Duhovna misel

»Če hočeš biti popoln, pojdi in prodaj vse, kar imaš, ter daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih.« Tako je sveti Frančišek Jezusovo naročilo zapisal v začetek svojih prvih vodil bratom. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi vsak od nas ...

Odlomek, ki opisuje srečanje Jezusa s poganko, spada med najbolj težavne za vse, ki razlagajo Sveto pismo. Zakaj je bil nenavadno grob, po današnjih merilih kar žaljiv, do kanaanske žene?

Jezus ni maral palač in bogatašev, družil se je z revnimi, s tistimi, ki so bili na obrobju, zato ni težko uganiti, koga je imel v mislih, ko je rekel: »kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«

Če imate količkaj radi sami sebe, se naučite odpuščati! Različne študije namreč ocenjujejo, da je za okoli 80 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku kriv stres. In kaj ima odpuščanje s stresom?

Človek je od nekdaj rad poenostavljal in pri dojemanju presežnega ne ravna nič drugače. »Molili smo za dež, darovali smo, zato, Bog, pričakujemo primerno vreme.« Prav takšno logiko uporabimo tudi pri grehu, čeprav ...

Mar ni Frančiškova in Klarina oporoka v tem, da sta se zasidrala v središče evangelija; in ko sta odkrila njegovo svežino, sta v sebi povzela podobo odrešenega človeka!? Ali naj jima ne bo danes podobna naša krščanska in frančiškovska avantura?

»Glej, to so zakladi naše Cerkve«, je odgovoril sveti Lovrenc cesarjevemu sodniku, ki je zahteval, da mu izroči cerkvene zaklade in pokazal na uboge in bolne. Epilog je znan, pretrpel je mučeniško smrt in bil pridružen dolgi vrsti tistih ...

Če bi Jezus šel mimo mene in me poklical, bi šel za njim kot apostoli? Če bi mi v viharju sredi globoke vode rekel: »Pridi!«, bi stopil iz čolna? Zdaj, ko berem, kakšne čudeže si storil, Gospod, zdaj bi naredil ...

Saj poznate izraz »neslana šala«!? Žal takšne niso samo šale, ki ne morejo narediti večje škode, marsikaj je danes brez soli. Povsem neužitno. Prodajalci se ob takšni vsebini znajdejo vsak po svoje, eni jo prekomerno sladkajo, drugi jo zavijajo v bleščeče ovoje ...

Oh, ljubi Jezus! Ni čudno, da so na koncu s teboj ostali samo dvanajsteri, pa še ti so te skušali odvrniti od križa. Tvoj slogan: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj,« Mt 16,24 je zelo neposrečen ...

Kako velika pa je vaša vera? V Evangelijih je nekaj mest, ki govorijo o veri in čudežih: »Če boste imeli vero in ne boste dvomili… Če bi imeli vero kakor gorčično zrno,« bi prestavljali gore, ozdravljali hrome in neozdravljivo bolne! Enostavna je ta logika ...

»Ne skrbite za življenje. Z zaskrbljenostjo ne morete podaljšati svojega življenja. Pomislite na lilije, kako rastejo. Ne delajo in ne predejo in vendar so oblečene lepše kot kralji. Iščite njegovo kraljestvo in vse vam bo navrženo.« (prim. Lk 12,22-31) Vsi iščemo zadovoljstvo, srečo in varnost ...

Nasproti pravičnosti je krivičnost. Ste že srečali človeka, ki bi se ne zdrznil ob očitku, da je krivičen? Najmanj kar je, od njega boste odšli s polno košaro razlogov, s katerimi bo skušal opravičiti svoja dejanja ...

»Gospod je moja moč in moja pesem, bil mi je v rešitev.« Verz je iz Mojzesove knjige in je postavljen na sam začetek pesnitve zahvale ob rešitvi iz Egipta. Beseda »pesem« izhaja iz starejše, basen, ki korenini v besedi bajati - pripovedovati. In če pripoved zapojemo ...

»Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela.« 1 Mz 2,3 Stavek najdemo na prvih straneh Svetega Pisma, kot bi hotel Stvarnik s tem dati odločilen signal tudi nam ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem. Daj nam danes naš vsakdanji kruh: svojega ljubega Sina ...

Ko je prerok Jeremija opazoval lončarja pri delu, ga je prešinilo, da smo tudi ljudje kot glina v Stvarnikovih rokah. (prim. Jer 18,1-6) Morda se vam upira misel, da smo oblikovani in v rokah kogarkoli. Povsem razumljivo ...

Ljubiti! Beseda, ki ob sebi ne potrebuje nobenega dodatka. Opisuje najpomembnejšo dejavnost človeka, pravzaprav bistvo, zaradi česar je bil ustvarjen, postal zmožen misliti in ustvarjati čudovite stvari. Le eno je potrebno, ljubiti ...

Bog je govoril prerokom, od Abrahama, do Ezekiela. Mojzesu v ognjenem grmu. Jezus je sam rekel, da bo z nami: »vse dni do konca sveta.« Pa tudi, da bo prosil Očeta, da nam pošlje: »Tolažnika, da bo ostal pri nas vekomaj.«

Gorčično zrno je: »najmanjše izmed vseh semen, ko pa zraste, je večje ko zelišča in postane drevo.« Mt 13,32Tako je apostolom nebeško kraljestvo opisal Jezus in nam dal gradivo za razmislek, da tudi mi, čeprav neznatni, kot gorčično seme ...

Ko je sveti Krištof - po legendi, - čez reko nesel dete Jezusa, ga je komaj prinesel na drugo stran, saj je nosil tudi vse kar je predstavljal. O tem težkem bremenu govori tudi odlomek v vrtu Getsemani, ko so Jezusu od groze po obrazu ...

»Kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik,« Mt 20,27 je apostolom naročal Jezus. In še: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji.« Mr 9,35 Ko jim je kot suženj umil noge, je, da bi ja nikoli ne pozabili ...

Avtor stavka, da zunaj ljubezni ni resnice, je današnji godovnjak, sveti Šarbel. Kako se je znašel v zbirki, z naslovom S Frančiškom v nov dan, se nemara sprašujete? Med svetimi ni mojega in tvojega, ampak samo Božje ...

Sveti Frančišek je gledal Boga v evharistiji, v trpečih in v stvarstvu. Iskal je samotne kraje od jam in gozdov, do zapuščenih cerkvic, kjer je ure in ure molil in zrl Boga. In ko je prihajal iz nočnega zrenja v dan, je povsod videl Božjo podobo ...

»Tudi jaz te ne obsojam,« Jn 8,11 je rekel Jezus prešuštnici, ki so jo obsodili in hoteli kamnati.Gre za eno najbogatejših teoloških prilik, neizčrpen vir poant, od tiste, da so bili med možmi, ki so jo hoteli kamnati, skoraj gotovo tudi njene stranke ...

Brat in sestra pripadata istemu rodu, zato sta si po marsičem najbolj podobna, mati pa je tista iz katere vsi izhajamo.Ne podedujemo samo njenih oči ali obraznih potez, ampak tudi njeno sočutje, doživljanje, čustvovanje. Mati - je zemlja, je morje - tako pravi knjiga simbolov ...

»Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš usmiljenje in da si ponižen pred svojim Bogom.« Mih 6,8Tako je zapisal prerok Mihej, torej je že tisočletja zapisana modrost ...

Kako pa si vi predstavljate nebeško kraljestvo? Frančišek si ga je - če ugibamo po njegovih delih - predstavljal kot kraljestvo v katerem z revnimi in ubogimi ravnajo kot s kralji. Sveti Bonaventura je o njem zapisal ...

Vse ima svoj čas, pravi Pridigar in vse je mogoče, če delamo v skladu z Božjim načrtom, lahko dodamo, če opazujemo svetega Frančiška.Ko je doživljal krivico, ni dopustil, da bi njegova duša obležala v blatu krivičnosti ...

Sveti Frančišek, ljubezniv in dobrohoten, je: »še posebej nežno in sočutno pristopal k tistim, ki so trpeli za kakšno hudo telesno tegobo. V prisotnosti revnih in bolnih se mu je topilo srce; če komu ni mogel ponuditi roke, mu je ponudil sočutje.«

Slovenci imamo za počitek še eno besedo, ki gre korak dlje od preprostega prenehanja z delom. Oddih! Mnogokrat ob prostem dnevu raje delamo, saj nam aktivnost zaposli glavo, ki s tem beži pred težo nerazrešljivih misli ...

Sveti Bonaventura goduje danes, tisti, ki ga je kot otroka ozdravil sveti Frančišek in mu ob vnovičnem srečanju dal ime, saj naj bi vzkliknil: »O, buona ventura,« kakšna sreča ...

So tudi vas, pri kakšnem izbiranju v dve ekipi, poklicali kot prvega? Se ob tem spominjate občutkov? Gotovo so vas preplavili pozitivni hormoni in ponos. Bili ste izbrani na podlagi vaših sposobnosti, ki so jih celo opazili in potrdili ...

V Jezusovih izjavah je kar nekaj takšnih, ki jih težko razumemo. Tudi naslednja, iz Matejevega Evangelija, večini povzroča nemalo težav: »Prišel sem namreč, da ločim sina od očeta in hčer od matere.« Mt 10,35 Nezaslišano!

»Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ,« 2 Mz 33,20 je Bog odgovoril Mojzesu, ki ga je hotel videti. In vendar Sveto Pismo neprenehoma govori prav o Gospodovem obličju ...

Pod razumnostjo, si ljudje predstavljamo razmišljanje, toda nekoliko globlji pogled odkrije širša in tudi zanimiva obzorja. Beseda je sestavljena iz »raz« - kar pomeni ločevati in »um« - pomeni dojemati s čuti!

Stara zaveza je polna zablod izvoljenega ljudstva, v katerih osrednjo vlogo igrajo maliki, podobe boga, ki jih ustvarja človek. Bogovi, ki jih častimo ljudje, so vedno izdelani po naši podobi, te pa se vedno držijo naše želje ...

»Mar nimamo vsi enega Očeta? Mar nas ni ustvaril en Bog? Zakaj torej varamo vsak svojega brata?« Mal 2,10Besede preroka Malahija so kot skalpel v zdravnikovi roki ...

Misel, da je Gospod milostljiv, ki jo neprenehoma niza psalmist, prinaša globoko sporočilo besed. »Mil«, pomeni ljub in drag. »Usmiljen« pa prinaša sporočilo sočutja in mehkosrčnosti ...

Kot že mnogokrat v zgodovini, se tudi danes med nami plazijo časi ob katerih lahko v polnosti razumemo besede evangelista Mateja: »Ko je Jezus zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene.«

Vsakega iskrenega daru se drži nekakšna žrtev. V denarju, času, delu. Mame bodo rade povedale, da jih najbolj razveseli dar bližnjih, ko žrtvujejo svoj čas in kaj postorijo, kar sicer večinoma vedno počaka na njih ...

Veliko gorja je bilo storjenega, ker so nekateri povsem napačno razumeli to Jezusovo naročilo: »Pojdite in učite.« Širili so vero, zlepa ali zgrda in s tem dokazali, da ne razumejo bistva ...

Besede včasih jemljemo površno in jim s tem delamo kar malo krivice. Zato so etimološke razlage res zanimive, saj odkrijejo mnoge plasti pomenov. Ena takšnih z zanimivimi podpomeni je tudi beseda vesel ...

Če je pri latinskem glagolu - laudāre, - ki opisuje hvalo in poveličevanje, v ospredju glasnost, pa je pri slovenskem v ospredju zahvaljevanje. Hvalim Te!

S temi besedami: »Bodi pogumen, otrok,« je Jezus nagovoril hromega, ki so ga prinesli k Njemu, da bi ga ozdravil in bližnji so bili v tistem trenutku gotovo prepričani, da bo nadaljeval: »Vstani in hodi!« Pa ni ...

Polovica leta je za nami, ko v kratkih mislih hodimo po poti s Frančiškom in se družimo z njim ob njegovi bogati duhovni zapuščini. Ob branju svetnikovih izjav o sebi, močno izstopa popolno izničenje svojega deleža. Vse je ena sama hvala Gospodu ...

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti ...

Človek je ob velikih vprašanjih: »Kaj je po smrti, kaj je smisel življenja, komu zaupati svoje srce,« vedno nekoliko previden. Tudi Jezusovi učenci, čeprav so na lastne oči videli čudeže, so dvomili, nekateri so se po smrti razbežali ...

Izvoljeni, ne izbrani! Izvoljeni so namreč tisti, ki so ljubljeni, izbrani pa tisti, ki so ločeni od drugih, ekskluzivni. Nismo torej izvoljeni, ker bi bili posebni, ali ker bi imeli kakšne zasluge. Ljubljeni smo, zato ...

Gospod, reci besedo in ne bo me strah tišine. Reci le besedo, preženi z njo praznino. Reci jo, Gospod, ozdravi mojo dušo vsega kar ji brani vzdigniti se k Tebi. Želi ljubiti Tebe, druge in - čeprav ti sama tega ne prizna,.. sebe. Gospod, naj me prevzamejo besede tvojega poslanca ...