Duhovna misel

»Gospod je moja moč in moja pesem, bil mi je v rešitev.« Verz je iz Mojzesove knjige in je postavljen na sam začetek pesnitve zahvale ob rešitvi iz Egipta. Beseda »pesem« izhaja iz starejše, basen, ki korenini v besedi bajati - pripovedovati. In če pripoved zapojemo ...

»Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela.« 1 Mz 2,3 Stavek najdemo na prvih straneh Svetega Pisma, kot bi hotel Stvarnik s tem dati odločilen signal tudi nam ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem. Daj nam danes naš vsakdanji kruh: svojega ljubega Sina ...

Ko je prerok Jeremija opazoval lončarja pri delu, ga je prešinilo, da smo tudi ljudje kot glina v Stvarnikovih rokah. (prim. Jer 18,1-6) Morda se vam upira misel, da smo oblikovani in v rokah kogarkoli. Povsem razumljivo ...

Ljubiti! Beseda, ki ob sebi ne potrebuje nobenega dodatka. Opisuje najpomembnejšo dejavnost človeka, pravzaprav bistvo, zaradi česar je bil ustvarjen, postal zmožen misliti in ustvarjati čudovite stvari. Le eno je potrebno, ljubiti ...

Bog je govoril prerokom, od Abrahama, do Ezekiela. Mojzesu v ognjenem grmu. Jezus je sam rekel, da bo z nami: »vse dni do konca sveta.« Pa tudi, da bo prosil Očeta, da nam pošlje: »Tolažnika, da bo ostal pri nas vekomaj.«

Gorčično zrno je: »najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo.« Mt 13,32Tako je apostolom nebeško kraljestvo opisal Jezus in nam dal gradivo za razmislek, da tudi mi, čeprav neznatni, kot gorčično seme ...

Ko je sveti Krištof - po legendi, - čez reko nesel dete Jezusa, ga je komaj prinesel na drugo stran, saj je nosil tudi vse kar je predstavljal. O tem težkem bremenu govori tudi odlomek v vrtu Getsemani, ko so Jezusu od groze po obrazu ...

»Kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik,« Mt 20,27 je apostolom naročal Jezus. In še: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji.« Mr 9,35 Ko jim je kot suženj umil noge, je, da bi ja nikoli ne pozabili ...

Avtor stavka, da zunaj ljubezni ni resnice, je današnji godovnjak, sveti Šarbel. Kako se je znašel v zbirki, z naslovom S Frančiškom v nov dan, se nemara sprašujete? Med svetimi ni mojega in tvojega, ampak samo Božje ...

Sveti Frančišek je gledal Boga v evharistiji, v trpečih in v stvarstvu. Iskal je samotne kraje od jam in gozdov, do zapuščenih cerkvic, kjer je ure in ure molil in zrl Boga. In ko je prihajal iz nočnega zrenja v dan, je povsod videl Božjo podobo ...

»Tudi jaz te ne obsojam,« Jn 8,11 je rekel Jezus prešuštnici, ki so jo obsodili in hoteli kamnati.Gre za eno najbogatejših teoloških prilik, neizčrpen vir poant, od tiste, da so bili med možmi, ki so jo hoteli kamnati, skoraj gotovo tudi njene stranke ...

Brat in sestra pripadata istemu rodu, zato sta si po marsičem najbolj podobna, mati pa je tista iz katere vsi izhajamo.Ne podedujemo samo njenih oči ali obraznih potez, ampak tudi njeno sočutje, doživljanje, čustvovanje. Mati - je zemlja, je morje - tako pravi knjiga simbolov ...

»Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš usmiljenje in da si ponižen pred svojim Bogom.« Mih 6,8Tako je zapisal prerok Mihej, torej je že tisočletja zapisana modrost ...

Kako pa si vi predstavljate nebeško kraljestvo? Frančišek si ga je - če ugibamo po njegovih delih - predstavljal kot kraljestvo v katerem z revnimi in ubogimi ravnajo kot s kralji. Sveti Bonaventura je o njem zapisal ...

Vse ima svoj čas, pravi Pridigar in vse je mogoče, če delamo v skladu z Božjim načrtom, lahko dodamo, če opazujemo svetega Frančiška.Ko je doživljal krivico, ni dopustil, da bi njegova duša obležala v blatu krivičnosti ...

Sveti Frančišek, ljubezniv in dobrohoten, je: »še posebej nežno in sočutno pristopal k tistim, ki so trpeli za kakšno hudo telesno tegobo. V prisotnosti revnih in bolnih se mu je topilo srce; če komu ni mogel ponuditi roke, mu je ponudil sočutje.«

Slovenci imamo za počitek še eno besedo, ki gre korak dlje od preprostega prenehanja z delom. Oddih! Mnogokrat ob prostem dnevu raje delamo, saj nam aktivnost zaposli glavo, ki s tem beži pred težo nerazrešljivih misli ...

Sveti Bonaventura goduje danes, tisti, ki ga je kot otroka ozdravil sveti Frančišek in mu ob vnovičnem srečanju dal ime, saj naj bi vzkliknil: »O, buona ventura,« kakšna sreča ...

So tudi vas, pri kakšnem izbiranju v dve ekipi, poklicali kot prvega? Se ob tem spominjate občutkov? Gotovo so vas preplavili pozitivni hormoni in ponos. Bili ste izbrani na podlagi vaših sposobnosti, ki so jih celo opazili in potrdili ...

V Jezusovih izjavah je kar nekaj takšnih, ki jih težko razumemo. Tudi naslednja, iz Matejevega Evangelija, večini povzroča nemalo težav: »Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere.« Mt 10,35 Nezaslišano!

»Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ,« 2 Mz 33,20 je Bog odgovoril Mojzesu, ki ga je hotel videti. In vendar Sveto Pismo neprenehoma govori prav o Gospodovem obličju ...

Pod razumnostjo, si ljudje predstavljamo razmišljanje, toda nekoliko globlji pogled odkrije širša in tudi zanimiva obzorja. Beseda je sestavljena iz »raz« - kar pomeni ločevati in »um« - pomeni dojemati s čuti!

Stara zaveza je polna zablod izvoljenega ljudstva, v katerih osrednjo vlogo igrajo maliki, podobe boga, ki jih ustvarja človek. Bogovi, ki jih častimo ljudje, so vedno izdelani po naši podobi, te pa se vedno držijo naše želje ...

»Mar nimamo vsi enega Očeta? Mar nas ni ustvaril en Bog? Zakaj torej varamo vsak svojega brata?« Mal 2,10Besede preroka Malahija so kot skalpel v zdravnikovi roki ...

Misel, da je Gospod milostljiv, ki jo neprenehoma niza psalmist, prinaša globoko sporočilo besed. »Mil«, pomeni ljub in drag. »Usmiljen« pa prinaša sporočilo sočutja in mehkosrčnosti ...

Kot že mnogokrat v zgodovini, se tudi danes med nami plazijo časi ob katerih lahko v polnosti razumemo besede evangelista Mateja: »Ko je Jezus zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene.«

Vsakega iskrenega daru se drži nekakšna žrtev. V denarju, času, delu. Mame bodo rade povedale, da jih najbolj razveseli dar bližnjih, ko žrtvujejo svoj čas in kaj postorijo, kar sicer večinoma vedno počaka na njih ...

Veliko gorja je bilo storjenega, ker so nekateri povsem napačno razumeli to Jezusovo naročilo: »Pojdite in učite.« Širili so vero, zlepa ali zgrda in s tem dokazali, da ne razumejo bistva ...

Besede včasih jemljemo površno in jim s tem delamo kar malo krivice. Zato so etimološke razlage res zanimive, saj odkrijejo mnoge plasti pomenov. Ena takšnih z zanimivimi podpomeni je tudi beseda vesel ...

Če je pri latinskem glagolu - laudāre, - ki opisuje hvalo in poveličevanje, v ospredju glasnost, pa je pri slovenskem v ospredju zahvaljevanje. Hvalim Te!

S temi besedami: »Bodi pogumen, otrok,« je Jezus nagovoril hromega, ki so ga prinesli k Njemu, da bi ga ozdravil in bližnji so bili v tistem trenutku gotovo prepričani, da bo nadaljeval: »Vstani in hodi!« Pa ni ...

Polovica leta je za nami, ko v kratkih mislih hodimo po poti s Frančiškom in se družimo z njim ob njegovi bogati duhovni zapuščini. Ob branju svetnikovih izjav o sebi, močno izstopa popolno izničenje svojega deleža. Vse je ena sama hvala Gospodu ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti ...

Človek je ob velikih vprašanjih: »Kaj je po smrti, kaj je smisel življenja, komu zaupati svoje srce,« vedno nekoliko previden. Tudi Jezusovi učenci, čeprav so na lastne oči videli čudeže, so dvomili, nekateri so se po smrti razbežali ...

Izvoljeni, ne izbrani! Izvoljeni so namreč tisti, ki so ljubljeni, izbrani pa tisti, ki so ločeni od drugih, ekskluzivni. Nismo torej izvoljeni, ker bi bili posebni, ali ker bi imeli kakšne zasluge. Ljubljeni smo, zato ...

Gospod, reci besedo in ne bo me strah tišine. Reci le besedo, preženi z njo praznino. Reci jo, Gospod, ozdravi mojo dušo vsega kar ji brani vzdigniti se k Tebi. Želi ljubiti Tebe, druge in - čeprav ti sama tega ne prizna,.. sebe. Gospod, naj me prevzamejo besede tvojega poslanca ...

Včasih katoličanom - resnici na ljubo, kdaj tudi upravičeno - očitajo, da je spoved neke vrste potuha, nekakšna »licenca za nepoboljšljivost«. Gre za napačno predpostavko, da lahko stori karkoli ...

Skala je simbol trdnosti, in temelj podlaga, na kateri gradimo hišo, dom, zaupanje in življenje. In iz kakšnega materiala je temelj na katerega ste postavili smisel vašega življenja? Je to uspešnost v vašem poklicu? V lepi hiši s čudovito okolico?

Janez Krstnik, verjetno najbolj znan pripravljalec poti, je v tem videl smisel svojega življenja. Kako bi ne, saj je pripravljal pot samemu Bogu, ki se je učlovečil, za Jezusa, ki pa je rekel, da je On sam pot ...

Ker je Bog stvarnik vsega, dvom v njegovo moč ni logičen, toda kako to moč posreduje človeku in kako le ta to moč občuti? Gospod je na poseben način prisoten v zakramentih. Po krstu nam izbriše izvirni greh in daje moč, da se osvobodimo podedovanih bremen ...

Brez vode in hrane ne moremo preživeti. Nekoliko širše o tem govori tudi slavna Maslowa piramida potreb. Saj poznate, spodaj so naše temeljne potrebe: po hrani, zraku, gibanju, in višje kot gremo ...

Strah spada med osnovna čustva, našim daljnim prednikom je služil kot alarm pred vsakovrstnimi nevarnostmi. Izhaja torej iz potrebe po preživetju in ga ne moremo kontrolirati, saj se vklaplja mimo naših možganov ...

»Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi moral trepetati?« Tako naslov, kot uvodna misel sta iz čudovitega ...

Danes je pred nami znan odlomek iz Matejevega Evangelija. Gotovo ga poznate: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja... Nabirajte si marveč zakladov v nebesih.«

V Evangelijih je kar nekaj odlomkov, kjer Jezus zelo neposredno govori o tem, kako prositi, in kdaj Bog prošnje usliši. Takole naroča: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče« ...

Svoje čase tabloidi, danes pa spletne novice, prinašajo množico osebnih zgodb zvezdnikov, ki tako ali drugače podlegajo bremenu slave. Morda pa je prav v tem skrivnost nasveta, ki ga je dal Jezus in ga lahko strnemo v misel ...

Latinska beseda za sovražnika - inimicus, torej »ne-prijatelj«, - malo pove o bistvu, ki se skriva za tem Jezusovim naročilom, ki zareže v ušesa in v srce. Kako bi vendar lahko ljubil nekoga, ki me sovraži in ponižuje?

Mar ni prav vsak izmed nas, vsaj na nek način, nedolžen? Vem, da je zapisano nemajhen izziv, ki ga bo ob koncu odlomka teološko popravil Frančišek. Misel se mi je porodila ob besedah brata Štefana Kožuha ...

Morda pa bi se morali vsako jutro vprašati h komu smo poslani? Prav mi in prav danes? Poslani v najširšem pomenu. Srečali bomo na desetine ljudi. Večinoma bežno, nekaj v pogovoru ...

Naslov za današnjo misel je navdihnjen po odlomku iz Prvega Janezovega pisma, v katerem najdemo tudi naslednje vrstice: »Ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga« in tudi: »Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas ...