Podcasts about IZ

Trema - strah od javnog nastupa - može da pogodi svakoga: studenta na ispitu, glumca na sceni, menadžera pred važnu prezentaciju ili pevača pred hiljadama ljudi. Zašto se javljaju ubrzano lupanje srca, znojavi dlanovi i blokada u glavi? Koji su još znakovi treme, kako da ih prepoznamo, razumemo i prevaziđemo?U ovoj epizodi psihijatar Roberto Grujičić razgovara sa umetnicom Anom Đurić Konstraktom i psihologom Vladimirom Borovnicom o psihološkim i fizičkim mehanizmima treme, tehnikama suočavanja i malim trikovima koji pomažu da se nastup pretvori u priliku, a ne u prepreku. Iz ličnih iskustava gostiju i profesionalnih uvida saznaćete zašto trema nije znak slabosti, već često znak da vam je stalo.Kroz priču provlači se i ideja naše kampanje - promena je neizbežna i jedina konstanta. Obraćamo se svima koji su ambiciozni, teže rastu i balansiraju životne i poslovne izazove, spremni da sutra dočekaju otvorenog srca. Poput vode koja uvek nađe svoj put, i vi možete pronaći svoj - onaj koji vam najviše odgovara. Promena je u tvojoj prirodi. Prirodno je, menjam se - bilo da se menjate sa osmehom, iz ljubavi, ili pred novim životnim poglavljem.

Gospod, v svoji dobroti se ozri na našo družino. Zahvaljujemo se ti za hišo, naš dom, v katerem se počutimo varni. Za ljubezen, ki nas ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Radovedna devetletna deklica je pazljivo poslušala nedeljski evangelij: »Vi ste luč sveta… Tako naj vaša luč sveti …« Besede so pritegnile ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Neki deček je našel sladkovodno želvo. Ogledoval jo je, toda ko se je začel dotikati, je želva glavo in noge skrila v oklep. Deček je bil ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V stanovanjskem predelu New Yorka je deček v slabih oblačilih hodil okrog z majhnim ogledalcem v rokah. Držal ga je visoko in ga dvigal ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. (Prvič smo ga predvajali 11. julija 2024.)

Történt pedig e beszéd után mintegy nyolc nappal, hogy maga mellé vette Pétert, Jakabot és Jánost, és felment a hegyre imádkozni. Miközben imádkozott, arcának színe elváltozott, a ruházata fehér lett és fényben sugárzó. És íme, két férfi beszélgetett vele, Mózes és Illés, akik dicsőségben megjelentek, és beszéltek az ő eltávozásáról, amelyet Jeruzsálemben készült beteljesíteni. Pétert és a vele lévőket elnyomta az álom. Amikor felébredtek, látták dicsőségét, és a két férfit, akik ott álltak vele. És történt, hogy amikor eltávoztak tőle, Péter ezt mondta Jézusnak: Mester! Jó nekünk itt lenni! Hadd csináljunk három sátrat: neked egyet, Mózesnek egyet és Illésnek egyet! Nem tudta ugyanis, hogy mit mond. Amíg ezeket mondta, felhő szállt le, és elborította őket. Amint a felhőbe jutottak, félelem fogta el őket. A felhőből szózat hallatszott: Ez az én választott Fiam, őt hallgassátok [MTörv 18,15; Iz 42,1]. Mikor a szózat elhangzott, Jézus egyedül maradt. Ők pedig hallgattak, és senkinek sem szóltak azokban a napokban mindarról, amit láttak. | Felolvassa: Varga László |

Poslovnež v nekem ameriškem mestu je parkiral svoj novi avtomobil in odšel po opravkih. Ko se je vrnil, je blizu avta zagledal revnega dečka ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V 15. stoletju je v nemški vasici živela družina z osemnajstimi otroki. Kljub navidezno obupnemu stanju sta dva brata začela sanjati, kako bi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa ne bi imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ko bi govorila jezike vzgojiteljev in psihologov, ljubezni pa bi ne imela, sem brneč bron in zveneče cimbale. In ko bi imela dar načrtovanja ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pan jest Bogiem prawa. Szczęśliwi wszyscy, którzy na niego czekają (Iz 30,18) Jeśli komuś z was brak mądrości, niech prosi Boga, który wszystkich obdarza chętnie i bez wypominania, a będzie mu dana (Jk 1,5)

Imena so imela pomembno vlogo v diplomaciji srca papeža Janeza XXIII. Ko je sprejel v avdienco angleško kraljico Elizabeto in njenega ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Mladi mamici se je cel dan mudilo in bila je čisto iz sebe, ko je zazvonil telefon ter se je iz slušalke zaslišal prijazen glas: »O, draga, ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Mladenič iz bogate družine je bil pred diplomo. V soseski, kjer so živeli, je bila navada, da so starši otrokom kot darilo za diplomo kupili ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Znana je zgodba, ki bo prejela nagrado lastovka, in štiri zgodbe, ki so se na 34. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstile v ožji izbor. Mednarodni filmski festival kratkih filmov Shots letos praznuje deset let. Izšla je zbirka pesmi Sveta dežela italijanske pesnice Alde Merini. Danes ob 20. uri bo v okviru dogodkov Festivala Ljubljana v Slovenski filharmoniji nastopil komorni orkester Radiotelevizije Španija. Vabljeni k poslušanju!

Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji. V manj kot štirih minutah je življenje izgubilo trideset tisoč ljudi. Sredi tega ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V avstralski skoraj neskončni deželi živjo Aboridžini. Tudi oni pripovedujejo pravljice, tudi o bunyipu, zveri, pošasti, zmaju,ne vemo točno, kaj ta stvor je in kakšen je. Kaj je rogoz? Ta rastlina raste v plitvih ribnikih in mlakah. Značilno je podolgovato največkrat rjavo socvetje. Uporabni so podzemni deli, osnove listov, pa tudi socvetja in semena. Podzemska korenika vsebuje škrob, zato so jo v časih pomanjkanja ljudje uporabljali za hrano. Iz listov pridobljena vlakna pa so uporabljali za tkanje grobih tkanin.In kaj je socvetje? Socvetje ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj. Na primer vrba, sončnica ali koruza. Vir: The Project Gutenberg eBook of The Brown Fairy Book, Edited by Andrew Lang, DEDICATED TO DIANA SCOTT LANG, LONGMANS, GREEN, AND CO. 1904, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Na letošnjem popisu bele štorklje ugotavljajo, da se je že tretje leto zapored povečalo število gnezdečih parov, še večji pa je porast mladičev. Iz gnezd, ki jih je zasedalo 321 gnezdečih parov, je poletelo kar 807 mladičev. Presenetila je tudi zgodnja vrnitev parov – prvi so se vračali že v začetku februarja, vajeni pa so že, da nekaj parov zimo preživi kar doma – na območju Pragerskega, Rač in Ivančne Gorice so našteli okoli 20 takšnih osebkov. Več v pogovoru Cirile Štuber z Uršo Očko, koordinatorico izobraževanja pri DOPPS. Foto: Urša Očko

Vrstijo se odzivi na okvirni trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Iz evropskih držav je ob uvedbi 15-odstotnih carin na izvoz slišati mešanico olajšanja in zaskrbljenosti. Na Gospodarski zbornici Slovenije dogovor pozdravljajo, ob tem pa njihov glavni ekonomist Bojan Ivanc opozarja, da to ni sporazum. Ivanc dodaja, da se je s tem vsaj zamaknila, če ne celo ukinila uveljavitev še višjih, 30-odstotnih carin. V oddaji tudi: - Tajska in Kambodža dosegli dogovor o premirju - Pomoč v Gazo prihaja prepočasi, opozarjajo Združeni narodi - Krušljiv strunjanski klif nevaren za kopalce v Mesečevem zalivu

Beri svojim otrokom; izpolni, kar si obljubil; pojdi z njimi na sprehod; dovoli otrokom, da ti pomagajo pri načrtovanju hišnih opravil; preživi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dragan Đorđević gost je Vladimira Stankovića u 187. epizodi podkasta Biznis priče.

Lahko ti dam vse, tako da ne boš nič pogrešal in ne boš imel niti ene same želje več, toda zase vem, da sem zadovoljna s tem, kar imam ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ob robu Foruma za mir, ki je potekal junija v Kopru, se je odgovorni urednik Založbe Ognjišče Božo Rustja pogovarjali z beograjskim nadškofom kardinalom Ladislavom Nemetom. Njegova zanimiva življenjska pot, nekatere teme foruma, predvsem pa njegova nedavna, skoraj sveža udeležba na konklavu so teme za pogovor, ki so se kar same ponujale. Prevodu pogovora za mesečnik Ognjišče ste lahko prisluhnili v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.

Ko bodo otroci odrasli v osebnosti, jih bo spodbujalo upanje ali pa jih bosta omejevala strah ali izgubljenosti. Kaj bo prevladalo, je odvisno ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

„V každom ich súžení mal aj on súženie, a anjel jeho tvári ich ochraňoval.“ (Iz 63:9) Matka priviedla k svojmu synčekovi hrbatého chlapca a povedala mu, aby sa s ním hral ako so zdravým chlapcom a nevšímal si jeho nedostatok, na ktorý bol citlivý. Po niekoľkých minútach, keď sa spolu hrali, povedal zdravý chlapec: „Vieš, […] MUDr. Viera Roháčková

V tokratni oddaji »Iz naših krajev« smo vas peljali v ljubljanski Botanični vrt, kjer so ob 215-letnici predstavili nove tropske rastline iz Malezije. Poročali smo še o vključitvi Zdravstvenega doma Idrija v dispečersko službo zdravstva ter, da v Kočevju pripravljajo veliko prenovo šole za otroke s posebnimi potrebami, v Ljubnem pa so odprli obnovljeni del tovarne KLS, ki si po poplavi prizadeva za bolj varno prihodnost. V občini Podvelka so v kraju Brezno športno dvorano razširili z novim prizidkom, in v Radljah ob Dravi, kjer z novo destinacijsko znamko razvijajo butični turizem. Za konec pa smo vas povabili še v Mojstrano, kjer nova razstava osvetljuje prve slovenske raziskovalce v Himalaji.

Ne pozabi jih kdaj potrepljati po rami. Najstniška leta so leta dejavnosti in rasti. Pokaži svoje zanimanje za tisto, kar je zanje zanimivo ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V pogovoru z Jaroslavom Skrušnýjem, mojstrskim prevajalcem iz češčine in francoščine, preverjamo, kaj je v drugi polovici 20. stoletja slovenskemu kulturnemu prostoru dala francoska in kaj češka literaturaKo smo se v 19. stoletju Slovenci borili za narodne pravice v kontekstu habsburške monarhije, smo se pogosto navdihovali pri Čehih. Znano telovadno društvo Sokol smo, denimo, ustanovili, sledeč prav češkim zgledom. In Slovenske matice bi bržčas ne bilo, ko bi Čehi že ne imeli Češke matice. Pravzaprav ima tudi gajica, pisava, ki jo danes uporabljamo, svoje najgloblje korenine na Češkem, saj se je Hrvat Ljudevit Gaj, ko je snoval ortografski sistem za zapisovanje južnoslovanskih jezikov, prvenstveno zgledoval pri Čehu Janu Husu in njegovi adaptaciji latinice v zgodnjem 15. stoletju. Vse to je slovenski in češki kulturni prostor povezovalo in zbliževalo, toliko bolj seveda, ker je tudi kar nekaj Slovencev v tistem obdobju študiralo na znameniti Karlovi univerzi v Pragi. No, te tesne vezi pa so se v 20. stoletju – še zlasti v njegovi drugi polovici – nekoliko zrahljale. Saj drži, da je Plečnik takoj po prvi svetovni vojni vodil prenovo Hradčanov in da si zgodovine slovenskega filma ni mogoče predstavljati brez Františka Čapa in njegove Vesne, a vtis je, da so se po drugi svetovni vojni naši ustvarjalci, naši umetniki za navdih in spodbudo najraje, najpogosteje obračali na zahod ali na jug, spričo česar se je razdalja med našim in češkim kulturnim okoljem v splošnem povečevala. Da pa se te stare češko-slovenske povezave vendarle ne bi čisto pretrgale, je skrbelo nekaj prizadevnih literarnih prevajalk in prevajalcev, med katerimi je eno ključnih vlog odigral Jaroslav Skrušný, ki nas je oskrbel s prevodi osrednjih čeških povojnih književnikov – od Milana Kundere do Bohumila Hrabala, od Vaclava Havla do Ivana Klime. Je pa treba podčrtati, da je to pravzaprav le polovica njegovega prevajalskega opusa, saj Skrušný zdaj že kakega pol stoletja nadvse vešče, nadvse umetelno prevaja tudi iz francoščine. Zola, Sartre, Camus, Malraux in Stendhal so, če omenimo le nekatere, avtorji, ki jih lahko beremo, zahvaljujoč njegovim prevajalskim naporom, za katere je leta 2011 potem prejel tudi Sovretovo nagrado. A kako gresta češčina in francoščina, češka in francoska književnost skupaj? Kako ena in kako druga odmevata med slovenskimi bralkami in bralci? Iz katere literarne tradicije, ne nazadnje, raje prevaja? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Jaroslava Skrušnýja. Foto: Jaroslav Skrušny (Goran Dekleva)

Odamentek hozzá a tanítványok és megkérdezték tőle: ,,Miért példabeszédekben szólsz hozzájuk?'' Ő ezt válaszolta nekik: ,,Mert nektek megadatott, hogy megismerjétek a mennyek országának titkait, nekik viszont nem adatik meg. Akinek ugyanis van, annak még adnak és bővelkedni fog, de akinek nincs, attól még azt is elveszik, amije van. Azért szólok hozzájuk példabeszédekben, mert néznek, de nem látnak, s hallgatnak, de nem hallanak és nem értenek. Beteljesedik rajtuk Izajás jövendölése, aki azt mondta: ,,Hallván hallotok majd, de nem értetek, és nézvén néztek, de nem láttok. Mert elhízott a szíve e népnek, a fülükkel nehezen hallanak, a szemüket pedig behunyták, nehogy lássanak a szemükkel, halljanak a fülükkel, értsenek a szívükkel; nehogy megtérjenek, s meggyógyítsam őket'' [Iz 6,9-10]. A ti szemetek azonban boldog, mert lát, és a fületek, mert hall. Bizony, mondom nektek: Sok próféta és igaz vágyott látni, amiket ti láttok, és nem látta, hallani, amiket ti hallotok, de nem hallotta. | Felolvassa: Varga László |

Jana Unuk je vrhunska slovenska prevajalka, ki je obogatila prevodno prozo in poezijo z vrsto odličnih prevodov vznemirljivih literarnih del. V najnovejšem letniku Nove lirike (pri založbi Mladinska knjiga; predzadnji je izšel leta 2022!) je objavila reprezentativen izbor poezije poljske pesnice Anne Świrszcyńske (1909-1984) z naslovom Džingiskan v kopalnici. Pesnico je knjižno predtem že predstavila leta 2018, ko je v zbirki Mozaiki pri LUD Literatura objavila njeno pesniško zbirko Baba sem. Že udaren in samozavesten naslov priča o tem, da se pesnica zaveda ženske usode in tematike ter da o njej piše sproščeno in naklonjeno do žensk. Kdor bi hotel spoznati pesničino poezijo, bi moral seči po obeh zbirkah – v izbor Džingiskan v kopalnici zbirka Baba sem namreč sploh ni vključena. To je seveda škoda: tako okrnjen izbor je prihranil nekaj strani, hkrati pa zamudil priložnost, da v optimalni obliki prestavi vznemirljivo pesnico. Je pa izbor v Novi liriki vseeno še kako dragocen: bralcu in bralki ponuja priložnost, da se seznani s pesničinim razvojem od avtorice precej hermetične lirike do poezije, ki se izvirno in brezkompromisno pogosto navezuje na življenjske izkušnje. Več o pesnici, njenem razgibanem življenju in poeziji pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, premierno objavljenem 26. septembra 2024.

Ste si zapomnili, o čem ste nocoj sanjali? Znate orisati barve, oblike, zvoke, vonje? Morda boste vse te vtise po naslednjih minutah še bolj cenili. Iz zakladnice oddaj Možgani na dlani smo izbrskali tisto, ki odgovarja na vprašanje kako sanjajo slepi. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Ivano Rosenzweig in Tadejem Grumom.

Dlaczego od prawie roku niemiecki Bundestag nie może wybrać sędziego Federalnego Trybunału Konstytucyjnego? Czy FTK jest „odporny” na tarcia na niemieckiej scenie politycznej i czy po przerwie wakacyjnej Bundestag wybierze 3 nowych sędziów organu, który do tej pory był postrzegany jako filar niemieckiej demokracji powojennej? Na te tematy rozmawiają główne analityczki IZ dr hab. Magdalena Bainczyk i dr Justyna Schulz. Obszerne informacje o aspektach prawnych i politycznych funkcjonowania FTK znajdziecie państwo w książce M. Bainczyk „Wybrane aspekty statusu prawnego sędziów w RFN z perspektywy instytucji unijnych” (Poznań 2024).

Katehet je pri verouku otrokom govoril o desetih božjih zapovedih. Neki otrok mu je rekel: »Za nas otroke je toliko zapovedi in ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ko ti otrok ponudi svojo majhno dlan in jo položiš v svojo dlan, se ti lahko zgodi, da boš prijel za ročico, ki je umazana od sladoleda ali ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Moje roke so majhne. Prosim, ne pričakujte, da bom vedno čisto pravilno pospravil posteljo, narisal sliko ali vrgel žogo. Moje oči še ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

(00:00:00) Inleiding (00:02:02) In gesprek met Eleonore Pameijer (00:27:10) In gesprek met Liesbeth van der Horst (00:36:42) In gesprek met Shura Lipovsky (00:59:48) Afsluiting Op Rapenburg gaat Julia van der Krieke op bezoek bij Eleonore Pameijer, artistiek directeur van de Leo Smit Stichting, vernoemd naar de in De Plantage geboren componist Leo Smit. Daarna gaan we naar de Plantage Kerklaan, voor een gesprek met de (inmiddels ex-)directeur van het Verzetsmuseum, Liesbeth van der Horst, over de muzikale geschiedenis van dit museumgebouw. Ten slotte gaan we naar Shura Lipovsky, zangeres van het Jiddische lied.In deze aflevering worden veel namen genoemd. Voor wie ze wil opzoeken, Eleonore noemt de volgende componisten en musici: Samuel Englander (1896-1943), Leo Smit (1900-1943), Frans van Ruth (*1951), Willem Noske (1918-1995), Rosie Wertheim (1888-1949), Ignace Lilien (1897-1964), Rosa Spier (1891-1967), Andries de Rosa (1869-1943), Mischa Hillesum (1920-1944), Lin Jaldati (1912-1988), Eberhard Rebling (1911-2008), Simon Gokkes (1897-1943), James Simon (1880-1944) en Nico Richter (1915-1945).Shura noemt zangers en onderzoekers van het Jiddisch: Chanah Milner (1911-2000), Mira Rafalovicz (1941-1998), Shmerke Kaczerginski (1908-1954), Chana Mlotek (1922-2013), Yosl Mlotek (1918-2000), Ruth Rubin (1906-2000), Avrom Reyzen (1876-1953), Itzik Manger (1901-1969), Icek Rafalovicz (1899-1990) en Willy Brill (1927-2017).Muziekcredits- Leo Smit, Sonate voor fluit en piano, uitgevoerd door Eleonore Pameijer en Frans van Ruth- Leo Smit, Silhouetten, uitgevoerd door het Nederlands Philharmonisch Orkest, o.l.v. Ed Spanjaard- Leo Smit, Schemselnihar, uitgevoerd door het Nederlands Philharmonisch Orkest, o.l.v. Ed Spanjaard- Leo Smit, Divertimento, uitgevoerd door Lucas & Arthur Jussen- Anna Margolin/Chava Alberstein, ‘Iz di goldene pave gefloygn', uitgevoerd door Shura Lipovsky met Ensemble Novaya Shira- Shura Lipovsky, ‘Di goldene pave kert um', uitgevoerd door Shura Lipovsky, Kimball Huigens en Peter van Os- Shura Lipovsky, ‘Rosh Hasonelid', uitgevoerd door Shura Lipovsky met Ensemble Novaya ShiraDe Joodse stad is een project van het Joods Cultureel Kwartier, de Faculteit der Geesteswetenschappen van de Universiteit van Amsterdam en de gemeente Amsterdam. Productie: Julia van der Krieke en Caspar Stalenhoef. Muziek: Akim Moiseenkov.

Podarili smo ti življenje, a ne moremo živeti namesto tebe. Učili smo te veliko stvari, a ne moremo te jih naučiti namesto tebe. Lahko ti damo ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Shouts to Iz

The Knicks have hired a head coach and he was definitely in their top 10 of choices. Are they any better today than when they were in the ECF? Izzy plays an NBA Free Agency Game of "Izzy or Iz'nt He". Ian Begley joins the show and answers hard hitting questions in "Ian or I-Out". Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Isabel and Amanda throw out their other plans and instead talk about the subreddit “myboyfriendisAI” which is about, you guessed it, AI boyfriends and other types of digital partners. We also discuss Meta's not-amazing practices and the LLM paper doing the rounds on the AI hater part of the internet, with Iz's human partner weighing in. See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Zadnje tedne nas je dosegla prijetna vest, da bodo odslej cene goriv na avtocestah enako regulirane kot tiste v notranjosti. Kar pomeni, da nižje. Vest je bila prijetna za veliko večino državljanov, neprijetna pa za delničarje in upravo Petrola.Ta se je v podobi visokih Petrolovih direktorjev tako razhudila, da je skoraj pljunila. No, na koncu ni, ampak so Petrolovi direktorji kot užaljeni otroci povedali, da bodo pač zamrznili sponzorska sredstva za kulturo in šport in da bodo investirali na trgih in v državah, ki so do Petrola bolj prijazne. Potem so Petrolovi direktorji govorili o maržah in o zmanjšanih profitih in sploh, kako se prodajanje bencina v Sloveniji skoraj ne splača. Javnost je bila posledično ogorčena, ker je mnenja, da je Petrol tako ali tako monopolist, za katerega veljajo druga pravila in da je recimo plastenka vode zaradi posvečenega statusa Petrola v njihovih prodajalnah še enkrat dražja kot v normalnih prodajalnah. In tako naprej in tako nazaj. Ampak da ne bomo prilivali bencina na ogenj, se lotimo teme, ki je manj atraktivna od nalivanja bencina, prodajanja športnih stav, sprejemanja paketov, prodaje higienskih pripomočkov, alkoholnih pijač, krofov, sendvičev in kave, rezanega cvetja in napolitank, ter kar je podobnih izdelkov, ki v Petrolovih prodajalnah zlahka dosežejo rekordne cene. Hočemo povedati, da zaradi vsega naštetega in pomanjkanja konkurence ni posebej zahtevno biti Petrolov direktor, kajti kljub vsemu glamurju navkljub: petrolovci so pač še eni trgovci več. Zato se posvetimo njihovi dejavnosti, ki je neatraktivna, v javnih občilih skoraj anonimna, a še kako pomembna. Posvetimo se lulanju, ali uriniranju, ki mu včasih pravimo tudi mala potreba. V tej pasji vročini je treba med potovanji veliko piti, kot nam svetujejo zdravstveni delavci in kar z lahkoto storimo na Petrolovih bencinskih servisih. Nihče pa se ne posveča dejstvu, da je čez čas treba vso to tekočino tudi spraviti ven. Iz telesa, natančneje mehurja. Gre za fiziološki proces, ki je manj atraktiven kot pitje osvežilnih pijač, za organizem pa prav tako potreben. Da ne zapišemo nujen. In to je na Petrolovih bencinskih servisih mnogo težje storiti, kot se rehidrirati. Lulanje je na Petrolu problem. Poznamo dva glavna principa dostopa do Petrolovih sanitarij. Prvega v pomanjkanju strokovne terminologije imenujmo: »ključ je pri prodajalcu«. Ta je značilen predvsem za manjše in primestne servise. Za tiste, ki jim po novem grozi zaprtje. Zaradi tega, ker se v straniščih, po ustnih zagotovili črpalkarjev, dogajajo tudi nefiziološke rabote, so stranišča ali stranišče zaklenjeni. In če ste natočili gorivo ali kaj kupili, ste upravičeni do ključa. Ki ga prevzamete pri črpalkarju, po navadi je navezan na daljši, delno vlažni vrvici in ga po uporabi vrnete na mesto pri blagajni. Drugi princip, veljaven na vseh teh prečudovitih in bleščečih Petrolovih servisih ob avtocestah, pa je uporaba stranišča proti plačilu. Se pravi, da po plačilu na avtomatu stopite skozi podobno zaporo, kot jih poznajo smučarske vlečnice, ali pač kopališča in stadioni. Lahko plačate s kovanci ali Petrolovo kartico. Obstaja tudi možnost nekakšnih bonusov pri vstopnini na stranišče, če ste pred tem kaj kupili, ampak je sistem zapleten in nikomur se s tem ne da ukvarjati. Če povzamemo; Petrol vam ne računa le za nalivanje, temveč tudi za izlivanje. Kar je enkraten primer krvosesnega, ali pač sodobnega urino kapitalizma. Zgodovina kapitalizma in stranišč na bencinskih črpalkah je pisana in starožitna in ko smo civilizacijsko presegli gospe, ki so čistile za vami ter poslušale trkanje kovancev ob krožniček, smo uvedli avtomatiziran in davčno mnogo bolj transparenten sistem. Vendar naša kritika ne gre samo proti izkoriščanju človeka po stranišču, kot se je dogajalo včasih; kajti tudi danes Petrolova stranišča nenazadnje še vedno nekdo čisti. V maniri radikalne levice se vprašajmo: »Ali za svoje stranke Petrol, ki kljub maržam pri plastenki vode računa dvojno ali trojno ceno od nabavne, ne bi razmislil o brezplačnem lulanju?« Ali je človeško izločanje in skrb zanj za korporacijo resnično takšen strošek, da nam tega ne bi zmogla častiti? Ker, če pogledamo bolj socialne in družbeno odgovorne pravne subjekte, je uriniranje v večini slovenskih gospodarskih družb brezplačno. In če lahko greš zastonj na stranišče v gledališčih, ki so mnogo bolj siromašna od trgovcev z nafto, ob tem pa bodo zdaj ostala še brez Petrolovih sponzorskih sredstev, potem bi si lahko zaposleno čistilko, ki jo plačujejo iz prodaje bencina, ne pa iz pol evra straniščnine, privoščili tudi na Petrolu. Ali pa nam, glede na to, da so tretjinsko v državni lasti, priznali triintridesetodstotni popust na malo potrebo. Pa še nekaj na pol preverjenega nam je prišlo na uho. V času, ko so Petrolovi managerji (beri kot piše) jockali na tiskovni konferenci, kakšna strahovita muka je prodajati bencin v Sloveniji, so imeli vsi zaposleni pod skakalnicami v Planici velik piknik, ali team bulding, ali pač zabavo, ob 80-letnici ustanovitve podjetja. Zaposlenih na Petrolu je skoraj šest tisoč, na brezplačni žur pa jih ni prišla niti polovica. Mogoče pa bi se Petrolovi direktorji najprej posvetili odnosom v kolektivu, nato straniščem, šele zatem pa maržam.

Petar Kosovac gost je kod Vladimira Stankovića u 182. epizodi podkasta Biznis Priče

Janoš Žemberi gost je kod Vladimira Stankovića u 183. epizodi podkasta Biznis priče.

Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?Iz lastne zgodovine dobro vemo, da države niso nekaj večnega in nespremenljivega, ampak se lahko ista območja v različnih obdobjih vključujejo v zelo različne politične tvorbe. Slovenci smo samo v zadnjih 150 letih izkusili življenje v Avstro-Ogrski monarhiji, Kraljevini SHS, nato preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, pa pod nemško in italijansko okupacijo, zatem v socialistični Jugoslaviji in nazadnje v samostojni Sloveniji. In vendar le redko pomislimo, da bi se te države lahko oblikovale tudi drugače in da je zgodovina polna nematerializiranih zamisli, ki kasneje izginejo iz našega spomina, pa morda v kakšnem trenutku sploh niso bile nujno tako daleč od uresničitve. Ena od takšnih je tudi ideja balkanske federacije, federacije, ki bi poleg nekaterih ali vseh držav nekdanje Jugoslavije vključevala vsaj še Bolgarijo, v nekaterih različicah pa tudi Albanijo ter celo Romunijo, Grčijo in Turčijo. V tokratnih Sledeh časa se podajamo v zgodovino te nikoli uresničene zamisli, o kateri pa se je vodstvo socialistične Jugoslavije z Josipom Brozom Titom na čelu vsaj z Bolgarijo že pred koncem druge svetovne vojne ter nekaj let po vojni presenetljivo intenzivno pogajalo. Kdaj je ta zamisel sploh nastala in kakšno je bilo njeno življenje v našem političnem prostoru? Zakaj na koncu ni bila uresničena in kako so nanjo gledale velesile tistega časa, še posebej Sovjetska zveza in Velika Britanija? Nastanek zamisli in njeno življenje do druge svetovne vojne nam bo pomagal osvetliti znanstveni svetnik, upokojeni raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jurij Perovšek, njene poizkuse uresničitve med in po drugi svetovni vojni pa zgodovinar dr. Jurij Hadalin z istega inštituta. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Wikipedija, javna last

Petar Kosovac gost je kod Vladimira Stankovića u 182. epizodi podkasta Biznis Priče

"Sa 40 godina je rasprodala sve što ima i krenula biciklom oko sveta - ali pre toga je živela život koji bi većinu slomio." U 322. epizodi Pojačala Ivan je ugostio Snežanu Radojičić, poznatiju kao "Ciklonomad" U prvoj od dve epizode sa ovom autorkom, profesorkom i ženom koja je prešla više od 100.000 kilometara biciklom kroz pedesetak zemalja, vraćamo se unazad – u godine pre nego što je spakovala život u bisage i krenula na put oko sveta. Snežana nas vodi kroz svoje detinjstvo na Banovom brdu, mladalačke snove i prve velike poraze - školske, porodične i društvene - koji su oblikovali njen identitet. Govori otvoreno o tome kako je rasla u radničkoj porodici, kako je kao dete želela da postane "nastavnica... ili Tito", kako je izgubila veru u društveni sistem koji ju je oblikovao, ali i kako se u svemu tome rađala pisac u njoj. Epizoda nas vodi kroz godine školovanja, studiranja književnosti, prvih poslova, pokušaja i promašaja, kao i ključnog otkrića da može i mora živeti od pisanja ako želi da ostane verna sebi. Tu su i anegdote iz njenog rada kao nastavnica srpskog jezika u najtežim godinama devedesetih: kako se borila s nepoverenjem sistema, roditeljskim očekivanjima, ali i duboko traumama koje su deca donosila u školu. Iskreno, nefiltrirano i bez uzmicanja. O čemu smo pričali: - Kad porastem biću - Studentski dani - Karijera posle faksa - Izlazak iz nastave - Iz nekretnina u osiguranje - Lično preispitivanje Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3SNtylo Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Iz razbitega ogledala … Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisala: Bogi Pretnar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1977.

Predstavnici i članovi mnogih bosanskohercegovačkih zajednica u Novom Južnom Walesu, a pod pokroviteljstvom Počasnog konzulata BiH za NJW, započeli su obilježavanje 30. godišnjice genocida u Srebrenici organizujući niz komemorativnih događaja. Danas su održali komemoraciju u Parlamentu NJW, u kojem je postavljena izložba fotografija i video snimaka koji upućuju na strahote počinjene u Srebrenici 1995. godine. Državnom Parlamentu su se obratili članica Parlamenta Charishma Kariyanda, počasni konzul BiH u NJW Amir Šahinović, te preživjeli svjedoci Srebreničkog genocida Mirsada Alemić Helać i Mirela Muratović. Iz zgrade Parlamenta NJW, sa lica mjesta, javila nam se Maida Vugdalić sa kraćim izvještajem o ovom velikom događaju za sve Bosance i Hercegovce u Australiji.

When Iz King got pregnant six months ago, she wasn't sure how it would affect her career as a gravel racer. Like many female athletes who want to start a family someday, she was all too aware that pregnancy, like being an elite-level competitor, is contingent on a finite biological window. She knew right away that she wanted to continue racing, but she also knew that her career was going to change significantly. This year, she's continued to race, but she has no intention of being at the front of the pack. In fact, she found out pretty quickly that a new instinct had taken control of her brain that put her baby's safety above her competitiveness. Payson sat down with Iz at her house in Los Angeles to talk about how her Garmin knew she was pregnant a full two weeks before a pregnancy test did, what her first race of the season was like, and how she broke the news of her pregnancy to her sponsors. She also talks about wanting to help other gravel racers navigate starting a family while maintaining their careers and where she's hoping to take her career after her daughter arrives.Get tickets for the premiere of 'Crossing New Zealand' here: https://www.eventbrite.com/e/crossing-new-zealand-film-premier-and-social-ride-tickets-1350916600919?aff=oddtdtcreatorInstagram: @withpacepodYouTube: Payson McElveen