Podcasts about IZ

Kako izgleda karijera koja povezuje muziku, film i marketing? U gostima nam je bio Andreja Milkić, dugogodišnji profesionalac iz sveta komunikacija i oglašavanja. Razgovor prati njegov put od tinejdžerskih medijskih projekata, radija i televizije i rane muzičke scene (TeenAge TV), preko ulaska u industriju i stvaranja Bassivity generacije 2000tih godina, do ozbiljnog advertajzinga i rada na velikim kampanjama (Leo Burnett, Publicis). Gledaoci mogu da očekuju konkretne anegdote i „iza kulisa” priče o tome kako se gradi brend, kako se organizuju kreativni timovi i kako se prelazi iz jedne industrije u drugu bez gubitka kompasa. Ovo je epizoda o karijernim zaokretima, tržišnim promenama i lekcijama iz muzike, filma i marketinga, ispričana kroz iskustvo čoveka koji je sve to prošao iz prve ruke. O čemu smo pričali: - Najava epizode - Početak razgovora - Čime se Andreja bavi - Kad porastem biću - Počeci na Studiju B - Studije vs. život - Filmovi i muzika - Iz muzike u marketing - Zanimljivi momenti - Rad sa ljudima - Rad u edukaciji - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3Wp2oTw Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Veliki pisatelj je nekoč rekel, da je za veliko knjigo potrebno imeti veliko témo. Tako je z velikim življenjem. Številne knjige so brez pomena in ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

»Jaz bi rabila, da bi eden prišel spat z mojo taščo.« Ta na videz nenavadna prošnja, izrečena sredi pogovora, je v resnici utelešenje globoke stiske, teže, obupa in nemoči svojcev, ki skrbijo za osebe z demenco. Tokrat smo v podkastu poskusili odgrniti zaveso z bolezni, ki ne prizadene le bolnika, ampak vso družino, prijatelje in skupnost. Demenca, pogosto opisana kot »nepričakovani gost, ki pride brez vabila in ostane preveč dolgo«, je mnogo več kot zgolj pozabljanje. Gre za krovni izraz za več kot sto bolezni, ki vplivajo na delovanje možganov, najpogostejša med njimi je Alzheimerjeva bolezen. Vpliva na mišljenje, vedenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Čeprav je pogostejša po 65. letu, se lahko pojavi tudi prej. Tatjana Cvetko, zdravnica splošne medicine in predsednica društva Primorske spominčice, se je z demenco profesionalno srečala pred več kot dvema desetletjema. Takrat podpore praktično ni bilo. »In tako smo pravzaprav zastavili delo, ki še traja,« je povedala o nastanku skupine za samopomoč za svojce bolnikov z demenco. Iz te pobude je zraslo društvo Primorske spominčice, ki danes deluje v Izoli, Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani, in kjer se svojci in strokovnjaki, pa tudi bolniki, redno srečujejo.Podpri Strašno hude. Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva. To lahko storite tako, da kliknete tu.

V predbožičnem času sta v enem od ameriških mest mama in njena štiri letna hčerka hiteli po nakupih. Deklica je stalno gledala v tla, po pločniku. ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

Gospod, napravi nas vredne, da bi služile našim bratom po vsem svetu, ki živijo in umirajo v revščini in lakoti. Daj jim danes po naših rokah njih ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Beri svojim otrokom; izpolni, kar si obljubil; pojdi z njimi na sprehod;dovoli otrokom, da ti pomagajo pri načrtovanju hišnih opravil; preživi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nemški filozof Martin Buber je pripovedoval zgodbo o rabinskem učencu, ki je prosil svojega učitelja, naj ga pripravi na službo Bogu. Sveti mož mu je ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Oče je trkal na vrata sinove spalnice. »Robi, Robi!« je poklical, »zbudi se!«Robi je odgovoril: »Ne bom vstal, oči.« Oče je tokrat povzdignil: »Vstani! ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Slavni violinist Nicolo Paganini je daroval svojo izvrstno violino rojstnemu mestu Genova, vendar pod pogojem, da ne bi nihče nikoli več igral na ta ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prevajalka in publicistka Urša Zabukovec je odlična poznavalka življenja in dela Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. To je dokazala tudi s podrobnimi analizami v svoji najnovejši knjigi La Routine, Dostojevski in transhumanizem, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. S primerjavami današnjega sveta in sveta Dostojevskega je prepričala tudi žirijo za Rožančevo nagrado. Z letošnjo Rožančevo nagrajenko se v Izšlo je pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Dr. Edvar Kobal je predsednik uprave slovenske znanstvene fundacije in direktor letos že 31. slovenskega festivala znanosti Iz narave v raziskovalni laboratorij.

Zakonski par, ki je bil na počitnicah, je obiskal luko, da bi si ogledal ribiške čolne, ki so se vračali z lova na jastoge. Eden od čolnov je poiskal privez ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Predstavljajte si, da ste sanjali, da je Jezus prišel v vaše mesto. Postavite si katerega od teh vprašanj: Če bi Jezus prišel k tebi, da bi preživel pri tebi ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prijatelj je zapuščal Michelangela prav takrat, ko je končeval eno svojih velikih umetnin. Čez nekaj časa je prijatelj spet obiskal velikega ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekega dne je katehistinja prinesla k verouku velik poster. Podoba je predstavljala pastirja. Vzela je škarje in poster razrezala na sedemnajst ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Večerná kázeň: Iz(32, 14-18) „Lebo palác bude opustený, ruch mesta stíchne; Ófel a strážna veža jaskyňou budú na večnosť, rozkošou divým oslom, pastvou stádam. Napokon vyliaty bude na nás Duch z výšin, púšť sa zmení na ovocný sad a ovocný sad budú pokladať za les. V púšti bude prebývať právo a spravodlivosť bude bývať v Príspevok Mier so stvorením 2 zobrazený najskôr Evanjelický a.v. cirkevný zbor v Žiline.

Ranná kázeň: Iz(32, 14-18) „Lebo palác bude opustený, ruch mesta stíchne; Ófel a strážna veža jaskyňou budú na večnosť, rozkošou divým oslom, pastvou stádam. Napokon vyliaty bude na nás Duch z výšin, púšť sa zmení na ovocný sad a ovocný sad budú pokladať za les. V púšti bude prebývať právo a spravodlivosť  bude bývať v Príspevok Mier so stvorením zobrazený najskôr Evanjelický a.v. cirkevný zbor v Žiline.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kdo so mučenci za vero v zadnjih 25 letih. Prav njim je bil posvečen nedeljski jubilejni dogodek, ki je bil tudi edini od svetoletnih romanj ekumensko obarvan. Na praznik žalostne Matere Božje pa je v Vatikanu potekal še jubilej za žalujoče ali kot so ga poimenovali jubilej tolažbe. Tudi o tem ste lahko slišali v nedeljski oddaji. V četrtek je izšla prva knjiga intervjuja s papežem Leonom XIV. Za vas smo povzeli nekatere odlomke. Vabljeni k poslušanju oddaje!

Mikor pedig nagy tömeg gyűlt egybe, és a városokból özönlöttek hozzá, a következő példabeszédet mondta: ,,Kiment a magvető magot vetni. Amint vetett, az egyik mag az útfélre esett. Ezt azután eltaposták, és az ég madarai felszedegették. A másik sziklára esett. Ez kikelt, de aztán elszáradt, mert nem volt nedvessége. Egy másik a tövisek közé esett. A tövisek is felnőttek vele, és elfojtották. De más szemek a jó földbe estek. Kikeltek és százszoros termést hoztak.'' Amikor ezt elmondta, felkiáltott: ,,Akinek van füle a hallásra, hallja meg!'' Tanítványai később megkérdezték őt, hogy mit jelent ez a példabeszéd. Ő ezt mondta nekik: ,,Nektek adatott, hogy megismerjétek Isten országának titkait, másoknak csak példabeszédekben, hogy nézvén ne lássanak, és hallván ne értsenek [Iz 6,9]. Ez tehát a példabeszéd: A mag Isten igéje. Az útfélre hullott magok azok, akik hallgatják, de azután eljön az ördög, és kiveszi az igét szívükből, nehogy higgyenek és üdvözüljenek. A kősziklára hullott magok azok, akik, amikor hallják, örömmel fogadják az igét, de nincs gyökerük; egy ideig hisznek, a kísértés idején azonban elpártolnak. A tövisek közé hullott magok azok, akik hallgatják, de az élet gondjai, gazdagsága és gyönyörűségei később elfojtják bennük az igét, és gyümölcsöt nem teremnek. Amelyik pedig jó földbe esett, azokat jelenti, akik tiszta és jó szívvel hallgatják az igét, megtartják, és gyümölcsöt hoznak állhatatosan.Olvasmányok, ünnepek a liturgikus naptárban. | Felolvassa: Varga László |

Nekoč je popotnik prišel do skednja, kjer je hudobec hranil semena, ki jih je nameraval vsejati v srca ljudi. Zagledal je vreče z napisi: sovraštvo, strah, ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekoč je stalo mogočno drevo. Kot nekakšna stavba je zaznamovalo pokrajino. Ob njem so se srečevali rodovi dijakov. Nihče si ni mogel ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

De PokerCity Podcast #79 Under The Gun is nu te beluisteren met als gast Kelvin Iz. Kelvin 'The Wizard of' Iz rijgt de finaletafels aaneen in Holland Casino de afgelopen twee jaar. Maar liefst 22 keer zat Iz aan een finaletafel sinds juli 2023. Hij gaat aan kop in de Holland Casino Poker Ranking. Hoogste tijd dus voor een goed gesprek met Kelvin Iz. Wat kost gokken jou? Stop op tijd 18+In PokerCity Podcast #79 Under The Gun is Kelvin Iz te gast. De hosts zijn Pieter Salet en Wouter Beltz. In Under The Gun interviewen de hosts iedere maand iemand uit de pokerwereld.Kelvin Iz haalde in 2023 de finaletafel van het Leeuwarden Poker Series Main Event. Daar werd hij derde voor €11.321. Deze prestatie bleek het begin van een geweldige serie cashes en finaletafels voor Kelvin. In augustus van dit jaar 2025 zat hij weer aan de finaletafel in Leeuwarden met als resultaat een zevende plek.Deze twee FT's vormden en eerste en - schrik niet - 22e (voluit: tweeëntwintigste om het nog wat indrukwekkender te maken) finaletafel in een periode van iets meer dan twee jaar. Een absurd aantal en daar gaan het we natuurlijk met Kelvin Iz over hebben in de podcast.Topscores in deze periode: €74.000 als runner-up na een heads-up deal in het Utrecht Poker Series Main Event van februari 2024, winst van de €300 Amsterdam Cup voor €39.340 in juli 2025 en brons in het €300 Rounders Main Event van 2023 voor €30.249.Achter al deze mooie resultaten gaat een verhaal schuil, want het gaat zeker niet allemaal vanzelf voor Kelvin Iz. Daarover vertelt hij openhartig in de podcast. Iz vertelt daarnaast hoe hij poker ontdekte. Hij heeft een achtergrond in de dartsport en gooide zelf ook op hoog niveau. Zijn nickname in poker 'The Wizard' komt echter niet uit het darten, maar ontstond in de pokerwereld. Hoe, daar kom je achter in de podcast.In de podcast behandelen we ook de vraag van de week. Deze week kwam de vraag van Edwin, die zich afvroeg of hij zijn bucket list $10.000 WSOP Main Event moet gaan spelen, of dat geld beter kan verspreiden over andere toernooien. Kelvin Iz en Wouter Beltz geven advies. Als jouw vraag wordt behandeld in de PokerCity Podcast, krijg je een €4 ticket voor de PokerCity League bij HC Online. Deze prijs kan alleen gewonnen worden door deelnemers van 24+.Daarnaast maken we de winnaar van de prijsvraag van vorige week bekend én is er weer een nieuwe prijsvraag. Om erachter te komen wat de prijsvraag is, luister je de podcast. De winnaar van de prijsvraag wint een €20 HCOPL Main Event ticket aangeboden door Holland Casino Online. Deze prijs kan alleen gewonnen worden door deelnemers van 24+.Veel luisterplezier met de PokerCity Podcast!

Vlada predlaga uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače. Delodajalci ostro proti. Na odboru za kmetijstvo burna razprava o ukrepih za zamejitev bolezni modrikastega jezika.Poslanca SDS Mahnič in Černač prepričana v padec Golobove tožbe.Škof Saje na redovniškem dnevu: Iz krvi mučencev se rojevajo novi kristjani in novi duhovni poklici.Gasilci v Novem mestu končali odstranjevanje posledic torkovega neurja.ŠPORT: Tina Šutej osvojila bron v skoku s palico na svetovnem prvenstvu v Tokiu.Vreme: Jutri bo jasno, zjutraj bo po nižinah v notranjosti megla.Občina Gorenja Vas – Poljane prisiljena upočasniti poplavno obnovo.Mednarodni obrtni sejem MOS priložnost za povezovanje podjetnikov.Šport: Slovenski odbojkarji po slavju nad Nemci v osmino finala Svetovnega prvenstva.

Pisatelj Avgust Demšar je svoj trinajsti roman Vrelec življenja objavil (tako kot nekaj predhodnih) pri založbi Pivec. Tudi z najnovejšim romanom si je pisatelj zadal kar nekaj izzivov in tudi tokrat mu je uspela vrsta potez. Roman se začne s sanjskim prizorom, ob katerem se bralka in bralec lahko sprašujeta Kdo sanja. Nakar sledi niz prizorov v zdravilišču (hote brez navedenega imena): ko bralec spoznava obiskovalce in obiskovalke spoznava romaneskne like z zavestjo, da bo prej ko slej kdo izmed njih mrtev in kdo drug morilec. Toda pisatelj si vzame čas in tako se truplo pojavi šele na devetdeseti strani. In ker je truplo odkrila Vrenkova soproga, Vrenko sam pa je na terapiji, se upokojeni detektiv hitro znajde do vratu v primeru. Preiskovalec posluša svoje občutke, toda hkrati je upokojenec in zato ima precej zvezane roke. Sicer ni prvič, da Demšar razplete zgodbo z obširnim epilogom, toda tokratni epilog ima vsaj nekaj vznemirljivih potez. Morda bosta bralka in bralec tvegala z odgovorom na vprašanje o sanjavcu (ki ponuja iztočnico za še kak roman), morda se bosta znašla v etični dilemi, morda pa bosta samo čakala na nov Demšarjev roman. Avtor ga že piše, več o romanu Vrelec življenja pa pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.

Pravila za starše, ki hočejo pokvariti svojega otroka:1. Že od samega otroštva mu dajte vse, kar hoče imeti, nič mu ne sme ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Majhni deklici je umrla mama. Bila je edinka, brez bratov in sester in je morala ves dan sama čakati na očeta, da se je vrnil iz službe. Ko je oče ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Tijana Škorić Tomić gošća je Vladimira Stankovića u novoj epizodi podkasta Biznis priče.

V Črenšovcih je bil umeščen novi soboški škof Janez Kozinc, ki sporoča: Bog ljubi ta svet, četudi je slaboten.Kaj novemu ordinariju želijo njegov predhodnik, kleriki, verniki in predstavniki javnega življenja?Podpis pogodbe za helikopterje odpovedali, KPK opozarja na merilo v javnem razpisu, ki vzbuja sum.Novi predsednik Nsi Jernej Vrtovec: Splača se boriti in delati za vrednote.Iz mesta Gaza ob krepitvi izraelske ofenzive zbežalo več tisoč ljudi.V Vatikanu včeraj jubilejni dogodek posvečen mučencem 21. stoletja. Praznujemo god Žalostne matere Božje, od lani tudi dan žalujočih: priložnost za sočutje in podporo.Osumljenec za umor Kirka ne sodeluje z oblastmi.Šport: Slovenski odbojkarji v drugi tekmi na svetovnem prvenstvu izgubili proti BolgarijiVreme: Popoldne bo sončno, na zahodu rahle padavine. Jutri bodo plohe in nevihte zajele vso Slovenijo.

Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Mrušič in Igor Velše. Peter Mlakar je filozof, rojen v Ljubljani, pri njegovem opisu pa vedno najdemo tudi podatek, da je pisatelj, pesnik, esejist, performer in glasbenik. Širša slovenska javnost ga pozna kot "pridigarja", ki je v devetdesetih letih z ekrana Televizije Slovenija dramatično bral svoje kolumne, počasi in jasno, skorajda kot kakšen duhoven, ki v rokah drži resnico in jo blagodejno ponuja ljudstvu (vernikom) v premislek. Te oddaje so bile vedno polne provokacij, predvsem zaradi povezav erotike oziroma seksualnosti, Boga, smrti in nasilja. Nekako je širil javni diskurz, mu dodajal cinično-filozofsko intenco in vrhunsko provokacijo, ki je poslušalca pribila v fotelj. Neposredni govori o ničevosti, nihilizmu in telesnosti so ljudi provocirali: nekateri so se tisto minuto ali dve z zgražanjem "odzrli" proč, druge je navduševal z drznostjo in so zrli vanj kot v "odrešenika" sicer puhlih in praznih javnih medijev, polnih splošnosti, konformizma in povprečnosti. Ne čudi, da je bila povezava z Neue Slowenische Kunstom naravna valenca, skorajda biblično-biološka vraščenost v koncept, ki ga je sam dograjeval in razlagal kot uvodničar in govorec na koncertih skupine Laibach. Bil je kot nekakšen politkomisar gibanja, ideološki kvantum, razlagalec in pridigar na mnogih projektih, predvsem pa na Laibachovih koncertih ali video spotih. V prvi vrsti je seveda vedno šlo za umetnost, art(efakte) duhovne presnove, kot umetniške strategije, ki je pogosto izhajala iz ironije, cinizma, navidezne ideološke konstrukcije, ki je s časoma postala prav to – ekskluzivna paradigma "novega sveta", ki gradi "novo akropolo" s predpostavko, da svet nima objektivnega smisla, saj od vekomaj prevladujejo samo moč, volja in fikcija. Nekoliko daljša predstavitev avtorja se zdi potrebna, saj ga v knjigi O neskončnem spoznamo na bolj profilirani ravni, kot misleca, filozofa in umetnika. Knjiga ima dvanajst poglavij, nekakšnih esejev, filozofskih insertov, delno samostojnih, v ideološkem in filozofskem smislu pa povezanih v skupinsko dinamiko enega samega duhovnega sveta: "Vse se torej stavi na imanenco, tudi najbolj abstraktne teorije se na koncu, ko je treba povleči najsplošnejšo misel, torej kak "metafizični" sklep, končajo pri ugotovitvi, samo ta svet je, samo to življenje je in kar obstaja, tudi popolnoma abstraktnega, je samo znotraj tega sveta, tega življenja, tega vesolja." V tem duhu nekako vsa knjiga diskutira z večnim vprašanjem: Zakaj vse je, če bi bilo lahko tudi nič. Mlakar nadaljuje to misel, če poenostavljeno repliciramo, in opozori na formalno napako v razmišljanju. Lahko je samo vse, ker edino v vsem se lahko nahaja tudi nič, kajti brez niča ni ničesar. Nasprotna postavka ni mogoča – v niču ne more biti "vse". Idejno na tej točki sestopimo v nihilizem, iz spomina pa se prikaže nekdanji bizarni očitek Dušanu Pirjevcu, da mladino (svoje študente) navaja k samomoru, kajti misel je že v svojem času izpeljal do sintagme: vse je nič. Seveda se je Pirjevec opiral na Heideggerja, čeprav v nekoliko drugačni konstelaciji, in tudi Mlakar po svoje nadaljuje z "ničem" do sklepa: Ker ni višjega smisla, ostanejo telesnost, ekstaza, trpljenje in poželenje kot edina "resničnost". Knjiga je filozofsko-umetniški "komplot" zoper vsakršno ideologijo. Za svoje orožje pa si prisvaja prav simbole in estetiko totalitarnih režimov, religije in trde erotike. V duhovnem smislu se filozofska misel približuje literaturi, sploh v poglavju Hecna igra dialektike med koncem in ne-koncem, med užitkom in smrtjo, med ničem in njegovo negacijo, ko iz analitične prehaja na umetniško raven, na pripovedniško dikcijo, na metaforiko, na nivo dramatičnega govora in religiozne pridige. Duhovna štorija za slasten použitek! Prav na tej točki Mlakar drzno provocira formalno filozofsko znanost, ji nastavlja ogledalo z nekakšnimi "čudnimi" sklepi, akademiki pa mu očitajo pomanjkanje sistematičnosti in ga pogosto dobrohotno obravnavajo kot performerja in esejista, kjer je provokacija pred argumentacijo, tetralnost pred filozofsko analizo. Ampak branje nam razkriva tudi Mlakarjev lucidni pristop, kjer v bistvu čisto filozofsko misel nadgrajuje z umetnostjo, s prehodom na raven, ki se zajeda v formalnost akademske filozofije, v njeno sterilnost, in skuša povezati dva niča: tistega, ki je bil pred vsem, in tistega, ki bo za vsem: "Preden je kaj, je Nekaj, kar ni ne nič ne kaj. Iz njega je Vse in bo Ono, ko ne bo več nič." Knjiga Petra Mlakarja O neskončnem se začne s paradoksom in konča z razodetjem, "apokalipso", v bistvu humanistično kritiko človekove volje do moči, oblasti in kar je še teh nečednosti, gre pa nekako tako, citirano iz nagovora na Festivalu danger: We forge the future (Francija 2022): "Narava narave je končnost. Z nastopom smrti ali niča se dopolni. Mrtvaški nič je njena zadnja resnica in meja. Nedosegljiv v najhujšem zločinu je zato konec tega konca: to je Nadsmrt. Ko smrt postane cilj, ko je zadnje dejanje svojega smotra, je že izgubila igro. Usmrti jo Neskončnost. (...) Neskončnost je Nadnič."

Izšla je najnovejša izdaja najbolj prodajane vsakoletne knjige na svetu, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov med 40.842 prijavami. Govorimo o Guinnessovi knjigi rekordov. V najnovejši izdaji je tudi 8 povsem novih slovenskih rekordov.

Gospod, pomagaj mi, da ti bom sin in kot sin dovolj močan, da bom vedel, kdaj sem šibak, toliko pogumen, da se bom soočil s seboj, ko bom poln ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pred jutrišnjim praznikom, dnevom priključitve Primorske k matični domovini, je bila dopoldne v Ilirski Bistrici osrednja slovesnost. Prireditev je v mesto privabila veliko Primorcev, ki so ponosni na svoj praznik. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v nagovoru med drugim spomnila na zgodovinska dejanja, pogum in zgled Primorcev. V nagovoru se je dotaknila tudi aktualnih razmer v svetu. Drugi poudarki oddaje: - Iz mesta Gaza se zaradi izraelskih napadov umika vse več prebivalcev. - Pri lanski porabi države revizorji ugotovili kar nekaj nepravilnosti. - Za novega škofa murskosoboške škofije posvetili Janeza Kozinca.

Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iz cerkve Povišanja sv. Križa v Črenšovcih smo prenašali škofovsko posvečenje dr. Janeza Kozinca, novega soboškega škofa. Na slovesnost so bili povabljeni vsi slovenski škofje, škofje iz sosednjih in nekaterih drugih držav. Glavni posvečevalec novega škofa je bil prejšnji soboški in sedanji koprski škof dr. Peter Štumpf, soposvečevalca pa sta bila apostolski nuncij na Nizozemskem dr. Jean-Marie Speich in mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl. Slovesno pridigo je imel celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž.

- Federarroz cobra ações federais para proteger a orizicultura da concorrência externa - Expointer 2025 registra quase R$ 1 milhão na comercialização de ovinos - Conexão Delta G fornece 500 doses de sêmen para programa Pecuária Forte em Dom Feliciano - SIA e QR Cattle firmam parceria na Expointer para rastreabilidade de bovinos - Ibraoliva vai discutir novas técnicas da cultura de oliveiras em encontro binacional em Bagé - Vaca Suprema do Circuito Exceleite da raça Holandesa é de Humaitá - Definidos trabalhos do ensino técnico agrícola que participarão da Mostratec em Novo Hamburgo - Seminário Sala Verde mobiliza comunidade para debater mudanças climáticas e ODS - Peleia Gastronômica mostra qualidade da carne Hereford em espaço lotado da Expointer - Pesquisas do IZ e da ABCB apontam avanços e novas fronteiras para a bubalinocultura - Seminário vai debater potencialidades nutricionais e comerciais da noz-pecã - Elicit Plant é reconhecida como empresa do ano em resiliência sustentável de culturas E mais: Cotações, previsão do tempo e agenda - Entrevista: Joel Maraschin, gerente executivo da Expointer

Verotčka je majhna deklica, ki posluša očkove pravljice zalahko noč. Eno njeno oko spi, drugo oko je še odprto. Eno njeno uho spi, drugo uho še posluša. Vse živali čakajo, da zaspi. Sibirska mačka Vasca; kosmati vaški pes Postojko; kosmati medved Miško; čriček za pečjo; in samovšečni petelin. Projekt Gutenberg, e-knjiga Verotčkinih pravljic, Verotčkine zgodbe, Mamin Siberiak, prevod Ray Davidson, Ilustracije: Boris M. Artzybasheff, založba Ep Dutton & Co., inc. New York, 1922, Ep Dutton & Co., Ponatis marca 1932. Natisnjeno v Združenih državah Amerike. Iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Skupina prodajalcev se je odpravila na pokrajinsko srečanje. Svojim ženam so zagotovili, da se bodo vrnili domov za petkovo večerjo. Opravki so se ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekega zimskega jutra je majhen deček postopal pred vrati pekarne ter se prestopal in poskakoval, da bi ogrel svoje bose noge. Žena, ki je šla ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kje drugje kot na vašem priljubljenem programu, v vaši priljubljeni analitični oddaji, se bo začela vroča politična jesen. Kar je vsaj malo smešen izraz. Jesen pride vsako leto, politika pa je ves čas tu. Tako danes debatiramo samo o tem, kaj je vroče. Zato pohitimo, da nas ne prehitijo. Ob koncu poletja so skupaj z jurčki po deželi vzniknili plakati Karla Erjavca. Mož je pred časom ustanovil novo stranko, ki se poigra z besedno zvezo »za-upanje«. Se pravi: Karl Erjavec nam bo omogočil upanje, le zaupati mu moramo. Kreativci, ki so se v oni agenciji domislili slogana, so imeli uspešno kreativno popoldne. Na plakatu ob tem še stoji, da gre za odpornega, vztrajnega in teflonskega politika, stranka Zaupanje pa se bo zavzemala za varno prihodnost. Glede na nacionalno vlogo medija se s tako minimalističnim premikom na politični sceni, kot je ustanovitev nove stranke, ne bi ukvarjali, če ne bi šlo za Karla. Res da ankete in analize in tudi politična konkurenca stranki Zaupanje ne prerokujejo ne dolgega, ne uspešnega življenja; notranji glas in večinsko mnenje znotraj redakcije naše skromne oddaje pa nas obvezujeta, da stranki posvetimo potrebno pozornost. Ker mogoče ne poznamo volilnega telesa, tako kot ga poznajo javnomnenjske agencije, zato pa volilno telo živimo in posledično razumemo. Hočemo povedati: »Karl Erjavec se je in se bo še vrnil. Večkrat.« Plakat in s tem Erjavec sam imata dve značilnosti. S prvo opravimo v stavku ali dveh. Da je odporen in vztrajen, še nekako razumemo; da sam sebe imenuje – kot mu je pred leti nadel vzdevek primestni šaljivec – teflonski, pa je nekoliko preveč. Po analogiji, da se teflona nič ne prime, tako naj bi tudi iz političnega bitja Karla Erjavca vse odletelo, se ne prijelo, sploh pa se na njem nič prismodilo. In Karl omogoča kuhanje skoraj brez maščobe. Ker duhovičenje – da se ga je treba lotevati samo s kuhalnico in bog ne daj v z vilicami, ker enkrat odluščen je karcinogen – ne vodi nikamor, se posvetimo drugi značilnosti plakata. To je doprsna podoba Karla Erjavca. V temni obleki, beli srajci, kravati in z značilno skrivnostnim nasmehom Mone Lize. Na tem mestu pa se začudeni ustavimo, kot se začudeno ustavlja na stotine Slovencev ob enem izmed Karlovih dvestotih plakatov. Karl je namreč videti izjemno dobro. Leta mu niso prišla do živega. Gladka, napeta koža, lepi lasje, sive oči. Koketna prečka. Človek je videti mladostno, zdravo in vitalno. Zaupanja vredna mešanica decembrskega dobrega moža in upravitelja parkirne hiše. Ob tem pa, če nas pogled in približevanje slike do velikosti piksla ne varata, Karel ni uporabil katerega digitalnih orodij, ki znajo manipulirati s fotografijami. Sicer dopuščamo možnost, da se kje na kakšnem podstrešju skriva slika, na kateri se stara v razpadajočega starca, a na plakatih je Karl imeniten. Iz česar izpeljujemo začetno tezo, da je stranka, ki jo vodi, resen kandidat za preboj parlamentarnega praga na bližajočih se volitvah. Vendar se moramo kljub temu vprašati, zakaj tako. Kajti slovenska politična zgodovina, vsaj tista neobremenjena in neodvisna, Karla ne pomni po kakšnih presežkih, ki bi jih žrtvoval na oltarju slovenske državnosti. Ves čas svojega političnega delovanja je bil drobnjakarski, kruhoborski populist, ki je za paravanom upokojenske agende krmaril bizarno politično strukturo, imenovano DESUS. Ampak – kot je večkrat dokazano – ima volilno telo izjemno kratek spomin, če že ne kratke pameti, in Karl Erjavec dva pika nula bo v sijoči podobi le še enkrat več zasijal na parlamentarnem nebu. Kar nas pripelje do ugotovitve, s katero velja odpreti vročo politično jesen. Slovenci kot volivci in kot politična bitja smo obsedeni s podobo. Ne z bistvom, s sržjo družbenih procesov, temveč s preprosto pojavnostjo, iz katere nato klepljemo svoje politične preference. Če položimo Karla na stran, si za trenutek poglejmo poroko premiera Goloba. Nikogar ni zanimalo bistvo poroke, ki je čustvena naklonjenost dveh oseb, temveč se je vsa Slovenija ukvarjala samo z njeno podobo. Kdo, kdaj, koliko in kje. Tako Karl svoje politične usode, modro, ni zaupal političnemu programu ali sklicevanju na svoje morebitne presežke v javnem delovanju. Ne, stavil je in stavi na podobo, vedoč, da Slovenci ne zmoremo pogledati onkraj vidnega. Karl Erjavec, ki je dobro videti na plakatih, bo dobro videti v parlamentu, na ministrstvu, morebiti celo na Erjavčevi cesti številka 17 … Kjerkoli se bo že pojavil, se z njegove teflonske podobe ne bodo samo odbijale afere in politični nasprotniki, temveč se – žalostno – nanj ne bo moglo navezati nič, kar bi bilo količkaj smiselno.

Sergej Doskač gost je Vladimira Stankovića u 188. epizodi podkasta Biznis priče.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično: spomnimo se daljinca na kabel, prvih igralnih konzol iz konca 70-ih in 80-ih, ter (ker je september) študiramo, katere podkaste je najbolje poslušati v gneči na cesti. Iz te debate nas katapultira do drznega teološkega vprašanja, ali res obstaja bog prometnih kolon in ali ga slučajno častimo vsakič, ko hupamo. Ali pa hupanje deluje kot cerkveni zvon? Sveta Feltna ali Sveti Hupko, usmili se nas. Namesto nas najde rešitev za manj gneče Roman Mars, mi pa brainstormamo, kateri podkast najbolj pomirja na začetku kolone na Celovške, potem pa čudežno preidemo na 2. poglavje knjige Zadnja priložnost. Tri leta po dogodkih iz 1. poglavja so naši junaki na lovu za komodskim zmajem. Mi pa razmišljamo, zakaj so nam plazilci manj simpatični od kosmatih mesojedcev.

Iz mesta Gaza poročajo o izraelskih napadih na stanovanjske stavbe. Novinarji poročajo o paniki med prebivalci, med drugim zaradi kratkega časa, ki jim ga vojska odredi za evakuacijo. Napadi v enklavi so včeraj vnovič zahtevali več deset smrtnih žrtev. Iz Ukrajine medtem poročajo o novih nočnih napadih ruske vojske. V oddaji tudi o tem: - V Kijevu smrtne žrtve, ognjeni zublji naj bi zajeli tudi sedež ukrajinske vlade - Na Ribniškem sejmu suhe robe in lončarstva tudi letos več sto razstavljalcev - Janja Garnbret vnovič nepremagljiva na domači tekmi v težavnostnem plezanju

Snuje vozilo, za katero verjame, da bo pomenilo pravo revolucijo v premikanju po brezpotjih, saj združuje tri vozila s katerimi lahko v različnih vremenskih pogojih premagujemo razdalje tam, kjer ni utrjenih cest. Erick Pastor v latvijski prestolnici Rigi razvija visokotehnološko futuristično enosledno vozilo na gosenicah, ki je mešanica med motorjem, tankom in motornimi sanmi. Je direktor startupa Oruga, nemirna raziskovalna duša, ki se je v Latviji ustalil zato, ker je država naklonjena prav takim ljudem: inovatorjem, ki razvijajo visokotehnološke rešitve. Iz podjetja Oruga pa so na pragu poletja obelodanili, da so se v Rigi srečali z gospodarsko delegacijo iz Kanade in se dogovarjajo o morebitni proizvodnji vozil v Ontariu. Svojim prvim strankam – prednaročnikom pa so tudi sporočili, da bodo prvih 100 vozil dostavili že v prihodnjem letu. Kako se je podjetnik in raziskovalec iz Ekvadorja ustalil državi ob Baltiku, kako je Latvija naklonjena inovatorjem, ki razvijajo visokotehnološke rešitve, kaj tam morda pogreša?

Ukrainas militāri politiskās situācijas novitātes ir Ukrainas bruņoto spēku pieaugusī gaisa triecienu kapacitāte un tās ietekme uz Krievijas degvielas piegādi iekšējā un ārējā tirgū, parādījušās ziņas par Pentagona aizliegumiem amerikāņu tāldarbības raķešu lietošanai, kā arī Polijas prezidents uzlicis veto Ukrainas atbalsta likumprojektam. Pēc mēneša gaidāmās vēlēšanas Moldovā, kur nākas pievērsties Krievijas un Eiropas Savienības iesaistei, attiecīgi, pro- un antieiropeisko spēku atbalstam. Ārvalstu aktualitātes pārrunājam studijā kopā ar Latvijas Transatlantiskās organizācijas (LATO) vadītāju Sigita Strubergu un Latvijas Ārpolitikas institūta pētnieks un LATO valdes locekli Sandi Šrāderu. Maijas Sandu „pēdējā kauja” Šodien Moldovā paredzēta trīs Eiropas politikas smagsvaru vizīte – Kišiņevā sagaida Francijas prezidentu Emanuelu Makronu, Polijas premjerministru Donaldu Tusku un Vācijas kancleru Olafu Šolcu. Tas ir nepārprotams atbalsta žests Moldovas proeiropeiskajiem spēkiem – pie varas esošajai partijai „Rīcība un Solidaritāte” un prezidentei Maijai Sandu. Nākamās Moldovas parlamenta vēlēšanas, kurām jānotiek 28. septembrī, mediji jau nodēvējuši par prezidentes „pēdējo kauju” viņas valsts ceļā uz Eiropas Savienību. Iepriekšējās vēlēšanās 2021. gadā „Rīcība un Solidaritāte” pārliecinoši uzvarēja, iegūstot 63 no 101 deputāta vietas. Parlamentā iekļuva vēl tikai divi politiskie spēki: toreizējais Komunistu un sociālistu bloks ar 32 mandātiem un oligarha Ilana Šora dibinātā un sava dibinātāja vārdā nodēvētā partija ar sešiem mandātiem. Nākamais gads nesa Krievijas plaša mēroga iebrukumu Moldovas kaimiņvalstī Ukrainā, ukraiņu bēgļu plūsmu uz un caur Moldovu, destabilizētu ekonomisko un enerģētisko situāciju. Zīmīgi, ka dienās, kad krievu tanku kolonnas virzījās uz Kijivu, „Rīcības un Solidaritātes” reitingi būtiski kritās, pēc tam gan atkal atgūstoties līdz ar pozitīvākām ziņām no frontes. Izšķirošs moments bija Moldovas prezidenta vēlēšanas pagājušā gada oktobrī, vienlaicīgi ar konstitucionālo referendumu, kas ļāva valstij virzīties uz Eiropas Savienību. Maija Sandu tika ievēlēta uz otru termiņu ar apmēram 55 % balsu, savukārt referendumā proeiropeiskajiem spēkiem pozitīvā atbilde iegūta par mata tiesu – ar 50 un trīsdesmit piecām simtdaļām procenta. Kopš pēdējām vēlēšanām aizvadītajos gados „Rīcība un Solidaritāte” lielākoties palikusi sabiedrības aptauju līderos, tomēr pēdējos mēnešos tās pozīcijas nav spožas. Valdošajai partijai min uz pēdām jūlijā saformētais „Patriotiskais bloks”, kurā sociālistiem un komunistiem pievienojušās divas mazākas partijas – „Moldovas sirds” un „Moldovas nākotnes partija”. Oficiāli bloka lozungs ir starptautiski neitrāla un nepievienojusies Moldova, kas praksē, protams, nozīmē pavērt durvis Kremļa ietekmei. Daudz atklātāk prokremlisks ir Ilana Šora jaunais veidojums – bloks „Uzvara”, kura dibināšanas kongress jūlija sākumā notika Maskavā. Taču pēc tam, kad bloka saraksta „lokomotīve”, autonomā Gagauzijas reģiona gubernatore Jevgenija Gucula tika notiesāta uz septiņiem gadiem cietumā par nelegālu Krievijas finansējuma saņemšanu, Moldovas Centrālā vēlēšanu komisija atsauca bloka un arī to veidojošo atsevišķo partiju reģistrāciju vēlēšanām. Līdz ar to palielinājušās izredzes vēl diviem politiskajiem spēkiem: blokam „Alternatīva”, kura redzamākās figūras ir Maijas Sandu galvenais konkurents pērngada prezidenta vēlēšanās Aleksandrs Stojanoglo un agrākais premjerministrs Jons Kiku, kā arī partijai „Mūsu partija”. „Alternatīva” sevi vismaz oficiāli pozicionē kā proeiropeisku spēku, savukārt „Mūsu partijai” ir populistu un mērenu eiroskeptiķu reputācija. Ja vēlēšanu rezultāti aptuveni atbildīs pašreizējiem aptauju rādītājiem, tad „Rīcībai un Solidaritātei” var nākties meklēt sev kādu koalīcijas partneri. Ukraina rāda, ko spēj Strauji kāpušas degvielas cenas, milzu rindas pie benzīntankiem un degvielas iegādes normas dažos Krievijas reģionos – tāds ir Ukrainas gaisa uzbrukumu redzamais rezultāts. Kā ziņo laikraksts "The New York Times", Ukrainai jau izdevies izsist no ierindas apmēram sesto daļu no Krievijas naftas pārstrādes jaudām. Tai skaitā uz laiku tikusi apturēta piegāde pa naftas vadu „Draudzība”, pa kuru krievu naftas produktus saņem Ungārija un Slovākija. Ungārijas ārlietu ministrs Peters Sijarto jau paziņojis, ka viņa valsts atslēgšana no degvielas piegādēm esot uzbrukums tās suverenitātei. Tiek ziņots, ka Krievija savukārt turpina triecienus pa Ukrainas enerģētika infrastruktūru, draudot ar apkures problēmām nākamajā ziemā. Tomēr tendence ir nepārprotami iezīmējusies – Ukraina šai gaisa karā vairs nav „peramais zēns”, tās prettriecieni kļūst agresoram arvien sāpīgāki un līdz ar to Krievijas sabiedrībai pamanāmāki. Un tos nevar nepamanīt arī starptautiskajā arēnā, kur joprojām biezē migla ap Donalda Trampa un viņa administrācijas izredzēm apsēdināt Kremļa diktatoru un viņa Kijivas pretni pie viena sarunu galda, un šajā kontekstā joprojām aktuāls priekšstats, ka „Zelenskim nav kāršu”. Vēl viens potenciāls „trumpis” Kijivas rokās ir ziņa par sekmīgu Ukrainas spārnotās raķetes „Flamingo” izmēģinājumu noslēgumu. Raķetes darbības rādiuss ir līdz trīs tūkstošiem kilometru, kaujas lādiņa masa – līdz vienai tonnai. Tie ir rādītāji, kas pārspēj jebkuru līdzīgu ieroču veidu, kādu Ukrainai līdz šim nodevuši Rietumus sabiedrotie, pie tam liedzot tos lietot triecieniem Krievijas pamatteritorijā. Tikām neiepriecinošas ziņas pirmdien pienākušas no Varšavas, kur Polijas prezidents Karols Navrockis ar savu veto apturējis likumprojektu, kuram bija jāturpina poļu finansiālais atbalsts Ukrainai, tai skaitā pieejai globālajam saziņas tīklam Starlink no 1. oktobra. Tas, savukārt, draud iedragāt ukraiņu spēku taktiskās iespējas frontē un apdraud citas Ukrainas valdībai svarīgas informācijas drošu apriti un glabāšanu. Prezidenta Navrocka rīcībai ir iekšpolitiski motīvi. Nesen ievēlētais poļu politikas konservatīvās līnijas pārstāvis, kura platformā nozīmīgi ir „Polija pirmajā vietā” motīvi, vēlas apcirpt sociālās garantijas, kādas saņem Polijā patvērumu radušie Ukrainas bēgļi. Viņš grib, lai bērnu un veselības pabalstus turpmāk saņemtu tikai strādājoši bēgļi. Tas dotu Polijas budžetam nepilnu divu miljonu eiro ietaupījumu, tiesa, budžets būtu jāpārplāno. Sagatavoja Eduards Liniņš.    

With just a few days to go until the start of the new season, I'm joined by @Arseblog to talk about our title chances. Live after the Super Cup. LOL at Spurs. Iz da istory.

Trema - strah od javnog nastupa - može da pogodi svakoga: studenta na ispitu, glumca na sceni, menadžera pred važnu prezentaciju ili pevača pred hiljadama ljudi. Zašto se javljaju ubrzano lupanje srca, znojavi dlanovi i blokada u glavi? Koji su još znakovi treme, kako da ih prepoznamo, razumemo i prevaziđemo?U ovoj epizodi psihijatar Roberto Grujičić razgovara sa umetnicom Anom Đurić Konstraktom i psihologom Vladimirom Borovnicom o psihološkim i fizičkim mehanizmima treme, tehnikama suočavanja i malim trikovima koji pomažu da se nastup pretvori u priliku, a ne u prepreku. Iz ličnih iskustava gostiju i profesionalnih uvida saznaćete zašto trema nije znak slabosti, već često znak da vam je stalo.Kroz priču provlači se i ideja naše kampanje - promena je neizbežna i jedina konstanta. Obraćamo se svima koji su ambiciozni, teže rastu i balansiraju životne i poslovne izazove, spremni da sutra dočekaju otvorenog srca. Poput vode koja uvek nađe svoj put, i vi možete pronaći svoj - onaj koji vam najviše odgovara. Promena je u tvojoj prirodi. Prirodno je, menjam se - bilo da se menjate sa osmehom, iz ljubavi, ili pred novim životnim poglavljem.

Dragan Đorđević gost je Vladimira Stankovića u 187. epizodi podkasta Biznis priče.

The Knicks have hired a head coach and he was definitely in their top 10 of choices. Are they any better today than when they were in the ECF? Izzy plays an NBA Free Agency Game of "Izzy or Iz'nt He". Ian Begley joins the show and answers hard hitting questions in "Ian or I-Out". Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices