan dovolil v odnosu do predloge. Odpovedal se je tudi daktilskemu heksametru in s tem spevni ritmičnosti grškega epa. Izgubljeno poetičnost na ravni dialoga pa je zato v celoti nadomestil z vizualno in kompozicijsko lepoto. Spomine na trojansko vojno in Odisejevo junaško popotovanje prepleta z zmedeno sedanjostjo izgubljenega, osivelega starca, a pri tem ohranja popolno preglednost nad zgodbo. Že po stanju štrenaste brade Matta Damona se je lahko orientirati, na kateri točki pripovedi smo. Za Nolanovo Odisejo je ključno režiserjevo branje njenega naslovnega junaka. Če je pri Homerju Odisej ne samo pretkan in pogumen, pač pa mestoma tudi prevzeten, mejno aroganten junak, Nolana motiv napuha v resnici ne zanima – to nakazuje že izbira Matta Damona, najbolj nenastopaškega med velikimi zvezdniki. Odisej je zdaj strt, čustveno otopel vojni veteran, ki ga hromita posttravmatska stresna motnja in občutek krivde; ne nazadnje je bil on tisti, ki si je izmislil prevaro s trojanskim konjem. Odiseja tako kar naenkrat ni več prilika o samovšečnem junaku, ki ga morajo bogovi postaviti nazaj na mesto, ki mu pripada, temveč zelo sodobna, eksistencialna psihološka grozljivka o človeku, ki ne zmore prekiniti cikla nasilja in vojne, ki ga je sam pomagal nadaljevati. V tem pogledu je Odiseja vsaj dopolnilo, če že ne nadaljevanje režiserjeve oskarjevske uspešnice Oppenheimer. Vsi vidiki filma, od stiliziranega čustvovanja do razmeroma higieničnega prikaza nasilja in ležernega pogovornega besedišča, so anahronistično prilagojeni našemu času in sodobni senzibiliteti. Težnja, da bi v Drugem vedno videli zrcalni odsev sebe, nam po eni strani sicer približa nek skoraj pozabljeni svet, a po drugi plati takšno racionaliziranje in prečiščevanje tudi splošči vso moralno kompleksnost kulture, ki je v marsičem drugačna od naše. Nam avtor ne zaupa, da bi lahko še naprej dihali z Odisejem, če ga ne bi kastriral v nesporno, anemično bitje? Nihče ni nikoli trdil, da je Nolan subtilen pripovedovalec; njegove svetove zaznamujeta jasna ideološka opredeljenost in določena mera politične popreproščenosti. Ta naivnost, če hočete, se temu filmu lepo prilega. Zelo lahko je potegniti vzporednice med zatonom Itake in sodobnega sveta: družba je na milost in nemilost prepuščena pohlepnim vojnim dobičkarjem, ki so izkoristili pomanjkanje moralno pokončnih posameznikov. Nolan in direktor fotografije Hoyte van Hoytema izvedeta načrtni desant na gledalčeve čute: vsak prizor, od smrdljive klavstrofobije v trebuhu trojanskega konja pa do podivjanega Pozejdonovega maščevanja na odprtem morju, je maksimalistična ponazoritev človekove majhnosti v svetu. Orjaškost peripetije protiutež najde v preprostem sporočilu: edina rešitev za naš razklani, individualizirani svet je v tem, da se nekako spet vrnemo k občutku za skupnost in solidarnost. Odisejo od tipičnega blockbusterja loči predvsem to, da ne klecne pod lastno kolosalnostjo. Nolan se zavestno ni bil pripravljen umakniti od sveta, o katerem pripoveduje, in se skriti v zavetje zelenih platen, posebnih učinkov in studijske sterilnosti. Njegovo priseganje na praktične filmske učinke je več kot samo pretenciozna gesta filmskega purista. Moderne pristope zna z obrtništvom stare šole spojiti na način, ki spominja na čarovnijo filmskega mojstra Raya Harryhausna. Recenzijo je napisala Ana Jurc. Iz oddaje Gremo v kino.

Film brazilskega režiserja Gabriela Mascara Modra sled bi lahko poimenovali tudi Babica gre na jug – pa čeprav na vzhod, po Amazonki. Glavna junakinja filma, 77-letna Tereza, se v distopični Braziliji prihodnosti mora soočiti z dejstvom, da država starejše od 75 let prisilno pošilja v tako imenovane kolonije, kjer naj bi si zasluženo odpočili po dolgih letih produktivnosti. Toda kar država predstavlja kot skrb za starejše, je v resnici, tega se dobro zaveda tudi Tereza, le priročna in poceni rešitev za to, kako se znebiti manj produktivne skupine prebivalstva – konec koncev še ni slišala za primer, da bi se kdo iz omenjenih kolonij kdaj vrnil. Ko Terezi uradniki odredijo napotitev v eno izmed njih, se upre diktatu, da bi bila zaradi svoje starosti poslana na simboličen odpad, ter se nameni slediti svojim sanjam. Čeprav ima film distopično vodilo, je režiser Brazilijo v filmu zasnoval le za odtenek drugačno od sodobne, tako pa je brez dvoma želel pokazati, da od tovrstne prihodnosti upravljanja starejšega prebivalstva v imenu ekonomske produktivnosti nismo daleč. Tereza se v filmu, še preden bi jo odposlali v kolonijo, sklene izpolniti svojo željo, da bi poletela z letalom. Toda ker za to potrebuje dovoljenje svoje hčere, ki je zaradi starosti zdaj njena skrbnica, jo pot najprej zanese na barko. Na bregu Amazonke najde ekscentričnega kapitana Caduja, ki z barko po Amazonki prevaža različen, morda nezakonit tovor, ter mu iz svojih prihrankov plača, da jo odpelje proti Itacoatiari. Tam bi ji morda uspelo najti koga za polet z ultralahkim letalom, za katerega, ker država tovrstne polete prepoveduje, ne bi potrebovala dovoljenja hčere. Začetna pot po reki simbolno začrta nadaljevanje filma. Medtem ko plujeta po neskončnih rečnih ovinkih, Cadu Terezo nauči voziti barko, v ključnem prizoru pa Cadu v reki najde polža, ki za seboj pušča nenavadno modro sled. Cadu si v oko kapne domnevno halucinatorno modro sluz in v deliriju vidi svojo prihodnost. Toda naslovna modra sled za Terezo ni le omenjena polžja tekočina, temveč modrina reke, ki jo vodi v prihodnost, začrtano po njenih lastnih željah. V nadaljevanju filmske pripovedi se Tereza znajde v raznih zagatah, med drugim jo oblasti zajamejo in skorajda odpeljejo v kolonije, vendar jim premeteno pobegne in postane prava pravcata ubežnica, ki se na koncu spet znajde na Amazonki, na barki prav tako starejše Roberte. Čeprav film Modra sled nekajkrat zaide v nadrealistične vode, to je že skorajda zaščitni znak sodobnih brazilskih filmov, je Mascarova filmska pripoved močno zasidrana predvsem v običajni Braziliji, po kateri se potika ubežnica. Nekateri izjemno posneti rečni prizori morda prikličejo v spomin druge amazonske filmske pustolovščine, toda režiser v bližnjem planu ves čas ohranja Terezo ter tako slavi njeno upornost in igrivost, pa tudi njeno telesnost in iz nje izhajajočo intimo, ki je pri prikazu starejših sicer na filmskem platnu pogosto spregledana. Film namreč bolj kot distopično svarilo deluje kot razprava o starizmu danes, o izključujoči nevidnosti starejših in o tem, kako poenostavljeno družba pogosto išče rešitve zanje in kako zlahka jim s tem odvzame avtonomno odločanje o tem, kako bodo preživeli starost. Recenzijo je napisala Petra Meterc. Iz oddaje Gremo v kino.

Igralci, ki gredo med režiserje, in prirejanje literarnih del za film – oboje utegne razočarati. Kar pa nikakor ne velja za Kronologijo vode – drzen režijski prvenec Kristen Stewart, posnet po spominih Lidie Yuknavitch, ki je bil premierno predstavljen na filmskem festivalu v Cannesu, zdaj pa ga lahko gledamo pri nas. Gre za film in knjigo o ženski, ki je doživela spolne zlorabe v otroštvu, je izgubila otroka in prestala več ciklov odvisnosti, predvsem od alkohola. Obenem ponuja optimističen zasuk, možnost izhoda iz začaranega kroga, ki ga okrog protagonistke ustvarijo najtežja možna čustva. Film je zelo suvereno zastavljen – z izjemno britansko igralko Imogen Poots v glavni vlogi, pa tudi s Toro Birch v vlogi protagonistkine sestre, in odličnim Jamesom Belushijem v pomembni vlogi mentorja pisanja. Kronologija vode je subtilno posneta na 16 mm filmski trak, tako da ima tudi slika neko posebno taktilnost – zrnatost in barvitost, kar se dobro ujame s pripovedjo, ki gradi na spominih in doživljanju. Vizualno je to delo močno, na trenutke se tudi poigrava z eksperimentalnim filmom. Prav tako ima močan zvočni dizajn. Izhajajoč iz misli, s filmskega začetka, da so spomini zgodbe, sledi življenjski zgodbi pisateljice, ki je napisala predlogo za film, avtobiografski roman Kronologija vode. Lidia Yuknavich je izhod iz težkih življenjskih situacij iskala v pisanju o prav teh. Film v tem smislu vzdržuje mit o tem, da umetnost izvira iz travm in bolečin, do česar imamo lahko zadržke. Vsekakor pa je pisanje, moč besed v filmu predstavljeno kot edina resnična možnost protagonistkine emancipacije, možnost, vzeti stvari v lastne roke in jih pregnesti v nekaj drugega. In narediti korak naprej. Vsekakor Kristen Stewart v filmu ne izkorišča teh izkušenj, ampak poda le toliko informacij o njih, kot je za razumevanje zgodbe nujno. Metafora vode v filmu kot nečesa, v kar se potopiš in ima očiščevalne lastnosti, ter protagonistki ponudi izstop iz primarne družine, je tukaj ključna. Ampak voda je tudi enačaj za solze, predvsem pa prispodoba za valovanje v življenju. Človeka silovit val odnese s sabo in nekam naplavi, vendar zatem morda zbere moč, da od tam odplava na boljši kraj. Recenzijo je napisala Tesa Drev Juh. Iz oddaje Gremo v kino.

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

Iz istaknutih skupina za zagovaranje prava Muslimana u Australiji su pozdravili odgovor savezne vlade na ključne preporuke izvješća o islamofobiji, 10 mjeseci nakon što je ono objavljeno. Vlada je prihvatila 35 od 54 preporuke koje je iznio posebni izaslanik za borbu protiv islamofobije, Aftab Malik.

Byl vymodleným zázrakem, ale i tichým svědkem nepochopitelných zkoušek. Příběh Izáka nás učí, jaké to je žít ve stínu velkého otce a přitom najít svou vlastní cestu k požehnání. Tento podcast můžete podpořit na https://radio7.cz

Spójrz z nieba i popatrz ze swojego świętego, wspaniałego przybytku! Gdzież jest twoja żarliwość i twoja moc? (Iz 63,15) Jezus powiedział: Nie zostawię was sierotami, przyjdę do was. (J, 14,18)

Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Svätých Andreja-Svorada a Beňadika, pustovníkov (spomienka) Iz 38, 1-6. 21-22. 7-8 (Ch) Iz 38, 10. 11. 12. 16 R.: Pane, ty si vyrval môj život z priepasti záhuby. Mt 12, 1-8 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org

Srečen narod in srečna družba, ki imata pesnika, kot je Andrej Rozman - Roza. Pesnik namreč stoji v areni življenja že leta in desetletja ter še kako brezkompromisno, igrivo, izzivalno, izvirno, humorno ustvarja poezijo in še marsikaj. Pred njim ni varna literarna tradicija, nacionalna patologija, politika itd., njegovi verzi zarežejo natančno in zdravijo s humorjem. Ob izidu knjige zbranih pesmi za odrasle 1982-2025 z naslovom Zdravilo za čas (izšla je pri Mladinski knjigi) Andrej Rozman - Roza več pove o svoji poeziji in še čem v pogovoru v živo z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Štvrtok 15. týždňa v Cezročnom období Iz 26, 7-9. 12. 16-19 Ž 102, 13-14b+15. 16-18. 19-21 R.: Pán z nebies pozerá na našu zem. Mt 11, 28-30 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org

Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Svätého Bonaventúru, biskupa a učiteľa Cirkvi (spomienka) Iz 10, 5-7. 13-16 Ž 94, 5-6. 7-8. 9-10. 14-15 R.: Pán neodvrhne a neopustí svoj ľud. Mt 11, 25-27 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org

Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Utorok 15. týždňa v Cezročnom období Iz 7, 1-9 Ž 48, 2-3a. 3b-4. 5-6. 7-8 R.: Boh založil svoje mesto naveky. Mt 11, 20-24 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org

Oto Wszechmocny, Pan przychodzi w mocy, jego ramię włada. (Iz 40,10) I usłyszałem donośny głos z tronu mówiący: Oto przybytek Boga między ludźmi! I będzie mieszkał z nimi, a oni będą ludem jego, a sam Bóg będzie z nimi. (Dz 21,3)

Teraz tak mówi Pan, Ten, który stworzył ciebie, Jakubie, i ukształtował cię, Izraelu: Nie bój się, bo cię odkupiłem, wezwałem po imieniu, należysz do Mnie! Iz 43,1 (BE)

Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. Pondelok 15. týždňa v Cezročnom období Iz 1, 10ab. 11-17 Ž 50, 8-9. 16b-17. 21+23 R.: Ukáž nám, Pane, cestu spásy. Mt 10, 34 – 11, 1 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org

Liturgické čítania na každý deň z rímskokatolíckeho liturgického kalendára. 15. nedeľa v Cezročnom období Iz 55, 10-11 Ž 65, 10a-d. 10e-11. 12-13. 14 R.: Pane, navštív našu zem a požehnaj jej rastliny. Rim 8, 18-23 Mt 13, 1-23 Tento podcast vám prinášajú študenti, členovia tímu a priatelia Kolégia Antona Neuwirtha. Email: podcast@kolegium.org

V oddaji Iz naših krajev smo poročali o novi naložbi japonske korporacije Yaskawa v Sloveniji. Obiskali smo tudi Novo mesto, kjer se kmalu začenja gradnja Urbanega parka Loka, ki bo mesto še tesneje povezal z reko Krko. Iz okolice Idrije prihaja zanimiva arheološko-paleontološka novica – odkrili so kar 235 milijonov let star zob morskega plazilca plakodonta. Za konec pa smo vas povabili v Rogatec, kjer pripravljajo že 28. Likof na táberhi, tradicionalno prireditev z bogatim etnološkim in kulturnim programom.

Danes bomo listali po slavni Rdeči pravljični knjigi, ki je izšla pred več kot sto tridesetimi leti. Iz nje sem za vas izbrala čudovito norveško ljudsko pripovedko z naslovom Grmična nevesta. Pove vam zgodbo o prijaznem dekletu, njeni zlobni mačehi in treh skrivnostnih glavah, ki nagradijo dobro srce. PrisluhniDanes bomo listali po slavni Rdeči pravljični knjigi, ki je izšla pred več kot sto tridesetimi leti. Iz nje sem za vas izbrala čudovito norveško ljudsko pripovedko z naslovom Grmična nevesta. Pove vam zgodbo o prijaznem dekletu, njeni zlobni mačehi in treh skrivnostnih glavah, ki nagradijo dobro srce. Vir: Rdeča pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Red Fairy Book, Andrew Lang, Langmans, Green and Co, London; 1889, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Drugi celovečerec nemške režiserke Masche Schilinski je na lanskem Cannskem festivalu osvojil nagrado žirije. Slovenski naslov Zvok padanja je preveden iz angleškega naslova. V izvirniku je naslov In die Sonne schauen, kar dobesedno pomeni zreti v sonce, vendar pa res gre na več nivojih za temo padanja, zato je prevod naslova primeren. Že v prvencu se je režiserka ukvarjala z obdobjem otroštva in odraščanja, kot je povedala na novinarski konferenci v Cannesu: »Zelo me zanima otroška perspektiva. Otroci začutijo stvari, ki jih odrasli ne izrečejo, marsikaj zaznajo in razkrijejo, tudi tisto, kar odrasli želijo prikriti. Na svet zrejo brez vnaprej izdelanih konceptov. Za filmsko pripoved se mi zdi to odlično izhodišče.« Mascha Schilinski je scenarij za film napisala skupaj z Louise Peter: »Neko poletje sva z Louise skupaj preživeli na kmetiji v regiji Altmark v severovzhodni Nemčiji. Tam sva delali na scenarijih za druge filme. Hitro sva se začeli spraševati o tistem kraju. Dobili sva vtis, da se je tam čas ustavil. Nekega dne sva naleteli na fotografijo treh žensk iz 1920. let. Bila je presenetljivo sodobna in zdelo se nama je, da naju te tri ženske gledajo naravnost v oči. Začeli sva se spraševati o njihovih usodah in raziskovati, kaj se je tam dogajalo. V teku raziskav sva ugotovili vse mogoče. Menim, da še veliko stvari o času ne razumemo. Vendar danes vemo, da se travme prenašajo iz ene generacije v drugo. Do teh travm iz preteklosti nimamo več neposrednega dostopa, verjamem pa, da do njih lahko dostopamo prek čustev in pogosto po telesnem odzivu ugotovimo, da smo podedovali neko travmo iz preteklosti.« Film zaobsega časovni razpon od 1910. do 2020.let. V fokusu so štiri dobe, ki se v filmu prepletajo, v vsaki pa sledimo enemu glavnemu ženskemu liku. Vzporedno spoznavamo še usode drugih ženskih in moških likov. Seznanimo se tudi z načini življenja, kar je posebej zanimivo. Tu so navade, običaji, posebno narečje prostora, v katerega je vse skupaj postavljeno, v ospredju pa so tragični dogodki. Mascha Schilinski: »Večkrat sva si zastavili vprašanje, ali se lahko osvobodimo travm iz preteklosti. Niso nas tako zelo zanimale travme, ki so posledica velikih dogodkov, kot so denimo vojne, ampak posledice manjših dogodkov, raznih občutij, nesrečnih naključij, o katerih ljudje pogosto ne spregovorijo, dokler ne ležijo na smrtni postelji. In zanimala naju je povezanost med ljudmi iz različnih generacij. Zvok padanja je čustveno zelo zahteven film – v ospredju je namreč izguba nedolžnosti otroške dobe. Pri tem gledalci dobijo vpogled v vidike iz zgodovine žensk na tem specifičnem območju, ki marsikomu niso znani – gre za strahote, ki so vsekakor pustile sledi na več naslednjih generacijah tako žensk kot moških. Estetika filma je izjemna, kamera vrhunska – za njo stoji Fabian Gamper, ki je posnel že režiserkin prvenec, prav tako izjemni sta igra in režija. Gre za resnično subtilno in mojstrsko izvedeno delo, tako da nagrada žirije v Cannesu ne preseneča. Filmu lahko kvečjemu očitamo, da je v njem preveč teh težkih usod na kupu. Ne da to ni prepričljivo, vendar je nasičenost s tragiko proti koncu filma že težko vzdržna. V tem čutu za tragiko film spominja na Hudičevo kopel avstrijske režiserke Veronike Franz izpred dveh let, ki je sicer postavljen v sredino 18. stoletja v Avstrijo, vendar prav tako temelji na arhivskih zapisih. Jeseni pa bo v kine prišel film Rose režiserja Markusa Schleinzerja, umeščen v 17. stoletje, ki se ukvarja z dejstvom, da so se ženske v preteklosti iz različnih razlogov izdajale za moške. Zahtevne zgodbe o ženskah iz zgodovine in sedanjosti so v filmu vsekakor na pohodu. Recenzijo je napisala Tesa Drev Juh. Iz oddaje Gremo v kino.

V zbirki Prišleki (izdaja jo LUD Literatura) je pred kratkim izšla zbirka kratkih zgodb z naslovom Peti okus likovne umetnice in pisateljice Nataše Skušek. Zbirka se odlikuje s svojo pestrostjo (vsaka zgodba je presenečenje, avtorica pa pogosto preseneti tudi s svojimi konci). Več o zgodbah v svoji drugi pripovedni zbirki in še čem pove Nataša Skušek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi zgodbi Plavalka in Pridna učenka. Nikar ne zamudite pogovora in njene zbirke.

Norveška je priredila veliko iznenađenje svladavši peterostruke svjetske prvake Brazil i tako osigurala plasman u četvrtfinale Svjetskog prvenstva. Iz natjecanja ispada i suorganizator Meksiko, nakon poraza 3:2 od Engleske pred strastvenom domaćom publikom

Za nami je god slovenskih apostolov Cirila in Metoda, pred nami pa predstavitev dopolnjene izdaje izčrpne monografije o svetih bratih, ki sta most med Vzhodom in Zahodom Evrope akademikinje prof. ddr. Marije Stanonik. Izšla je pri založbi Družina, kjer bo predstavitev v torek, 7. julija. Avtorica je bila gostja naše oddaje o kulturi.

Amos 7,10-17 10Vtedy bételský kňaz Amacja poslal izraelskému kráľovi Jarobeámovi odkaz: „Amos zosnoval proti tebe sprisahanie uprostred domu Izraela. Krajina nemôže zniesť všetky jeho reči. 11Amos totiž hovorí: ‚Jarobeám zahynie mečom a Izrael určite pôjde zo svojej krajiny do zajatia.‘“ 12Potom povedal Amacja Amosovi: „Videc, choď, uteč do Judska, tam jedz chlieb a tam prorokuj! 13V Bételi však už viac neprorokuj, lebo je to kráľova svätyňa a kráľovský chrám.“ 14Nato odpovedal Amos Amacjovi: „Ja nie som prorok ani prorocký učeník, ale pastier a pestovateľ fíg. 15Hospodin ma však vzal od stáda a riekol mi: ‚Choď, prorokuj proti môjmu izraelskému ľudu.‘ 16Teraz však počuj slovo Hospodina:Ty vravíš: ‚Neprorokuj proti Izraelua nevešti proti Izákovmu domu!‘17Preto takto hovorí Hospodin:‚Tvoja žena sa stane v meste neviestkou,tvoji synovia i tvoje dcéry padnú mečoma tvoje pole rozdelia meračskou šnúrou;ty sám zomrieš na nečistej pôdea Izrael zo svojej zeme pôjde do zajatia.‘“ Povedať. Vypočuť. „Ty, iba ty ho môžeš zachrániť. Stačí, ak povieš slovo a bude to. A ja ťa budem strašne milovať, navždy ťa budem milovať za to, čo si urobil… Všetko veľké, všetko dobré, všetko božské je v tomto človeku.“ Tieto slová povedala krásna a šľachetná Miriam rímskemu vojakovi Lodbrogovi. Dej príbehu amerického spisovateľa Jacka Londona sa odohráva počas veľkonočných udalostí v Jeruzaleme, v ktorých napokon len Ragnar Lodbrog môže ešte zvrátiť Ježišovu popravu na kríži. No nestane sa tak a Miriam už po tom všetkom Lodbroga nedokáže milovať. Jeho poslušnosť Rímu zmenila celý jeho život a definitívne ho pripravila o životnú lásku. – – Z miliónov vyrieknutých slov je väčšina len balastom oproti tým skutočne dôležitým slovám, ktoré ovplyvnia naše životy a ktoré Boh mieni použiť pre Svoj zámer. Bohu záleží, aby boli vyrieknuté najmä tie dôležité slová a aby aj boli vypočuté. Preto zmení smer Jonášovho úteku a postaví sa aj na stranu Svojho proroka Ámosa, hoci on sám sa považuje len za pastiera a pestovateľa fíg. Čo myslíš, aké sú to slová v tvojom prípade a komu majú byť určené? Dajme si aj my záležať na dôležitých slovách a neodkladajme ich na neskôr! Nech nás aj dnešným dňom sprevádza živé slovo živého Boha! Modlitba: Bože, ďakujem Ti, že si nám dal tie správne slová a Ty sám si prišiel ako Slovo, čo sa stalo telom! Odpusť, že slová niekedy beriem na ľahkú váhu, hoci Ty nás budeš súdiť podľa nich! Veď moje ústa, aby vyslovovali slová, ktoré nie sú prázdne a ktorým nechýba láska, múdrosť a pravda! Amen. Pieseň: ES 279 Autor: Pavol Trúsik Ty si však vytiahol môj život z jamy, Hospodin, Bože môj. Jonáš 2,7 Peter mu povedal: „Eneáš, uzdravuje ťa Ježiš Kristus. Vstaň a sám si usteľ!“ Eneáš hneď vstal. Skutky apoštolov 9,34 Ezechiel 2,3-8a •  Modlíme sa za: Štrba (TaS) Otázky na rozjímanie: Ako dnes žijem z istoty, že „Bohu záleží, aby boli vyrieknuté najmä tie dôležité slová a aby aj boli vypočuté“ — či som ochotný/á neobdlažiť vyrieknutie dôležitých slov a nebandažiť ich na prázdne slová, alebo som stále plný/á toho, že slová beriem na ľahkú váhu? Kde v mojom živote som ako Ámos, ktorý „nie je prorok ani prorocký učeník, ale pastier a pestovateľ fíg“ — či som ochotný/á priznať, že nie som prorok, ale Boh ma vzal od stáda a povedal mi „Choď, prorokuj proti môjmu izraelskému ľudu“, alebo som stále plný/á toho, že sa považujem za prorok bez toho, aby som bol postavený na Boha stranu? Ako dnes žijem z výzvou „Dajme si záležať na dôležitých slovách a neodkladajme ich na neskôr“ — či som ochotný/á vyslovovať slová, ktoré nie sú prázdne a ktorým nechýba láska, múdrosť a pravda, alebo som stále plný/á toho, že moje slová sú prázdne a bez lásky? Aplikácia do života: Dnes si spomeňte na jednu situáciu, kde ste boli ako Ámos, ktorý sa považoval len za pastiera a pestovateľa fíg, ale Boh ho vzal od stáda a povedal mu „Choď, prorokuj proti môjmu izraelského ľudu“. Napíšte si modlitbu: „Bože, ďakujem Ti, že si nám dal tie správne slová a Ty sám si prišiel ako Slovo, čo sa stalo telom! Odpusť, že slová niekedy beriem na ľahkú váhu, hoci Ty nás budeš súdiť podľa nich! Veď moje ústa, aby vyslovovali slová, ktoré nie sú prázdne a ktorým nechýba láska, múdrosť a pravda!“ Potom urobte jeden krok vyrieknutia dôležitých slov: vyslovte slovo lásky (odpusťte niekomu, kto vás zraňoval), slovo spravodlivosti (pomôžte chudobnému, utláčenému), alebo slovo pravdy (vyslovte pravdu, ktorú ste skryli). Dnes som vďačný za tieto 3 veci: ___________ ___________ ___________ Viac o vďačnosti, čo to je, prečo je dôležité byť vďačný, ako praktizovať vďačnosť nájdeš na blogu

Ako keď sa sníva hladnému o jedení, ale keď precitne, hlad je neukojený… (Iz 29,8) Hladný by nemal snívať, mal by jesť, inak zomrie! Nieto tajné, čo by sa nestalo zjavné; a nieto skryté, čo by sa nevyzvedelo a nevyšlo najavo. Hľaďte teda, ako počúvate. Lebo tomu, kto má, bude dané, tomu však, kto nemá, bude odňaté aj to, o čom si myslí, že má. (Lk 8,17-18) Ide tu o niečo, čo sme si mysleli, že je naše. Niečo, čo sme vlastnili, mysleli si, že máme, ale bol to len sebaklam, ilúzia, teória. Diabol nás rád klame vierou, ktorá je len teóriou. Lebo viera, ktorá nie je premenená na praktický skutok nie je vierou, je len teóriou, alebo teológiou. Týmto nechcem znižovať úlohu teológie alebo poznania. Tieto veci sú podstatné. Ale potrebujeme aj osobnú skúsenosť toho, čo vieme teoreticky. Nesmieme zabudnúť, že Ježiš sľúbil, že ten, kto Ho hľadá, Ho aj nájde. Boh neprišiel, aby sa s nami hral na schovávačku. Hľadaj ho celým srdcom, nesklame ťa. Pripomeňme si slová, ktoré Ježiš povedal Marte, keď obviňovala Máriu, že len sedí pri Ježišových nohách a počúva, kým ona všetko pripravuje v kuchyni: „Marta, Marta, starostlivá si a znepokojuješ sa pre mnohé veci. Len jedno je potrebné. Mária si vybrala lepší podiel, ktorý jej nikto nevezme.“ (Lk 10,41-42) Tieto slová majme v mysli, keď čítame: Hľaďte teda, ako počúvate. Lebo tomu, kto má, bude dané, tomu však, kto nemá, bude odňaté aj to, o čom si myslí, že má. (Lk 8,18) Často prechádzame protivenstvami a skúškami a práve vtedy sa nám zjavuje rozhodujúci rozdiel medzi snom a skutočnosťou, medzi sebaklamom a pravdou, medzi púšťou a oázou. Rozdiel medzi tým, čo si nahovárame a tým, čo je skutočné. My, ktorí sme si mysleli, že sme silní, zakorenení vo viere, trpezlivosti a nádeji, zisťujeme, že keď to najviac potrebujeme, naša viera padá ako domček z karát. Vtedy nastupujú pochybnosti, beznádej a odsudzovanie. Vtedy ale musíme pamätať, že odsudzovanie nie je vyjadrením niečoho, čo sme dostali pri stvorení, ale je to skôr niečo cudzie, čo získalo moc v našom živote. Keď sa toto deje, mnohí sa utiekajú k snahe udržať si zovňajšok tým, že budujú viditeľné veci, utiekajú sa k aktivitám, ale vnútro zostáva prázdne. Toto je sebaklam. Jednoducho povedané, Boh sa vie vysporiadať s tvojím hriechom aj s tvojím nedostatkom viery. Nemôže to ale robiť kým sa cítiš obviňovaný, lebo to, že sa cítiš obviňovaný, aj keď si vyznal svoj hriech a tvoj nedostatok viery, vychádza zo skutočnosti, že nedôveruješ svedectvu Biblie o Ježišovej krvi. V tvojom živote budú vždy nedostatky. Vždy bude hriech, ktorý sa objaví. Ale, sláva Bohu, Jeho krv očisťuje každý hriech. Počuj svedectvo Biblie. Ak hovoríme, že nemáme hriech, sami seba klameme a nie je v nás pravda. Ak vyznávame svoje hriechy, On je verný a spravodlivý, aby nám odpustil hriechy a očistil nás od všetkej neprávosti. (1 J 1,8-9) Poď k Ježišovi. Príď úbohý, nešťastný a On vymaže tvoj hriech a priestupky. Poď ku Kristovi teraz, neodkladaj to! Vyznaj svoj hriech a prijmi plné odpustenie. Spýtaš sa: „Ale koľkokrát je treba vyznávať hriechy?“ Odpoveď: „Nie veľa.“ Len toľko, že už bez Krista nebudeš môcť žiť. Curt Westman

Amos 7,1-9 1Toto mi ukázal Pán, Hospodin:Tvoril kobylky,keď začala rásť mládza,a hľa, bola to mládza po kráľovskej kosbe.2Keď mali zožrať všetku zeleň krajiny, povedal som:„Pane, Hospodin, odpusť!Ako obstojí Jákob?Veď je primalý.“3Hospodin sa zľutoval v tej veci.„Nestane sa!“ riekol Hospodin.4Toto mi ukázal Pán, Hospodin:„Hľa, Pán, Hospodin, vyhlásil súd ohňoma ten pohltil veľkú priepasťa pohltil i diel zeme.“5Vtedy som povedal:„Pane, Hospodin, prestaň, prosím!Ako obstojí Jákob?Veď je primalý.“6Hospodin sa zľutoval:„Ani to sa nestane,“riekol Pán, Hospodin.7Toto mi ukázal:„Hľa, Pán stál pri múrepostavenom podľa olovnicea v ruke mal olovnicu.“8Potom mi povedal Hospodin:„Čo vidíš, Amos?“Odpovedal som: „Olovnicu.“Pán povedal:„Hľa, kladiem olovnicudo stredu môjho izraelského ľudu.Už mu viac neodpustím.9Spustnú výšiny Izáka,izraelské svätyne budú zrúcanéa proti Jarobeámovmu domu postavím sa s mečom.“ Olovnica. Hovorí sa, že v jednoduchosti je krása. V jednoduchosti býva aj dokonalosť. Napríklad taká olovnica – šnúrka so závažím dokonale ukáže kolmicu týčiacu sa nad zemou. Aj Božie zákony sa podobajú olovnici. Tak ako je pre šnúrku s visiacim závažím prirodzené vytvoriť rovnú úsečku, Božie slovo nám ukazuje celkom prirodzenú cestu k dobrému životu: Cti si rodičov, nepokradneš, miluj svojho Stvoriteľa i svojho blížneho ako seba samého atď. Na tom nie je nič zvláštne, žiadna Božia záľuba v panovačnosti, ale len to, čo nám celkom logicky pomôže dobre žiť. Prečo však naše životy bývajú akési krivé, pokrútené a nepodobné olovnici? Niekedy stačí len nepatrná odchýlka na začiatku, ktorá sa čím ďalej, tým viac zväčšuje, až sa začneme podobať viac na šikmú vežu v Pise, než na dokonale kolmú šnúrku olovnice. Niečo je tu zle. Akoby pre človeka tým najprirodzenejším bolo byť neprirodzený. Žiaľ, sme hriešni, a tak aj do svojho stredu potrebujeme dať olovnicu, aby sme videli naše vychýlenia. Na jednej strane je to možno odklon do ľahostajnosti, do ktorej upadali aj Ámosovi súčasníci. Na druhej strane to môže byť aj neláskavé zákonníctvo. Nech sám Boh premieňa naše srdcia i myseľ, aby láska a spravodlivosť boli pre nás celkom prirodzeným vyjadrením nášho vzťahu k dokonalému Bohu! Modlitba: Bože, ďakujem Ti, že nás duchovne narovnávaš! Odpusť, že mám niekedy radšej krivé chodníčky! Daj, nech sa vo mne narodí spravodlivosť podľa Tvojej vôle a nech ju žijem! Amen. Pieseň: ES 446 Autor: Pavol Trúsik Dbajte o to, aby ste zachovávali, čo vám prikázal Hospodin, váš Boh. Neodchyľujte sa ani napravo, ani naľavo! 5.Mojžišova 5,32 Ježiš hovorí: „Ak Mi niekto slúži, nech Ma nasleduje, a kde som Ja, tam bude aj Môj služobník.“ Ján 12,26 Jeremiáš 20,7-11 •  Modlíme sa za: Štítnik (GeS) Otázky na rozjímanie: Ako dnes žijem z istoty, že „Božie zákony sa podobajú olovnici“ — či som ochotný/áRecognizovať, že mojim životom je „krivý, pokrútený a nepodobný olovnici“, alebo som stále plný/á toho, že moje vychýlenia sú len „nepatrná odchýlka na začiatku“, ktorá sa čím ďalej, tým viac zväčšuje? Kde v mojom živote som ako Izrael, ktorý má „krivé, pokrútené“ životy — či som ochotný/á dať si do stredu olovnicu, aby som videl moje vychýlenia, alebo som stále plný/á ľahostajnosti alebo neláskavého zákonníctva? Ako dnes žijem z výzvou „Láska a spravodlivosť boli pre nás celkom prirodzeným vyjadrením nášho vzťahu k dokonalému Bohu“ — či som ochotný/á nechať Boha premieňať moje srdcia i myseľ, alebo som stále plný/á toho, že pre človeka je tým najprirodzenejším byť neprirodzený? Aplikácia do života: Dnes si spomeňte na jednu situáciu, kde ste boli „krivý, pokrútený“ (odklon do ľahostajnosti, neláskavého zákonníctva, neprirodzenosti). Napíšte si modlitbu: „Bože, ďakujem Ti, že nás duchovne narovnávaš! Odpusť, že mám niekedy radšej krivé chodníčky! Daj, nech sa vo mne narodí spravodlivosť podľa Tvojej vôle a nech ju žijem!“ Potom urobte jeden krok duchovného narovnania: konajte lásku (odpusťte niekomu, kto vás zraňoval), konajte spravodlivosť (pomôžte chudobnému, utláčenému), alebo čítajte Bibliu a modlite sa s úprimným srdcom. Dnes som vďačný za tieto 3 veci: ___________ ___________ ___________ Viac o vďačnosti, čo to je, prečo je dôležité byť vďačný, ako praktizovať vďačnosť nájdeš na blogu

Radijski novinarji najverjetneje pred snemanjem intervjuja nekoliko poklepetajo z gosti. Tako je bilo tudi pred snemanjem intervjuja Marka Golje z Avgustom Demšarjem; med drugim sta se pogovarjala o skupini Haustor in dokumentarcu Tretji svet, nato pa o pisateljevi najnovejši knjigi, o zbirki kratkih zgodb Zadnja večerja. Zbirka je brez dvoma izjemna v pisateljevem opusu. O tem pričajo spremna beseda Mojce Pišek in kode QR referenčnih likovnih del, predvsem pa pisateljeva pripovedna strategija, drugačna, kot jo lahko razbiramo v njegovih romanih. Več o vznemirljivi zbirki, ki nagovarja tako ljubitelje kriminalke kot ljubitelje sodobne kratke proze, pa v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Sestra Nikolina je povedala, kaj vsem lahko gospodinje in gospodinjci v teh dneh pripravijo iz zelenjave, ki je že zrasla na vrtovih: korenček, koleraba, grah ... Lahko pripravimo juhe, solate ... Veliko jedi lahko pripravimo iz špinače in blitve. Iz stebel blitve lahko na primer naredimo okusno solato: narežemo jih na centimeter velike koščke, prekuhamo v slani vodi (samo da postanejo mehka), odcedimo in ko se ohladijo, pokapljamo z oljem, dodamo kis, solimo, dodamo še narezan svež peteršilj ali drobnjak, po želji stremo še malo česna in nastala bo okusna kuhana solata. Sodi k topli ali hladni jedi, tudi k narezku. Lahko pa s koščkom kruha to postane tudi lahek obrok, zgodnja večerja ali pozno kosilo. Liste blitve in tudi špinače sicer samo kratko blanširamo, na cedilo splaknemo z mrzlo vodo, odcedimo in damo na napol praženo čebulo, dodamo še malo česna, mletega popra in narezanega peteršilja in stvar je zaključena ter pripravljena za druge jedi. Ena takih je zavitek. Vlečeno testo namažemo s skuto in dodamo pripravljeno blitvo, zabelimo z maslom ali s kislo smetano in zavijemo, pomažemo z jajcem ali kislo smetano ter damo v pečico.

„Večnou milosťou sa zľutujem nad tebou – vraví Hospodin, tvoj Vykupiteľ.“ Iz 54:8 Ak je Boh všemocný a milujúci, zdá sa byť nezlučiteľné, že dovolí, aby bol niekto zatratený. Tu opäť zjednodušujeme, lebo nerozumieme Božej povahe. Boh nemôže ísť proti vlastným zákonom a proti svojej prirodzenosti. Je svätý. Nedokáže vo svojej prítomnosti zniesť hriech. Stvoril nás slobodných, aby sme si vybrali, ako budeme žiť. Pozýva nás, aby išli k Nemu, no necháva nám slobodu usilovať sa o svoje ciele s ich prirodzene tragickými dôsledkami. Povrchne vravievame: „Milujúci Boh by iste nedovolil, aby bol zatratený človek, ktorého miluje. To predsa nemôže.“ Ani zďaleka to nedovolil – Boh spravil všetko, čo mohol, aby tomu zabránil! Hovorme o láske!“ Boh tak miloval svet, že svojho jednorodeného Syna dal…“ To je dobrá správa. Pre to, čo Boh z lásky pre nás urobil, nemusíme byť zatratení. Modlitba dňa Všemocný Bože, vo svojom živote zakúšam Tvoju veľkodušnú lásku, keď žijem každý deň skrze milosť Tvojho Syna Ježiša Krista. Billy Graham

Iz opozicije se vrstijo ostri odzivi na napovedi premierja Janeza Janše, da bo vlada zamrznila priznanje Palestine, veleposlaništvo pa preselila v Jeruzalem. Vodja Gibanja Svoboda Robert Golob je zapisal, da je priznanje Palestine eden ključnih predpogojev za mir in sobivanje tako Izraelcev kot Palestincev. Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je dejala, da gre za zelo nedostojno potezo, socialni demokrati pa menijo, da Janša namesto pritiska na judovsko državo Izraelcem ponuja roko. Mednarodni politolog s Fakultete za družbene vede Faris Kočan je medtem dejal, da bi poteza pomenila grobo kršitev tako mednarodnega prava kot dogovorov na ravni Evropske unije.

Ja dzīvojot Latvijā ozolu zari, līgo vainags, jāņu siers un ugunskurs ir pats par sevi saprotams, tad kā līgošana iespējama Jaunzēlandē, Argentīnā vai Korejā?  To skaidrojam pirmssvētku raidījumā Globālais latvietis. 21. gadsimts, izzinot, kā līgošana transformējas prom no Latvijas un kāpēc tā ir tik svarīga svešumā.  Par svētkiem un tradīcijām sarunājas etnomuzikologs un folklorists Ēriks Zeps un zāļu sieva Līga Reitere. Par Jāņu svinēšanu tālu prom Latvijas stāsta Gita Meiere-Nestecka, kura rīko Jāņu svinības Jaunzēlandē, Aira Čekše no Argentīnas un Liena Jakovļeva no Dienvidkorejas. Gita Meiere-Nestecka arī dalās ar siera recepti.  Slinkais ķimeņu Jāņu siers Sastāvdaļas:  * 600 g rupji sarīvēta mocarellas siera * 200 līdz 300 g dāņu fetas siera, sagriezta nelielos gabaliņos * Ķimenes pēc garšas (aptuveni 1 kaudzīte ēdamkarote) Pagatavošana 1. Lielā bļodā sajauc mocarellu, fetu un ķimenes. 2. Liek mikroviļņu krāsnī uz 1 minūti. 3. Izņem un ātri, rūpīgi samaisa. 4. Liek mikroviļņu krāsnī vēl uz aptuveni 1 minūti. 5. Ja masa vēl nav pilnīgi viendabīga un sakususi, karsē vēl īsus intervālus, uzmanoties, lai siers nesaceptos. 6. Gatavo masu liek:     * lēzenās apaļās bļodiņās, vai     * uz marles vai rupja virtuves dvieļa, izveidojot apaļu formu, kas piešķirs skaistu faktūru. 7. Liek ledusskapī atdzist un sacietēt. Vislabāk pagatavot vakarā un atstāt ledusskapī pa nakti. 8. Kad siers pilnībā sacietējis, sagriež šķēlēs un pasniedz. Mazs ieteikums: ja vēlies izteiktāku tradicionālā Jāņu siera garšu, vari pievienot arī nedaudz kūpināta siera vai izmantot stiprākas garšas fetu.

Leopold I. je ob 70-letnici Vlada Kreslina za Izštekane napisal predzgodbo komada Tista zakartana ura. Srebrna ura, ki jo je Vladov dedek prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal, se je po dolgih letih sicer vrnila h Kreslinovim v Beltince, a kaj se je s to isto uro dogajalo med vojno? Raper iz Gornje Radgone pripoveduje (protivojno) zgodbo, kako “padajo, padajo srca in križi, mladi fantje na Soči, Nadiži.” Zapiski: Tista zakartana ura - Leopold I. na Izštekanih 2023 Tista zakartana ura - Vlado Kreslin (originalna zgodba) Komadi: Gledal tvoje sem oči sanjave Komadi: Daleč je za naju pomlad

Devetogodišnji učenik osnovne škole u Šćitarjevu ugušio se hranom. Vlada će pirotehničare izjednačiti s braniteljima. Iz stranke Možemo pitaju: Ako ministrica Irena Hrstić nije mogla riješiti liste čekanja u svojoj bolnici u Puli, kako će to učiniti u cijeloj državi?

Published: Nov 30, 2010 Original Blurb: Flint is still MIA so Rich ropes in Iz to look at progs 1711 & 1712 and to announce an all new monthly 2000AD podcast.  As always expect language not suitable for the kiddies and spoilers throughout.

27. maja 2026 je minilo sto let od smrti Srečka Kosovela v Tomaju. Po pričevanju Kosovelovih ga je malo pred smrtjo obiskala prijateljica Fanica Obid. Spoznala sta se na učiteljišču, potem pa sta si izmenjala številna pisma, ki so zdaj zbrana v knjigi z naslovom Ali vi še kaj pišete? Dopisovanje 1922 – 1926. Izšla je nedavno pri Mladinski knjigi. Urednika zanimive knjige, ki jo dopolnjujejo številne fotografije, faksimile nekaterih strani pisem, razglednic, imensko kazalo in tri spremna besedila Tatjane Rojc ter Zorka in Dušana Jelinčiča, sta uredila Nela Malečkar in Aleš Berger. Pred mikrofon današnje oddaje ju je povabila Tadeja Krečič.

Milan Mačvan gost je Vladimira Stankovića u 208. epizodi podkasta Biznis priče.

Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in čez morje v Argentino. Mati jokala je teden dni, ko se je vrnila siva. To je resnična zgodba, zakaj politika ni vredna tvojega imena in kako meje domovine niso meje srca. Zapiski: Izštekani Fed Horses Komadi: Daleč je za naju pomlad Komadi: Sonce

If you follow gravel racing, you probably have seen Iz King with her infectious smile and bright orange kit around gravel events. In the last year, Iz's life has looked a little different; in August 2025 she gave birth to a baby girl and this week she joins us to discuss what that transition has been like for her and her family. She opens up about the challenges and rewards of getting back to training and racing after pregnancy, and how it feels to be coming back to such a competitive field in the women's gravel pro peloton. Iz speaks candidly about how having a daughter has changed her perspective on risk, in an inherently risky sport, and what is motivating her to continue pursuing cycling as a career.Follow Iz on Instagram @king_izFollow us on Instagram:@feistycycling@feisty_mediaGirls Gone Gravel Website:https://www.girlsgonegravel.com/Support our Partners:Register for Feisty Fest at https://feisty.co/events/Wahoo: Learn about the ELEMNT ROAM 3 at https://bit.ly/4tk2j23Visit PillarPerformance.shop, or for North American customers, head to TheFeed.com and use the code FEISTY for 15% off your first purchase.

U ovoj epizodi podkasta „Mindset“, gošća je Sanja Malagurski – proslavljena odbojkašica koja je svoj profesionalni put započela veoma rano, odlaskom u inostranstvo sa samo 16 godina.Govori o prvim velikim koracima u karijeri – pozivu za seniorsku reprezentaciju i odlasku na Olimpijske igre u Pekingu, ali i o izazovima koji dolaze uz rani profesionalizam i dugu inostranu karijeru .Otvoreno pričamo o periodima koji se ređe vide spolja – o oporavku nakon dve operacije prednjih ukrštenih ligamenata, o psihološkim izazovima i momentima kada je bilo najteže ostati na tom putu.Nakon 12 godina profesionalne karijere, Sanja se suočila sa burnout sindromom – temom koja je u sportu veoma prisutna, ali se o njoj i dalje nedovoljno govori. Iz današnje perspektive, sedam godina nakon završetka karijere, govori o važnosti prepoznavanja signala, otvorene komunikacije i traženja stručne pomoći.Ova epizoda donosi iskren uvid u to koliko sport oblikuje ličnost, ali i koliko je važno izgraditi identitet i van terena.  Ovo je takođe priča o snazi, trpljenju i onome o čemu se ćuti u sportu.Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Sanja MalagurskiDatum: 18 April  2026. Autor i domaćin: Tina KrajišnikLokacija: Studio Long MileProdukcija: Jao Mile#jaomilepodcast #sanjamalagulski #tinakrajisnik #crvenazvezda #kkpartizan #NikolaJovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #micic

Nenad Đorić, aka Đora Surovi, novi je gost Jao Mile podcast-a!Odrastao na Fontani, a od “diploma” ima Veselina Petrovića, Ognjena Aškrabića i Dejana Milojevića

Znate li ko je čovek koji je vratio Harija Potera u Srbiju, a čiji je otac ispisao najlepše stihove našeg detinjstva? Gost 361. epizode je Dobrivoje Lale Erić, čovek impresivne karijere i neverovatne životne priče. Kroz topao i nostalgičan razgovor sa Ivanom, Lale nas vodi na putovanje od romantičnog odrastanja u Bariču i specifičnog odnosa sa ocem, čuvenim pesnikom Dobricom Erićem, do urbanih beogradskih priča iz devedesetih. Otkriva nam kako je teklo njegovo obrazovanje, od ljubavi prema arheologiji, preko uloge Istraživačke stanice Petnica kao oaze slobode, do studija istorije umetnosti. Saznajemo kako je Srbija dobila prava na Harija Potera upravo zahvaljujući njemu, ali i kako već 15 godina uspešno spaja nauku, umetnost i društvo kroz rad u Centru za promociju nauke. Ovo je priča o radoznalosti, nepresušnoj energiji i želji za igrom koja menja svet oko nas. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Smilies pitanje: Šta je hteo da bude kad poraste? - Okruženje tokom odrastanja - Kako je biti sin Dobrice Erića - Selo i školski dani - Banovo brdo nekada - Gde na studije - Fakultetski dani - Život nakon revolucije - Pravac posle faksa - Iz izdavaštva u muzej - Centar za promociju nauke - Problemi posle Kovida - Zaključak razgovora Realizaciju ove epizode podržali su naši prijatelji i sponzori: - Epson Srbija - https://www.epson.rs - Orion telekom - https://oriontelekom.rs - Smilies - https://smilies.rs Hvala na poverenju i podršci! Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Pr43b5 Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs