Podcasts about mnogo

Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić

Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug. Ker pri nas »v gospodarskem okolju vlada zima«, pravijo podjetniki in gospodarstveniki. Oboje bi lahko združili v eno samo besedo in bi jim poslej pravili kapitalisti. Ampak ne moremo, ker bi bila nato gospodarska zbornica »kapitalistična zbornica«, Klub slovenskih podjetnikov pa »Klub slovenskih kapitalistov« – kar pa se ne sliši primerno. Kakorkoli. Hrvati so nas prehiteli. To se običajnim možganom sliši neverjetno, ampak tako zatrjujejo ljudje, ki poznajo gospodarske številke. In te govorijo Hrvatom v prid. Torej; ali lažejo številke, ali lažejo novodobni  hrvatofili, ki so bili še predvčerajšnjim hrvatofobi, ali pa laže razgled, če razumni potuje po Hrvaški. Pa s tem ne mislimo na Istro in  Dalmacijo, na Hvar in Dubrovnik. Mislimo, recimo, na podravsko magistralo od Virovitice do Osijeka. Tam se naši preroki gospodarske rasti zagotovo niso peljali. Ker tam so samo vasi brez ljudi, polja brez posevkov in obup in beda silita iz nemih oken. A vsaka trditev – tako tudi ta o hrvaškem prehitevanju -– ima na srečo svoj preizkus. Ker so nas po Slovaški, Češki, Poljski, Litvi Latviji in Estoniji ter najbrž tudi Romuniji sedaj prehiteli še Hrvati, Srbi pa so tako ali tako pokupili vse slovensko gospodarstvo, moramo izvesti eksaktni preizkus. Ki je, kot vsi eksaktni preizkusi, dokončen. Če torej slovenska javna občila poročajo, da so nas Hrvati prehiteli, bi morala hrvaška javna občila poročati, da so prehiteli Slovence. Pa tudi ob skrbnem pregledu, celo vsakodnevnem spremljanju medijev v sosednji državi, nismo naleteli na nič podobnega. Oni sami so prepričani, da so njihovo gospodarstvo, BDP, razvitost, socialna država in kar je te navlake, globoko pod slovensko ravnijo. Se pravi, da smo mi prepričani, kako so nas Hrvati prehiteli, Hrvati sami pa so prepričani, da capljajo za Slovenijo. Pa se naj človek zdaj na volitvah prav odloči. Nekje pa so nas Hrvati le prehiteli in dovolite, da naredimo manjši ovinek in današnjo oddajo intoniramo kot dvovsebinsko. Hrvati so namreč ponovno uvedli naborništvo. In se tako pridružili tistim evropskim državam, ki so prepričane, da bodo Rusi udarili čez – če citiramo legendarnega Zmaga Jelinčiča. Hrvaški mladeniči morajo odslej na vojaško usposabljanje in ko je vodja slovenske opozicije oni dan delil modrost, je verjetno mislil prav na nabornike, ko je Hrvaško postavil pred Slovenijo. In dodal, da pod njegovo vlado neka oblika vojaškega usposabljanja čaka tudi slovensko mladež. Oprostite, ampak na tem mestu moramo izraziti močno nestrinjanje z načrti vodje opozicije. Vemo in verjamemo, da je v Sloveniji mnogo navdušencev nad flintami in uniformami, še več je onih, ki menijo, da smo vojaško ogroženi, največ pa je tistih, ki trdijo, da je za obrambo domovine treba dati tudi življenje. V postmoderni družbi gre za preživete koncepte, za romantično nakladanje, ki bi se ga morala družba, obsedena s knjigami za samopomoč in osebnostno rast, globoko sramovati. Kar predlagamo – da ne bomo le a prióri proti – je začasna suspenzija anonimnosti volitev. Kot vemo, je anonimnost na internetu civilizacijo že tako ali tako prignala na rob propada, zato dajmo za določen čas ukiniti anonimnost demokratičnega odločanja. Se pravi, da boste tisti, ki boste volili politične opcije, ki zagovarjajo, da naši otroci postanejo ali žrtve, ali morilci, natančno registrirani. Ko pride uvedba naborništva v Sloveniji ponovno na mizo, naj se vojašnice napolnijo samo z vašimi otroki. Ker da nekdo anonimno upravlja z življenjem in usodo našega otroka, je povsem nesprejemljivo in v tretjem tisočletju moralno nevzdržno. Seveda ne gre le za opozicijo, tudi sedanja vlada je lepo zarezala v militarizacijo družbe, zato naj povzamemo mnenje civiliziranega dela slovenske javnosti: »Možnost, da nas napadejo ali Avstrijci, ali Italijani, ali Madžari, ali Hrvati, ali pač Rusi, Izraelci, Palestinci, Danci oziroma  Američani, je nična. Pika. Mnogo večja je možnost, da se voda spremeni v kri, da žabe preplavijo deželo, hiše in palače, da se prah dežele spremeni v insekte, da roji muh napadejo slovenske domove, da množično pogine živina, da toča z ognjem opustoši polja, nato pa pridejo kobilice in požrejo, kar je ostalo.« In tako naprej in tako nazaj.

“Mnogo jih je, ki tedaj, ko doživljajo krivico, pogosto zaradi tega dolžijo nasprotnika ali bližnjega. Pa ni tako: kajti vsakdo ima sam sebi na voljo sovražnika, namreč svoje telo, s katerim greši,” je zapis iz Frančiškovih opominov.

Sredi skrivnostne Transilvanije, pokrajine v današnji Romuniji, kjer se med meglenimi gozdovi še vedno šepetajo stare legende, je živela kraljična Szelike. Bila je najhitrejša deklica daleč naokrog – tako hitra, da je njen tek komaj dohajal veter.Mnogo snubcev je prišlo poskusit svojo srečo, a kraljična se je odločila, da se bo poročila le s tistim, ki jo bo prehitel. Nihče ni zmogel… dokler ni prišel kraljevič János. Ta pa je našel pot do njenega srca, ne da bi moral z njo tekmovati.Vir: Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy

Virusne bolezni kot sta covid-19 in gripa pa tudi razna rakava obolenja kljub stalnemu raziskovanju še vedno porajajo številna vprašanja. Po eni strani želimo do potankosti razumeti njihov nastanek, po drugi hočemo zanje razviti zdravila ali že obstoječa zdravila izboljšati. Mnogo raziskav je zato usmerjenih v razvozlavanje zapletenih interakcij, ki se med proteini in drugimi molekulami odvijajo v celicah in ponujajo vpogled tako v bolezenske procese kot tudi to, kako zdravila pravzaprav učinkujejo. Raziskovanje tovrstnih povezav je bilo nekdaj dolgotrajno, orodja umetne inteligence, s katerimi je možno izvesti obsežne simulacije, pa danes omogočajo, da izboljšamo cepivo za covid-19, zdravilo za gripo ali ustvarimo spojine, ki bi upočasnile pojav raka, ne da bi bili za to potrebni laboratorijski poskusi. Svoja dognanja s tega področja bo z nami delil tokratni gost Podob znanja, prof. dr. Urban Bren,vodja Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na mariborski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Dr. Bren je za raziskovalne uspehe prejel več nagrad, nazadnje so mu novembra podelili Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij.   Foto: Urban Bren (Klara Jurečič)

Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.

Mnogo zgodb in usod ljudi med prvo svetovno vojno je še vedno ali premalo znanih ali pozabljenih. Med zadnje sodi tudi pisana in z vojno zaznamovana usoda Ajdovskega rojaka Venčeslava Vrtovca. Zanimanje za življenje tega nenavadnega moža pa je predvsem v Vipavski dolini še vedno živo. Ob izdaji knjige, primerne za šolajočo se mladino, se razkrivanju poglavij iz življenja Venčeslava Vrtovca pridružuje tudi dokumentarno uredništvo radia. Oddajo Sledi časa je pripravil Marko Radmilovič.

Mnogość możliwości wykonania pokrycia dachowego oraz sposobów ocieplenia dachu skośnego powodują zawrót głowy u osób budujących swój pierwszy dom. Nic dziwnego, skoro za każdym razem słyszymy inną odpowiedź na pytanie: "Czy zostawić szczelinę wentylacyjną nad ociepleniem?" lub "Czy można docisnąć wełnę do membrany dachowej?". W tym podcaście dokładnie omawiamy jakie są możliwości i jak prawidłowo [...] Artykuł Czy można docisnąć wełnę do membrany dachowej? pochodzi z serwisu Blog Budowlany: Jak się wybudować i nie zwariować.

Zapewne każdy programista zna albo przynajmniej słyszał o Visual Studio Code (VS Code), czyli darmowym edytorze ze stajni Microsoftu.Jednak podejrzewamy, że nie każdy Tech Writer wie co to za narzędzie i że można go z powodzeniem używać do tworzenia dokumentacji. Raczej nie przyda nam się jeśli pracujemy z narzędziami typu CCMS, ale za to doskonale sprawdzi się w modelu "docs as code", w którym niepodzielnie od wielu lat króluje Markdown. Mnogość opcji konfiguracyjnych i dostępnych wtyczek sprawia, że ten edytor może okazać się świetnym wyborem dla technoskrybów, którzy ściśle współpracują z programistami.Rozmawiamy o tym co nam oferuje VS Code, jakie wtyczki przydają się do pisania dokumentacji, jakie ciekawe funkcje można znaleźć w tym edytorze, a nawet o tym jak dodać podstawowe wsparcie dla plików DITA. Dźwięki wykorzystane w audycji pochodzą z kolekcji "107 Free Retro Game Sounds" dostępnej na stronie https://dominik-braun.net, udostępnianej na podstawie licencji Creative Commons license CC BY 4.0 (https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/).Linki:Visual Studio Code (VS Code): https://code.visualstudio.com/https://code.visualstudio.com/Wtyczka MDX: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=unifiedjs.vscode-mdxWtyczka Markdown All in One: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=yzhang.markdown-all-in-oneWtyczka markdownlint: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=DavidAnson.vscode-markdownlintWtyczka Markdown Preview Enhanced: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=shd101wyy.markdown-preview-enhancedVale: https://github.com/errata-ai/valeWtyczka Vale VSCode: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=ChrisChinchilla.vale-vscodeWtyczka Write Good Linter: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=travisthetechie.write-good-linterWtyczka vscode-textlint: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=taichi.vscode-textlintWtyczka Prettier - Code formatter: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=esbenp.prettier-vscodeWtyczka Code Spell Checker: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=streetsidesoftware.code-spell-checkerWtyczka Markdown PDF: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=yzane.markdown-pdfWtyczka Gremlins tracker for Visual Studio Code: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=nhoizey.gremlinsWtyczka REST Client: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=humao.rest-clientWtyczka GitLens — Git supercharged: https://marketplace.visualstudio.com/items?itemName=eamodio.gitlens"Lint, Lint and Away! Linters for the English Language", Chris Chinchilla: https://hackernoon.com/lint-lint-and-away-linters-for-the-english-language-70f4b22cc73c"The 2025 Developer Survey", Stack Overflow: https://survey.stackoverflow.co/2025"Darwin Information Typing Architecture" (DITA), Wikipedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Darwin_Information_Typing_Architecture"How can I make DITA catalog.xml work in VS Code?", Stack Overflow: https://stackoverflow.com/questions/64782816/how-can-i-make-dita-catalog-xml-work-in-vs-code

Mnogo je stvari, ki, kakor bomo slišali, zapolnjujejo čas gospe Veri Kovačevič. Že vse življenje je ustvarjalna, v pokoju morda še bolj, zanima jo umetnost, ukvarja se s športom, zdaj je tudi prostovoljka v zavodu Hrastovec. Pravi, da svoje znanje rada podarja naprej, podarja pa tudi optimizem in dobro voljo. Zadnje tedne jo je zaposloval en prav poseben projekt in tudi o tem je gospa Veri Kovačevič pred časom pripovedovala v pogovoru z Lucijo Fatur.

Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru v Mariboru je prvo tovrstno pri nas, ki je pred skoraj natanko petnajstimi leti otrokom omogočilo samostojno, nestrukturirano igro z robinzonskimi in pustolovskimi elementi. Igra vključuje reciklažo, ponovno uporabo, pa nabiranje dodatnih veščin in znanj v različnih delavnicah, buri domišljijo s pravljičnimi uricami, pripovedovalnimi nastopi, lutkovnimi in drugimi otroškimi predstavami, poslikavami obraza, spoznavanjem živali, med počitnicami pa je tam potekalo tudi počitniško varstvo. Zanimanje zanj nekajkrat presega kapacitete, kar kaže, da je potreba po tovrstnih igriščih, na katere je vstop brezplačen, zelo velika. Pridružite se Ireni Kodrič Cizerl na tem neobičajnem mariborskem igrišču.

Tokratno Poletno doživetje nas je popeljalo v Botanični vrt mariborske Univerze – v zeleno oazo ob vznožju Pohorja, ki je lahko prostor navdiha, miru in čudes narave, pa tudi kraj za raziskovanje in učenje.

Razgovor pre i posle otvaranja fudbalske sezone na Kipru, u ugodnom ambijentu Dorćol Jarda, odnosno Pivare D na Dorćolu (https://www.instagram.com/dpivara/?hl=en). Mikrofone i misli su uglavnom ukrštali F. Beckenbauer iz Televizorki i M. Van Basten sa Dorćola. Mnogo je bitno da podržimo ovaj mladi tim. SVI NA JNA! Dužina trajanja: 75 minuta ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- NOVO!!! HISTI MIX TAPE br. 89 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=2x0-MW3R8fHaJqvQ Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: FK Partizan promo Majstor zvuka: Eh? Realizacija: Slavko Tatić, gajtan, štap, kanap, Van Morison & Histi

O zgodovini jugoslovanskih odnosov z evropskimi integracijamiČe si predstavljamo čas, ko smo bili še vključeni v socialistično Jugoslavijo, si težišče takratnih ekonomskih in političnih povezav našega prostora verjetno zamislimo predvsem na Balkanu, preko Gibanja neuvrščenih pa celo v množici afriških in azijskih držav v razvoju. Danes, manj kot 35 let kasneje, je jasno, da se je naš prostor gospodarsko in politično korenito preusmeril, leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije, z drugimi državami te zveze pa poteka večina našega političnega usklajevanja in ekonomske izmenjave ter celo naše kulturne identifikacije. Trenutek v času, ko naj bi se ta preusmeritev začela odvijati, seveda praviloma vidimo v naši osamosvojitvi. Mnogo redkeje pa se zavedamo, da ta sicer res radikalna sprememba vendarle ni prišla iz nič in da je že sama socialistična Jugoslavija, v njenem okviru pa še posebej Slovenija, že prej gojila intenzivne gospodarske, pa tudi politične stike s predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnostjo, ob koncu pa je z njo vodila celo pogajanja, ki niso izključevala niti prihodnje vključitve Jugoslavije v evropske integracije. Prav o teh procesih bomo govorili v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo zgodovinarja dr. Jureta Ramšaka z Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, ki je temo raziskal v okviru ERC projekta Open borders Project: Cold War Europe Beyond Borders. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: Evropa zdaj!, Centralni komite ZK Slovenije, 02.12.1989.

Mnogo je stvari, ki, kakor bomo slišali, zapolnjujejo čas gospe Veri Kovačevič. Že vse življenje je ustvarjalna, v pokoju morda še bolj, zanima jo umetnost, ukvarja se s športom, zdaj je tudi prostovoljka v zavodu Hrastovec. Pravi, da svoje znanje rada podarja naprej, podarja pa tudi optimizem in dobro voljo. Zadnje tedne jo je zaposloval en prav poseben projekt in tudi o tem gospa Veri Kovačevič pripoveduje v pogovoru z Lucijo Fatur.

Uvek postoji novo pitanje koje roditelj ima, nikad nije kraj učenju i edukaciji o odnosu sa decom, ali ako su prioriteti dobro postavljeni i ako na licu imamo osmeh, a u glavi manje brige, onda je sve na svom mestu, priča u novoj Mamazjaniji Ivana Bunčić, poznatija kao „Profi mama“, koja je osnovala istoimenu akademiju, inače stručnjakinja za marketing i edukatorka roditeljstva, a pre svega mama jedne male Srne i jednog malog Juga. Kada je rodila prvo dete, ćerku Srnu, Ivana je poželela da bude najbolja mama na svetu, pa je pročitala svu moguću literaturu o roditeljstvu, slušala razne savete i na kraju osnovala Akademiju „Profi mama“. „Tom nazivu kumovala je prijateljica, koja kad je videla koliko sam knjiga o roditeljstvu pročitala rekla da ću postati - profi mama. Ipak, nisam ja profi, već sam kao i sve ostale mame i tate, i dalje puna pitanja o roditeljstvu. Na našoj akademiji okupljamo upravo najveće stručnjake za roditeljstvo koji odgovaraju na nedoumice koje muče većinu nas, a njihovi odgovori i saveti pomažu da se bolje snađemo i budemo prisutniji kao roditelji u svetu naše dece“, priča sa osmehom Ivana. Ubrzo posle rođenja ćerke, stigao je i sin Jug, a Ivana je uveliko prestala sa poslom od devet do pet i na neki način povezala svoju marketinšku struku sa majčinstvom. „Shvatila sam na vreme da bi za mene sve drugo bilo preveliki stres i odlučila da želim posao koji će mi omogućiti više vremena sa porodicom. Dok su deca mala mi smo im najpotrebniji, zapravo roditelj je sve što im je potrebno, i zato želim da sam tu. Svoju struku iskoristila sam u radu Akademije, a u taj posao uključen je i moj muž, pa se nadopunjavamo, kako službeno, tako i sa obavezama prema deci i kući, sve delimo“, priča naša gošća. Neka od ključnih pitanja i strahova sa kojima se roditelji suočavaju jesu granice koje postavljaju deci, a koje su često fleksibilne. „Roditelj postavlja granice, ali one se deci ne dopadaju uvek, tako da moramo da budemo spremni da kad im kažemo ne, dobijemo burnu reakciju. Ne znači da će uvek biti tako, ali dete ume da se baca, viče, negoduje na sve moguće načine, jer ne može da se pomiri sa tim da nešto ne može. Roditelj mora biti istrajan jer će tako dobiti samosvesno dete, koje će samo sebe ograničavati kasnije u životu“ , objašnjava Ivana. Takođe, roditelje, mahom starije dece, brinu razna pitanja koja se tiču virutelnog sveta sa kojim se svi suočavamo, a u koji su deca od najmlađih godina uvučena. „Malu decu ne smemo ostavljati samu sa ekranom, niti im davati aparate u ruke, sve dok bar ne krenu u osnovnu školu. Preporuka je da roditelji gledaju različit sadržaj zajedno sa decom, da budu upućeni u ono što ona prate, iako to nije uvek moguće. Ipak istraživanja su pokazala da dete koje je samosvesno u oflajn svetu, nikada ne podleže virtuelnom nasilju, niti bilo kakvim navlakama koje nudi svet interneta“, kaže gošća Mamazjanije. Da bi roditelj mogao da brine o detetu, da provodi sa njim to čuveno kvalitetno vreme, mora misliti i o sebi. „Treba češće postavljati pitanje kako smo mi, kao roditelji. Mnogo toga se promeni u našim životima kad dođu deca i oni koji kažu da se ništa nije promenilo, ne govore istinu, jer to je nemoguće“. Liste svakodnevnih obaveza, koje svaka mama ima, nikada se ne smanjuju, ali nije neophodno ispuniti sva očekivanja sa tih „kilometarskih“ papirića. „Svaka mama je u stresu da mora da uradi sve sa tog spiska, koji neke drže u glavi, a neke na papiru, telefonu, svakako mnogo je važnije da budemo prisutni kada smo sa decom, nego da neprestano razmišljamo šta je ono što sledeće treba da uradimo, da li smo nešto preskočile, hoćemo li stići sve, jer - ne mora sve, spisak može i da sačeka“, nasmejano priča Ivana.

Ja sam Aleksandra Vančevska, geštalt terapeutski savetnik i UKCP terapeut pod supervizijom. Cilj mi je da kreiramo prostor gde se uspeh sastaje sa spokojem. Želim da podržim one koji u životu dosta postižu da nauče kako da stave negu sebe, autentičnost i ispunjenje na prvo mesto, gradeći tako uspeh u ritmu svoga bića.

Izbor za pesmu Evrovizije se bliži. Nakon polufinala (13. i 15. maj) od ukupno 37 pesama će se u velikom finalu u subotu 17. maja naći njih 26. U švajcarskom Bazelu ove godine će biti nešto više brzih numera nego balada, a po starom dobrom evrovizijskom običaju neće izostati ni komedijantsko-satirični nastupi. Sve to omogućava dobru zabavu za više od 160 miliona gledalaca direktnog prenosa. Mnogo zanimljivih podataka i zapažanja o ovom spektaklu su za vas pripremili Maja Marić i Saša Bojić.  Von Sasa Bojic /Maja Maric.

"Životni put Marijin, počevši od Isusova začeća, nije uopće bio lagan. Mnogo puta se mogla zapitati: Kako je to moguće! No, i kad nije razumjela Isusove postupke i riječi, uvijek je kao ponizna i predana službenica izgovarala svoj "Neka mi bude". " S. Slavka Sente.

Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh. Sogovornica: Rebeka Kunej, etnologinja, kulturna antropologinja, raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU.

Piše Leonora Flis, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Manca G. Renko je vešča pisanja. Vešča je tudi analitičnega in kritičnega razmisleka. Slednje ji najbrž pride zelo prav tudi pri njenem znanstvenem delu. Po izobrazbi je zgodovinarka, uveljavljena je tudi kot esejistka in urednica. Vse te veščine in talenti so združeni v njeni knjigi Živalsko mesto. Podnaslov Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih povzame kar nekaj njenih nivojev, ne pa vseh. Eseji so ponavadi žanr, ki zahteva počasno branje. Seveda moramo biti tudi pri pričujoči knjigi zbrani, vendar je slog Mance G. Renko gibek, dihajoč, vsebina pa privlačna, neodložljiva v svoji, (zagotovo vsaj literarni) iskrenosti. Ne želim reči, da avtorica ni iskrena kot individuum, ki ubeseduje svoje življenje, vendar se moramo zavedati, da ne glede na ostrino, prodornost in tudi čustvenost njene misli, beremo samocenzuriran zapis: »(...) prav toliko kot se s pisanjem razkrivamo, se tudi zakrivamo in pisanje ni nič bolj pot k dekonstrukciji kot konstrukciji lastne (literarne) osebe.« Pisanje imenuje tudi trening in mu ne pripisuje terapevtskih lastnosti, ki se pogosto izpostavljajo pri avtobiografskih zapisih. Knjiga je sestavljena iz desetih esejev, od teh ima eden funkcijo prologa, v katerem nas avtorica seznani s sestavo knjige in svojih izhodišč pri pisanju: “V živalskem mestu se mešajo napol artikulirane misli drugih ljudi, velikokrat preveč premišljene ideje, surova čustva, ključna življenjska spoznanja, popularne kulture, politični nazori, zgodovina, visoka umetnost, nizke strasti.” In ta napoved ne razočara. V eseju Are We Having Fun Yet Manca G. Renko tematizira med drugim tudi vprašanje vrednosti umetnosti, tiste bolj izbrane in tiste druge, namenjene množicam. Kratek prerez skozi zgodovino pokaže, da imata visoka umetnost in množična, popularna kultura pogosto enak izvor oziroma motivacijo: razvedrilo. V primeru klasičnih izdelkov je šlo bolj za zabavo elit, za pozicijo zrenja, ki so si jo lahko privoščili bogati. Množična kultura pa je kultura potrošništva, ki ima v jedru prav tako razvedrilo, odmik od resničnosti. Manca G. Renko skozi reference iz filmov, filozofije in literature, niza vrsto zanimivih primerov, ki dajo vedeti, da trende v umetnosti postavljajo elite in kapital. V več esejih, tudi v pričujočem, razmišlja o ženski kot o objektu, o predmetu opazovanja (kot primere navaja kip Afrodite Knidske, Botticellijevo Venero ter njeno odslikavo v Ursuli Andress v prvem filmu o Jamesu Bondu Dr. No). »Naš civilizacijski odnos do ženskih teles izhaja iz pogleda zlorabe, vdora v zasebnost, erotizacije brez privolitve.« V Osebni zgodovini popa vnovič, iz drugega zornega kota, izpostavlja položaj ženske in njenega dojemanja sveta, od zaljubljenosti do ženskega prijateljstva (vse to tudi skozi glasbene in knjižne reference, ki jih navaja). Esej kljub pisateljičini izjavi v prologu, da se v pisanju toliko odkriva, kot se tudi zakriva, deluje iskreno, lahko bi rekli boleče iskreno in ranjivo. Ko govori o prijateljstvih, pravi, da so bila nekatera »velika projekcija, ki je nastala iz želje po pripadanju, sprejetosti, varnosti in ljubezni.« »Želela sem dati vse, verjeti v vse, samo zato, da bi lahko pozabila nase.« Gre seveda tudi za običajne vzorce odraščanja in za generacijske specifike, ki jih Manca G. Renko prikaže na nazoren in domišljen način. Podobno tematsko linijo lahko razberemo tudi v eseju Or at least a voice. Of a generation. Odlično je polemiziranje o delu, o vrednoti in vrednosti dela v eseju Mnogo dela za nič. Tudi tu Manca G. Renko vpleta v zapis vprašanje spolov, obenem pa diskusijo vpne v kontekst družbenih slojev. »Nihče na svetu ne more zaslužiti niti enega samega milijona izključno z delom. To je mogoče z delom in špekulacijami, delom in dediščino, delom in izkoriščanjem, delom in srečo – ne pa s samim delom.« Prav tako izpostavlja, da je razkorak med tem, kar nam prinaša denar (vsaj tisti za preživetje, zlasti če delamo na področju kulture), ter tem, kar nas resnično zanima, včasih velik, prav tako tudi izguba naše energije. Esej Življenje onkraj tradicije je zanimiva razprava o pomenu tradicij in tega, kdo se nanje najbolj veže. Avtorici se zdi, da so (malo)meščani tisti, ki se tradicije najbolj držijo (na primer skupna kosila ob družinskih praznikih), v to analizo vnaša tudi uživanje mesa, ki naj bi bilo prav tako prevladujoča 'tradicija' (malo)meščanov (in žensk, ki se preveč predajo družinskemu življenju in zavoljo družine odvržejo recimo vegetarijanstvo). Meni, da so neprivilegirani, tisti na margini, bolj osveščeni. Zanimiva je avtoričina precej ultimativna izjava: »Nobena želja po dobrem starem ne more prinesti tudi dobrega novega. Dobro staro prinaša slabo novo.« Obujanje tradicij, ki se v tem eseju vežejo zlasti na družinski krog, je prikazano v dokaj negativni luči, zdi se, da jih avtorica skoraj apriori povezuje z nezdravimi družinskimi dinamikami. Te vsekakor so navzoče, vendar menim, da je avtoričino opažanje v tem zapisu vendarle preveč črno-belo. Tradicije ne nazadnje prinašajo povezovanje, občutek pripadnosti, bližine (kar sicer izpostavi tudi M. Renko, vendar v obujanju »dobrega starega« vidi problem) in v sebi ne nosijo nujno patologij in preživetih vzorcev. O vlogi in položaju ženske v družbi vnovič lahko beremo v eseju A tako pač je: Geniji in pridne punce, ki ga uvaja korespondenca med Jeanom Paulom Sartrom in Simone de Beauvoir. Sartre pričakuje od mlade Simone, ki je Sartra komajda dobro spoznala, da perici odnese njegovo umazano perilo. Esej nato zvede delo in ženski potencial na nekaj primerov, ki nazorno pokažejo na to, kako ženski intelekt ni pojmovan kot »eruditski, pač pa intuitiven, njihova vrednost ni prepoznana v izvirnih intelektualnih presežkih, pač pa se jih ceni predvsem kot sistematizatorke, promotorke ali popularizatorke (tujih) idej.« S pozicije ženske, ki velikokrat ni zadostno videna in slišana, žal tudi s strani same sebe in celo (ali pa še najbolj) takrat, ko je v jedru huda travma, se zbirka zaključi. Lahko kot nagovor vsem tistim, ki želijo osmisliti sebe, si dati prostor za izraz, za razmislek, za odgovorjena in odprta vprašanja. Tako kot pestrost in kompleksnost tematik besedilom v Živalskem mestu prinašata vrednost tudi multirefenčnost in intertekstualnost, ki bralkam in bralcem lahko odpreta mnoge nove miselne poti.

U nekoliko prilika smo se u razgovoru sa našim sagovornicima bavili temom kreiranja digitalnih proizvoda, i pričali smo o ovoj temi iz različitih uglova.U ovoj epizodi imamo jedinstven ugao pristupa ovoj temi: iskustvo od gotovo dve decenije prisutnosti na globalnom tržištu sa proizvodom koji nastao i razvija se i dan danas u Srbiji. Ilija Studen, jedan od osnivača ActiveCollab-a bio je sagovornik u novoj epizodi Digitalk podcasta i pričali smo o kreiranju digitalnih proizvoda iz njegovog ugla, sa naglaskom na stvari u procesu za koje on smatra da su važne za uspeh na tržištu. Mnogo konkretnih saveta i sjajnih uvida od profesionalca čiji je tim početkom ove godine na tržište izbacio verziju 8.0 ActiveCollab softvera, te vam preporučujemo da ispratite ovu epizodu! Ilija Studen, Co-founder @ ActiveCollab https://ilijastuden.com/ Teme u epizodi: - Uvod & predstavljanje - Malo o ratarstvu kao hobiju - Priča o ActiveCollab-u - Product ne isključuje Service - Šta i kako sve možemo praviti pod imenom ‘'digitalni proizvod'' - Pravna strana kreiranja digitalnog proizvoda - Od ideje na parčetu papira: biznis aspekt razvoja proizvoda - Od MVP-a pa na dalje: kreiranje samog proizvoda - Šta kada treba sa proizvodom treba izaći public? - Ilijina poruka za kraj Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4gOq6QO - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Atomske Navike" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Zdaj, ko se, zahvaljujoč vzponu generativne umetne inteligence, zdi, da so stroji človeka presegli, se krepi vtis, da moramo o svetu in svojem novem, obrobnem mestu v njem začeti razmišljati drugače. Toda: kako?V znameniti Sofoklejevi tragediji o Antigoni lahko preberemo tele privzdignjene besede: »Mnogo je nedoumljivih skrivnosti / in vendar – ni globlje skrivnosti kot človek. […] Govor je iznašel in misel, / begotno kot veter, in smisel / za red in zakone v državi, / in toplo zavetje / pred mrazom neznosnim, / pred ploho nevšečno dežjá. / Vedno izhod si poišče, / nikdár ne zaide v zadrego, / le sredstva, da bi smrti utekel, / ne najde. A iz stiske bolezni / težko ozdravljivih / le našel je pot.« In čeprav je od časov, ko so nastajale starogrške drame, minilo že kakih 2500 let, nas vzneseni sentiment, ki prežema navedeni odlomek, povečini še kar nagovarja. Saj drži, da smo v vmesnem času zagrešili nekaj genocidov, da smo se zapletli v nekaj globalnih vojn, da smo planet prignali na rob ekološkega kolapsa in da so, ne nazadnje, znanstveniki od Kopernika do Darwina prepričljivo dokazali, da nas noben božji načrt ni postavil na kak posebej visok piedestal, pa vendar ljudje o homo sapinesu še vedno najraje razmišljamo kot o nesporni kroni stvarstva in najbolj zanesljivem merilu vseh stvari. A zdaj, ko se pred našimi očmi odvija prava pravcata znanstveno-tehnološka revolucija – pa naj gre za generativno umetno inteligenco, za genski inženiring ali za kvantne računalnike –, se vendarle krepi vtis, da nam je krona naposled – in nepovratno tako – padla z glave in da moramo torej o svetu in svojem, slej ko prej obrobnem mestu v njem začeti razmišljati radikalno drugače. Toda: kako? Eno izmed možnosti menda ponujajo tiste intelektualne tradicije, ki jih je mogoče opredeliti s krovnim pojmom »antihumanizem« in že dolgo polemizirajo s stališči, ki jih je sicer tako elokventno ubesedil Sofoklej. A kaj natanko antihumanizem ponuja namesto vere v človekov neomejeni potencial in kako naj bi nam antihumanistična perspektiva mogla pomagati preživeti 21. stoletje, ki ga, kot kaže, usodno zaznamuje medsebojno prepletanje krize etabliranih družbeno-političnih institucij, ekološke katastrofe in znanstveno-tehnološke revolucije? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili Roberta Bobniča, asistenta na Oddelku za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede, pa dr. Natalijo Majsovo, izredno profesorico na istem oddelku, ter dr. Primoža Krašovca, docenta na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. foto: Leonardo Da Vinci – Vitruvijev človek, 1490, črnilo na papirju, izsek (Wikipedija, javna last)

Kot trenutno kaže, ima demokracija največjo težavo z demokrati. Pa ne le tistimi, ki se te dni merijo z republikanci, temveč tudi z demokrati iz sosedje ulice. Saj so težave tudi z ostalimi svetovnonazorskimi in političnimi imenovanji, ampak demokrati so v nenehni nevarnosti, da ekspresno postanejo to, kar niso. Če si republikanec, težko postaneš bolj ali manj republikanec, ali pa recimo prenehaš biti liberalec – kot demokratu pa ti nedemokratičnost ves čas visi za vratom. Ob tem pa v političnem prostoru vlada inflacija demokratov, na kar je zadnjič pravilno in upravičeno opozoril Janez Janša.Zadeva je namreč ta, da se bo nova stranka Anžeta Logarja imenovala "Demokrati". Janša, ki ima čarovniškega vajenca že tako ali tako po malem v želodcu, se je razjezil, da je ime Demokrati preveč podobno imenu njegove in do včeraj še Logarjeve stranke SDS, kar stoji za "Slovenska demokratska stranka". V kateri so, logično, zbrani slovenski demokrati. A obrv so dvignili tudi še preostali slovenski demokrati, ki se predstavljajo kot krščanski ali pa socialni, ni pa bilo vseeno niti prvoborcem iz devetdesetih, ki so se njega dni tudi poimenovali demokrati. Na volitvah tako lahko nastane precejšnja šlamastika. Kako velika, lahko pravkar opazujemo v Združenih državah, kjer imajo sicer samo ene demokrate in ene republikance, pa so volivci prav tako zmedeni, tako da se raje odločajo med moškim in žensko. A naša današnja analiza bo ime prihodnje Logarjeve stranke odpeljala na področje nezavednega, na področje sublimiranih sporočil, ki jih zavestni um preskoči, še kako pa jih zazna človekova podzavest. Torej imamo, oziroma bomo imeli Logarjevo stranko Demokrati. Logar je, zato, da jo je ustanovil, zapustil Slovensko demokratsko stranko. Ampak tudi Logarjevi demokrati bodo stranka. Ker bodo registrirani v seznamu političnih strank. In ker bodo registrirani v Sloveniji, bodo še vedno tudi slovenska stranka. Če nečesa ne zapišeš neposredno, ne pomeni, da to ne obstaja. Se pravi, da bodo Logarjevi demokrati še vedno slovenska stranka, in ko jim dodamo še izbrano ime, vidimo, da bo nova stranka sicer poimenovana Demokrati, na področju nezavednega pa jo bomo volivci sprejemali kot "slovensko demokratsko stranko". Logarjevi demokrati bodo tako SDS brez SS. Pomeni, da bodo volivci, ki se bodo odločili za Logarja, sicer volili Demokrate po nazivu, a s pomočjo sublimiranih sporočil bodo pravzaprav volili SDS. Ampak to je le začetek neverjetne analize. Mnogo političnih analitikov se namreč nagiba k možnosti, da so Logarjevi demokrati samo satelit oziroma trojanski konj, ki sta ga oba zvitorepa politika načrtovala družno z roko v roki ter se bosta takoj po volitvah združila in zavladala slovenskemu političnemu prostoru. Z združitvijo ne bi smelo biti problema; tudi če bi obe stranki združili po najenostavnejšem upravnem postopku bi dobili novo ime: "Slovenska demokratska stranka demokratov", ali s kratico SDSD. Pripadnike stranke pa bi enostavno klicali slovenski dvojni demokrati. Ki pa jih seveda ne bi smeli zamenjevati s Socialnimi demokrati, ki sedijo na dveh stolih. Tudi njim pogovorno pravimo SDSD. Večjo težavo imamo v naši skromni redakciji z manevrom, ki zahteva lesenega konja. Kot nam sporoča božanski Homer v Odiseji, so se vojaki spravili v maketo konja, ga kot darilo pustili pred vrati Iliosa in tako naprej in tako nazaj. Seveda v ustanovitvi Logarjevih Demokratov, trojanskega konja razumemo kot prispodobo, a kljub temu ostaja odprto vprašanje, kdo je konj, če je Troja slovenski politični prostor. Hočemo poudariti, da ni povsem jasno, ali je Logar konj, v katerega zleze Janša, kajti povsem mogoče je tudi, da je Janša vaba, v kateri se skriva Logar. Kakorkoli že; tudi če bomo v Sloveniji dobili v novembru še četrto skupino demokratov, je to gotovo bolje, kot če je ne bi dobili, oziroma če bi se politično organizirali nedemokrati. Kajti demokracija je čudna bilka, skoraj podobna plevelu, da ne zapišemo invazivni vrsti. V Združenih državah se je je zaredilo toliko, da jo izvažajo po vsem svetu, pa ne glede na to, ali sedi v ovalni pisarni demokrat ali republikanec. Ali ženska ali moški.

Izvještaji Evropske komisije ocjenjuju da je pred državama Zapadnog Balkana još mnogo posla kako bi pristupile Evropskoj uniji. Srbija već osigurala sredstva za gradnju aerodroma u Trebinju, kažu iz Uprave za geodetske i imovinsko pravne odnose bh. entiteta RS.

Kje drugje, če ne v vaši priljubljeni analitični oddaji, bomo potisnili referendumsko dramo o JEK 2, še korak naprej …Mimogrede. JEK 2 se sliši podobno, kot Hollywood označuje nadaljevanje uspešnic z morskimi psi v glavni vlogi. Le da so nadaljevanja hollywoodskih grozljivk praviloma bolj grozna, a manj  uspešna od originalov. Tako pri kritikih kot pri občinstvu. Toliko o tem.  Referendum o JEK 2 je doživel pravo tragedijo grškega tipa. Bil je razpisan z velikim upanjem, nato so se začele pojavljati dramaturške razpoke; najprej pri vprašanju, potem še pri poslancih in pred kakšnim dnem se je iz parlamenta na mopedu pripeljal deus ex machina in sporočil, da referenduma ne bo. Ker ne smemo biti ovce, se takšnemu vsiljevanju politične volje zdaj in na tem mestu uprimo! "I, kako bi to storili?" Nikakor drugače kot s tem, da zahtevamo referendum o umiku referenduma. Najlažje in najmanj politično sporno bi bilo, da ga predlaga politična stranka. Ampak katera? SDS ga ne more, ker so oni predlagali originalni referendum, kot včeraj tudi njegov umik in bilo bi vsaj nenavadno, če bi o umiku referenduma, ki so ga predlagali, zahtevali nov referendum. Stranka Svoboda ga ne more, ker je blokirala razpis referendum ob evropskih volitvah, pozneje pa so se pod mizo dogovarjali s SDS, kako terminsko zaobiti postopke, da referendum ne bi povozil periferne zakonodaje; oziroma, da periferna zakonodaja ne bi izpadla smešno ob negativnem izidu referenduma. Levica, ki že ves čas nasprotuje referendumu, bi po definiciji nasprotovala tudi referendumu o umiku referenduma, vse ostale stranke, ki so soglasno podprle razpis referenduma ter potem soglasno podprle tudi sklep o umiku referenduma, rajtamo, pa bi soglasno nasprotovale tudi razpisu referenduma o umiku referenduma. Hočemo povedati naslednje; če so politične stranke najprej razpisale, potem pa umaknile referendum, je po logiki stvari v velikem interesu javnosti, da se referendum izpelje. In očitno do njega ne moremo drugače, kot da zahtevamo referendum o tem, da naj nam ga vrnejo. Kaj bi na takšnem referendumu bilo referendumsko vprašanje, je jasno. Mnogo bolj jasno od referendumskega vprašanja na pravkar umaknjenem referendumu. Naše referendumsko vprašanje bi se glasilo: "Ali ste za to, da se izvede referendum o izgradnji JEK 2?" To vprašanje bi bilo razumljivo celo za nekoliko omejene politike, ki tudi najbolj jasna vprašanja razumejo kot manipulativna, nejasna ali pa celo zavajajoča. A takšno jasno vprašanje na referendumu o referendumu še vedno ne bi rešilo težave z vprašanjem na osnovnem referendumu. Ki je spraševalo o nečem, kar nima zveze z miroljubno rabo jedrske energije. Mimogrede; kot so se zlasali naši politiki, tako se bodo zagotovo zlasali bankirji, zidarji, projektanti in špekulanti vsega korupcijskega miljeja, ki se po navadi zberejo ob takšnih projektih; torej ni nobene možnosti, da v povezavi z jedrsko energijo v Sloveniji uporabljamo izraz "miroljubna". Kakorkoli … Bistvo vprašanja na referendumu o jedrski energiji in jedrski elektrarni mora biti povezano z jedrsko energijo. Drugače nima smisla. Vprašanje, ki so ga predlagali, je bilo podobno, kot če bi med referendumom o hidroelektrarnah in miroljubni rabi vode spraševali, če smo za to, da pijemo, ko smo žejni. Tako na tem mestu predlagamo vprašanje, ki ima trdno povezavo s to snovjo in na katerega lahko državljani Slovenije resnično kvalificirano odgovorimo ter posledično vplivamo na to, da nas ne bo odpihnilo z rodne grude. Torej: "Ali ste za to, da v jedrskem reaktorju poteka kontrolirana verižna reakcija cepitve jeder?" To in le to je ultimativno referendumsko vprašanje, ki bi nujno moralo biti zapisano na glasovalnih lističih. Če bi referendum uspel, bi se potem lahko državljani oddahnili, saj bi dobili zagotovilo o varnem, vzdržnem in verjetnem začetku gradnje JEK 2. Če bi kdo pozneje poskušal zaobiti referendumsko voljo državljanov, bi mu projekt dobesedno razneslo v obraz. Potem pa je tu še tretja plat problema, ki je med posvetovanjem z državljani nihče ne omenja. Lahko bi pa se vladajoči podučili o njej v posvetovanju z zgodovino. Če sledimo izkušnjam iz gradnje elektroenergetskih objektov v samostojni republiki Sloveniji, se objekt zagotovo podraži in bleščeče finančne konstrukcije iz obdobja posvetovalnih referendumov klavrno padejo na državno intervencijo, ki projekt najprej plača, nato preplača, nato pa ukine. Kot se nam dogaja s TEŠ 6. Hočemo povedati, da na koncu vse te elektroenergetske eskapade plačamo davkoplačevalci. In ni nam jasno, v čem se takšno sofinanciranje oziroma financiranje razlikuje od priljubljenega socialističnega mehanizma, ki smo ga njega dni imenovali: "samoprispevek". Samoprispevki so bili vsaj psevdodemokratični, saj je bil za njihovo uvedbo praviloma razpisan referendum z referendumskih vprašanjem, ki je enostavno vprašalo: "Ali ste za to, da se z vašim denarjem zgradi ta bolnišnica, ta šola, prizidek, cesta, telefonski kabel ipd.?" Ti samoprispevki so potem izginili v privatizaciji in njeni krasni novi ekonomiji, a mnogo infrastrukture, ki jo še danes uporabljamo, je posledica tega totalitarnega mehanizma. Razumnemu torej ni jasno, čemu z referendumom ne razpišemo samoprispevka za JEK 2. Slej kot prej in tako ali drugače bomo preklemansko nuklearko plačali delovni ljudje in občani; z referendumom o samoprispevku bi lahko vsaj pometli z vsemi temi bedastimi šaradami, ko med prividom demokratičnega elite razpisujejo bog ve kakšna ljudska odločanja, za paravanom pa se bratijo ob neskafeju in proteinskih napitkih parlamentarne kantine. Parlamentarni razpisi referendumov ter njih umiki delujejo žalostno in ubogo da nikoli tako. 

KKP u Madridu, Histi u Udruženju navijača Partizana 012 (mi smo prošli MNOGO bolje). Prvo gostovanje našeg podkasta van Beograda i dvanaesti lajv. Neočekivano puno o fudbalu, On the Road u Baskiji i reakcije na Real, vruće glave. Bez crka uvek (tehnička) muka. Jedite Kod Trička! http://www.kodtricka.rs/ ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i opcija za direktne donacije: paypal.me/partizanhisterical ---------------------------------- HISTI RADIO MIX br. 85 youtube.com/playlist?list=PLwhK…si=mVFpjldJcvdtIgv5 Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: PFC Histerical Majstor zvuka: nema crka :( Realizacija: Slavko Tatić, gajtan,Tričkalice, Lav Premium, Grobari Požarevac & Histi

Ep 244Dragan Pleskonjić:Zastrašujuće!Ovo nije jednostavan propust, nego greška u dizajnu i implementaciji koja je mogla da dovede u opasnost milione.Hacking Kia: Remotely Controlling Cars With Just a License Plate Google must crack open Android for third-party stores, rules Epic judgeManton Reece:Perfect example of how Apple and Google not opening up app distribution years ago will ultimately cost them much more now.Panic: End of the Road for Google Drive in TransmitJared Henderson: Kindle has a big problem, so I'm leaving it behind.United States v. Apple (2012)CPAP Reviews — New Apple Watch Sleep Apnea Setup Guide & Tutorial Older iPhones do not support the new touchpad and adjustment settings for Photographic Styles, but if you take an image on an ‌iPhone 16‌ and then edit it on an older phone, you can see the touchpad to make further adjustments.Customizing Your iPhone 16 Images With Photographic StylesCleaning the Speaker Grille Holes on a MacBook Pro or MacBook Airone of those vox pop tiktokers asked a person on the street what they do for a living and one person replied “senior project manager at IBM” and… “What is IBM”Alek pomenuo spravicu za razbijanje stakla u kolima.ZahvalniceSnimano 12.10.2024.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu

Kao gosta 181. epizode podkasta "Pod kapicom" najavili smo Stefana Ćirića, novog trenera Partizana i pomoćnog trenera u reprezentaciji Srbije. Ipak, pridružio nam se spontano i njegov brat Miloš Ćirić.Stefan je podelio utiske sa Olimpijskih igara, one iz bazena, ali i van njega. Govorio je o raspodeli uloga u ekipi, sa posebnim naglaskom na ulogu Miloša Ćuka. Uporedio je svoja iskustva iz Rija, Tokija i Pariza, koja se dosta razlikuju, osvrnuo se na saradnju sa Dejanom Savićem i opisao kako je raditi sa Urošem Stevanovićem... Stvari su jasne za Los Anđeles, a na čemu treba raditi za Brizbejn? Koji je sat nosio kada je skočio u bazen posle finala? Kako su izgledale pripreme za Olimpijske igre i ko je okupljao momke i posle treninga? Kako je izgledalo suđenje u Parizu i da li se tokom turnira promenio kriterijum, naročito posle brutalitija Kondemija i protesta Italijana? O svemu tome smo pričali sa Stefanom...On se našao i u ulozi novinara, a svom bratu Milošu postavio je nekoliko pitanja o aktuelnoj situaciji u Pro Reku. Od Miloša smo prvi put čuli šta se to tačno dogodilo u italijanskom velikanu, kako će izgledati ekipa sledeće sezone, ko je novi vlasnik kluba i da li će Reko i pod kojim uslovima igrati na evropskoj sceni...Mnogo aktuelnih i zanimljivih tema donosi nam epizoda sa braćom Ćirić. Uživajte!Četvrtak 29. avgust 2024Kupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

U četrnaestoj epizodi Radar Foruma, izazivačica Danica Popović, redovna profesorka Ekonomskog fakulteta, ugostila je Ivanku Popović, profesorku Tehnološko-metalurškog fakulteta i nekadašnju rektorku Univerziteta u Beogradu, kao i članicu pokreta "ProGlas“. Otvoreno su govorile o alarmantnim promenama i kritičnim tačkama obrazovnog sistema u Srbiji, ali i o stanju u društvu u celini. Danica Popović je izrazila zabrinutost zbog sveopšte degradacije obrazovnih standarda, ističući kako se i sami nastavnici, suočeni s nasiljem i pritiscima, povlače i snižavaju kriterijume. Ono što dodatno otežava situaciju, nadovezala se Ivanka Popović, jeste i liberalizacija uloge roditelja u obrazovanju. Osvrnule su se i na činjenicu da je u vreme rektorskog mandata Ivanke Popović odbijen i doktorat ministra finansija Siniše Malog. „Mnogo ljudi je učestvovalo u borbi da se do te konačne odluke dođe i to je bilo važno za ugled i dostojanstvo univerziteta. Borba se nastavlja jer se kroz administrativne začkoljice stalno osporava ta odluka. Ma koliko mi bili kritični prema akademskoj zajednici, po ovom pitanju je Univerzitet jedinstven. Ako se slučajno odluka po tom pitanju pomeri izvan, da to može neko drugi da odredi, onda već ne možemo da predvidimo šta će da se desi“, kaže Popović. Profesorke su takođe diskutovale i o uticaju Ruske pravoslavne crkve na našu crkvu, odnosno položaju Bogoslovskog fakulteta, kontroverzama oko iskopavanja litijuma i ulozi “ProGlasa” za koji Ivanka Popović ističe da će nastaviti borbu u kojoj su, uprkos sumnjama, svi članovi jedinstvenog stava. Ivanka Popović naglašava i zabrinutost zbog sve većeg udaljavanja univerziteta od društvenih zbivanja, dok Danica Popović podvlači opasnosti koje donosi instrumentalizacija znanja u političke svrhe.

+Moto2: Otpusti me radi pobede - Celestino Vietti slavio za Red Bull KTM Ajo posle otkaza!+Moto3: David Alonso do iskusne sedme pobede u 2024.Link za zvaničnu Fantasy Lap 76 MotoGP ligu za 2024: https://fantasy.motogp.com/leagues/join/4WEEP7HUKod za ligu: 4WEEP7HUPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

+Sedmostruki šampion sveta posle dve i po godine zabeležio 104. pobedu u karijer, u Velikoj Britaniji!+Nepopustljivi Max Verstappen.+McLaren i Norris ponovo tragičari...https://fantasy.formula1.com/en/leagues/join/P5SEDGFHU02KOD ZA LIGU: P5SEDGFHU02Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak00:18:15 It's been a while...00:21:30 Kralj Silverstona00:25:15 Prisustvovali smo istoriji00:33:15 McLaren je najbrži na gridu, ali...00:40:00 Ko razvija Ferari?00:45:00 McLaren vodi igru, ali...00:52:30 Koje su gume kome bile na raspolaganju?01:01:00 Maks želi Čeka i samo Čeka01:10:00 Mercedes ipak ima bolid01:17:00 Sjajna trka za Sainca, ali šta sutra?01:30:45 Pripremite se za Hungaroring01:34:00 Zašto meke gume?01:40:00 Tim Ferštapen01:48:30 Brate Logane :)01:51:30 Kapa dole Juki!01:54:00 2025. - godina trkanja02:07:30 Stalna rubrika - Alpina02:10:30 Berman zvanično u Hasu02:18:30 Fantasy round-up02:23:45 Zauber - prisutan02:30:00 Pitanja iz četa #1 02:44:00 Starac Luis02:53:00 Oskar popularnosti02:58:00 Pitanja iz četa #2 03:13:30 F2 & F303:25:00 Pitanja iz četa #3 03:47:00 PATREON------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 8. jul 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.Sogovorniki: dr. Gabrijela Kalčikova, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut, Jože Gregorič, Javno podjetje VOKA SNAGA, Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije, Damijan Šavron in Sašo Šenk iz podjetja Itos.   Zapiski: Zeleno zavajanje na plastenkah Poročilo Univerze Združenih narodov Koliko plastenk je v Sloveniji

Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.  

Mnogo je aktuelnih vaterpolo tema u sedmici za nama, pa smo novu epizodu "Pod kapicom" posvetili važnim stvarima koje su se dogodile na evropskoj i regionalnoj vaterpolo sceni. Dubrovački Jug osvojio je trofej u LEN Evrokupu, inače 20. za trenera Vjekoslava Kobešćaka u ovom klubu. Hrvatsko finale tog takmičenja je refleksija uspeha reprezentacije Hrvatske i svega što se radi u hrvatskom vaterpolu, a situaciju u Hrvatskoj uporedili smo sa ostatkom regiona. Pričali smo i o sprskom finalu između Radničkog i Novog Beograda,   problemima koji zatiču vaterpolo u Srbiji i potencijalnim rešenjima, kao i o Olimpijskim igrama koje predstoje. Javili su nam se Darko Brguljan i Vjekoslav Kobešćak posle finala Evrokupa, kao i kolega Andrija Martić. O svemu tome razgovarali smo i sa kolegom Dejanom Stevovićem. Uživajte!00:00:00 Početak00:01:30 Dejan Stevović u gostima00:04:15 Evropa kup - analiza00:10:15 Hrvatski vaterpolo na talasu uspeha00:14:00 Video pitanje #1 Vjeko00:23:45 Video pitanje #2 Darko00:37:30 Domaća scena00:45:00 Nedostatak kvalitetnih sportskih radnika00:55:00 Nelagoda na sportskim priredbama u Srbiji00:58:00 Final Four - najava01:10:00 Šta očekujemo od Malte kao organizatora F4?01:17:00 Video pitanje #3 Andrija01:32:00 Tranzicija u seniorski vaterpolo01:43:00 Loša raspodela sredstava u savezu01:48:00 Planovi za budućnostKupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Dug je bio Google, kratak OpenAI, a tužan Apple. Google je skoro dva duga sata uvoda u I/O u potpunosti posvetio veštačkoj inteligenciji. Mnogo stvari moglo je ostati nepomenuto, neke su pak bile zanimljive, ali je ipak i ovo jedan od događaja čije je gledanje bolje prepustiti nekome poput nas. OpenAI je sličnu priču spakovao u prihvatljivih 25 minuta, dobili smo emotivni GPT-4o i novu aplikaciju za Mac. Apple je koji dan pre toga predstavio nove iPade, ali je sa događaja posvećenog njima, glavni utisak ostavio novi čip. Da sa jubilarnim četrdesetim Sutra ne prođemo kao Google, od ostalih vesti između epizoda dotakli smo se TikToka, novih Snapdragona koji bi da prete Appleovom silicijumu, te reklama u Windowsovom start meniju. Hvala na slušanju!

Danes pa nekaj o lanskih poplavah. O hitrosti obnove se lahko prepirajo politiki, na tem mestu pa samo spomnimo na nesrečne družine, ki jih čaka morebitna izselitev. 36 objektov bo odstranjenih, 348 objektov pa je takšnih, ki predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje in življenje ljudi. Vlada je ponudila možnost nadomestne gradnje in vsaj del te naj bi bili tipski objekti. Gre za pet različnih tipov, ki pa so jih pristojni organi opisali samo z generičnimi imeni, kot so: manjši objekt, individualni tip objekta in pa dvojčka ali vrstna hiša. Govorimo seveda samo o tistih upravičencih, ki so se odločili, da jim bo nadomestni objekt zgradila država. Mnogo bo namreč tudi upravičencev, ki so se odločili za individualno gradnjo …Razmišljajoči bi ob tako občutljivi temi, kot je po poplavna obnova, najraje molčal, a ker gre v glavnem za službe, urade, strokovnjake in vladne uradnike, ki so pred tem enkrat že dopustili graditev na poplavnih področjih, je modro pogledati načrtu tipske gradnje pod prste. Tako smo si pri naših virih v popoplavni pisarni priskrbeli natančne načrte petih tipskih objektov, ki jih danes prvič in kot edini medij predstavljamo javnosti. In še mimogrede in nepovezano s temo: dva cela pet načrta nam je priskrbel moški vir, dva cela pet načrta pa ženski vir. Po novem mora biti namreč sodelovanje v RTV oddajah po spolu točno na pol, drugače se ti lahko zgodi, da jih slišiš od Marte Kos, ki je postala varuhinja pravic slovenskega estrogena na začasnem delu v Švici. In zdaj kot pravi pesem: Jurčku bomo pomagali hišico zgraditi ... Nadomestni objekti, kot si jih je zamislila vlada, imajo nekaj skupnih značilnosti. Na prvem mestu morajo biti poceni; če hoče vlada zajeziti stavkovni val, mora nekje vzeti in kje je vzeti lažje, kot pri popoplavni obnovi. Ko smo dobili poceni objekte, je naslednja zahteva vladnih strokovnjakov, da mora biti tipski nadomestni objekt vsaj nekoliko mobilen. V Sloveniji imamo ogromno vodotokov, tako da nikoli ne veš, kateri in kje bo poplavil. S tega stališča je pametno, da lahko objekt premaknemo na varnejšo lokacijo. In še tretja značilnost; objekt mora ustrezati ali regionalnim, ali kulturnim, ali pa geografskim značilnostim pokrajine. Dovolj svete slovenske krajine je že zapacane z modrimi, roza in zelenimi fasadami, ki so ostale od turških vpadov, tako da naj bodo vsaj nadomestne gradnje, za katere bo poskrbela država, okolju prijazne. In zdaj k objektom samim. Prvi objekt se imenuje "tipi …" Gre za objekt, ki je skoraj popoln stožec, kar mu daje atraktivno podobo, kajti kot vemo, je ravna linija sovražnica sodobne arhitekture. Uporabljeni materiali so izključno organski, v glavnem les in živalske kože. Prostora v tem nadomestnem objektu je veliko, interier je odprt, tako da lahko družina ves čas komunicira in se druži ob odprtem ognju. Tipi je namenjen posameznikom odprtega duha in daljših las, primeren pa za poplavno področje srednje in spodnje Save, kjer je kar nekaj ravnine, na kateri pride tip Tipi še posebej do izraza. Drugi objekt se imenuje "iglu". Gre za nadomestno gradnjo v pravem pomenu besede. Ta nadomestna gradnja uspeva le v hladnejših mesecih leta, nato pa tudi nadomestna gradnja potrebuje nadomestno gradnjo. Primerna za zgornje tokove rek na Koroškem, predvsem okoli krajev, kjer izdelujejo pravljično deželo Kralja Matjaža; gre za kupolaste bivalne objekte, zgrajene iz vode v alternativnem agregatnem stanju, kar je ekološko najčistejša mogoča gradnja. Tretji objekt se imenuje "jurta". Zaradi zahtevnosti gradnje vlada predvideva, da bo teh najmanj; postavili pa jih bodo v bližini prestolnice, kjer po navadi poplavlja Ljubljanica, kajti pri jurti je predvidena tudi soudeležba investitorja, ima pa zaradi razkošne kvadrature tudi image luksuznega prebivališča. Jurta je primerna za popoplavno obnovo pri visokih državnih uradnikih, uspešnih športnikih, gospodarstvenikih, pevcih in podobnih posameznikih, ki so nemirnega – nomadskega duha. "Adria" je četrti tipski objekt. Namenjen predvsem mladim družinam. Ker mlade družine niso zahtevne in so srečne že, če imajo streho nad glavo, bo vlada ogromno teh nadomestnih objektov napaberkovala v hrvaških campih, jih nekoliko dodelala ter nato poslala kot nadomestne gradnje. Adria je, kot pove že ime samo, primerna za slovensko obalo in Istro, bo pa, kot vse kaže, tudi najbolj številčna nadomestna gradnja. Peti in zadnji tipski objekt je "kolišče". Lokacijsko bo zelo omejen, gre pravzaprav za nadomestno elitno sosesko na ljubljanskem barju, zemljišča pa je odstopila Mestna občina Ljubljana. Kot je pri ljubljanski občini, ko odstopa zemljišča za nadstandardne gradnje v navadi, je projektna dokumentacija že izdelana in tako tudi že poznamo zunanjo podobo te luksuzne nadomestne gradnje. Naselje bo imelo dve ulici. Prva se bo imenovala "Ulica Janeza Jalna", druga pa "Ulica Zorana Jankoviča"! Če ste torej med nesrečniki, ki so bili prizadeti v lanskih poplavah, zdaj vsaj približno veste, kakšen nadomesten tip stavbe vam bo država postavila. In še to; vse nadomestne gradnje bodo v kratkem predstavljene v oddaji "Ambienti".

⏰ Dring. In vprašaj. Mnogo njih. Zakaj? Z upanjem. Da ... Bo nekdaj drugače. Zato tak naslov Ofsajda. Le vprašaj. Ker besede... Sva jih nabrala in šla skozi 21. krog. Sva. Ker verjameva v fuzbal slovenski. Ne pa v to. Ne, v to pa ne. Pa ravno, ko sta se Žiga in Smiljan Kuhar v petek spet v živo sešla.

U ovoj epizodi vodim vas kroz Osho knjigu o svetom trojstvu u emocijama: bijesu, ljubomori, strahu. Mnogo je bitno da shvatimo važnost emocionalne inteligencije, čija je definicija ukratko - sposobnost razumijevanja i reagovanja na emocije, jer nam jasnije razumijevanje naših emocija, ali i reagovanje na njih, može poboljšati kvalitet života. Ili u suprotnom - njihovo potiskivanje i kontrola- unazaditi, ili nas čak koštati života. Zanimljiva je činjenica da psiholozi tvrde da potisnute emocije izazivaju gotovo 80% bolesti – svi ti infarkti znače da je mnogo bijesa potisnuto baš u srcu recimo.03:37 o autoru - OSHO07:22 Siže podkasta - 7 poglavlja11:20 Drugo poglavlje - emocije i sentimentalnost17:57Treće poglavlje - Bijes21:00Četvrto poglavlje - Ljubomora24:09 Peto poglavlje - Strah27:30 Šesto poglavlje: Razumijevanje kao ključ transformacije30:53 Sedmo poglavlje -praktični prijedlozi - Pisanje dnevnika- Vježba sa jastukom- Uzemljenje

Prvo i najbitnije ------- VAŽNO!!! ------------- Račun za Kaću: 165-1001524673747-74 ---------------------------------- Fudbaleri se još jednom vratili iz ambisa (pobedili smo Suuurdulicu), zatim i Želju tj. "Dizelku" iz Pančeva i posle godinu i po dana smo ispred cigana na tabeli (4 boda više). 171. Derbi je u sredu. Delinkvent Terzić ode u drugu Izraelsku, a neki čudni ljudi dobiše Partizanove dresove. ABA Superkup u Podgorici (košarkaši su ostali MNOGO dužni divnim Partizanovcima iz Crne Gore), Memorijalni turnir u Atini. Mornar za 8 dana. Nastavlja se drama sa sezonskim kartama. Navodno je prodato oko 13.000 (11.089 + 1.000 + 1.000) i pušta se još 1.000 Stalne rubrike. Kutak za #NištaSporno trenutak, Mančesterska epopeja... ---------------------------------- Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i: paypal.me/partizanhisterical HISTI RADIO MIX br. 81 www.youtube.com/playlist?list=PLw…JHYyEVR6-pbpQbjHq Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični, kafanski, i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: screenshot Action24.gr Majstor zvuka: crk Realizacija: Slavko Tatić, zvuk poluprofi, Paraf & Histi

O, pa dobro nam došli nazad! Jeste li se odmorili? Išli na more? Planinu? Jeste? Niste? Nema veze, bitno je da ste sad tu sa nama. Jer svetsko prvenstvo u košarci počinje za dva dana, a vi ste pozvani da ga zajedno ispratimo! U prvom delu naše ekskluzivne Mundobasket najave, mi smo krenuli...otpozadi! Prvo su nam na tapetu grupe od E do H, gde se krije nekoliko favorita za zlato, a borbu počinju iz egzotičnih lokacija – Džakarte i Okinave! Indonezija će biti domaćin grupama G i H. Ganc nova „Indonezija Arena“ neće dočekati domaću ekipu, koja je postala prvi domaći tim koji neće učestvovati na svetskom prvenstvo – ali će zato videti neke druge, atraktivne sastave. Pogotovo je zanimljiva grupa H gde Kanada i Francuska figuriraju kao favoriti za medalje, dok iz prikrajka čeka Letonija – slabija za izostanak Porzingisa, ali i dalje dosta potentna ako se kockice sklope...grupa G je na papiru nešto slabija, ali naučili smo prošlog leta da Serđa Skariola nikada ne treba otpisivati, makar na turnir krenuo i sa rukometašima i odbojkašima. Hoće li tako biti i ove godine? Okinava je domaćin grupa E i F. Japanski ljubitelji košarke su imali više sreće nego Indožani – oni će u grupi E bodriti svoje ljubimce. Šanse su im, doduše, jako malo, jer teško da će Japan bez Haćimure (a i sa njim, ali okej...) imati šta da kaže poed Nemačke, Finske i Australije. Nemci su paklena ekipa od koje i Miloš i Edin očekuju visoke domete, dok bi i Australija mogla da iznenadi! Grupa F je već mnogo čistije definisana – ima Sloveniju (i Luku Dončića), te Gruziju koja je standardno čvrsta. Venecuela je autsajder, ali šta mogu Zelenortska Ostrva sa Edijem Tavaresom? Imaju li snage da malo poremete Gruzine makar? Mnogo pitanja, a odgovora po običaju nigde. Preslušajte ovo kako treba, pa se vidimo u četvrtak sa najavom grupa koje se igraju u Manili...a među njima je i reprezentacija Srbije! Vidimo se!

Bojan Popović, bivši reprezentativac i vice šampion Evrope 2009. u Poljskoj, novi je gost Jao Mile podcasta.Mnogo tema je bilo za razgovor, od trenutne uloge u KSS, početka košarkaške karijere do odluke za sportsku penziju.Uživajte u razgovoru!Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomilepodcastPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGosti: Bojan PopovićDatum: 21. jun  2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #crvenazvezda #podcast #reprezentacija #kkpartizan #bojanpopovic #popović #bojan #nikolajokic #abaliga #srbija #kls #kosarka #uspeh #fmp

Marko Simonović, bivši reprezentativac i kapiten Crvene zvezde novi je gost Jao Mile podcasta.Razgovarali smo o njegovom trenutnom trenerskom statusu.Kako je posle igračke karijere biti trener u KK Crvena zvezda.Pričali smo o njegovom detinjstvu provedenom na Kosovu.Prelazak za Beograd podneo je teško.Početak i ljubav prema košarci.Išao je peške na trening sa Ceraka do Banjice.Ulazak u profesionalne vode.U Crvenoj zvezdi je bio u tri navrata.Ostvario je dečački san igrajući za reprezentaciju.Mnogo još zanimljivih priča i anegdota čeka vas u dva sata razovora.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomilepodcastPratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGosti: Marko SimonovićDatum: 14. jun  2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #crvenazvezda #jaomile #podcast #reprezentacija #kkpartizan #markosimonovic #simonović #marko #nikolajokic #abaliga #srbija #kls #kosarka #uspeh

Zlatko Bolić, rekorder domaćih takmičenja sa najviše postignutih poena svih vremena, novi je gost Jao Mile podcasta.Razgovarali smo o radu KSS i šta ih sve očekuje ovo leto.Kako bi trebalo da izgleda KLS.Kako je izgledalo njegovo detinjstvo.Kako je napustio fudbal i zavoleo košarku.Ulazak u seniorsku košarku.Kako su izgledali nastupi za KKCZ.Mnogo dobrih priča i anegdota očekuje vas u preko dva ipo sata razgovora.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_pod...Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGosti: Zlatko BolićDatum: 7. jun  2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #zlatkobolic #srbija #crvenazvezda #jaomile #podcast #basketball #kkpartizan #zlatko #bolić #nikolajokic #abaliga #vojvodina #kls #kosarka

Čeprav se bo mogoče zdelo, da tokrat Gospoda začenjata epizodo malo "bogokletno", ne obupajte z ogledom ali poslušanjem.

Ermal Kuqo, direktor LA Clippers internacionalne skauting službe, bio je gost Jao Mile podcast-a.Bivši je reprezentativac Turska i Albanije kao i mnogih turskih klubova.Svoji pravu profi karijeru započeo je u Splitu a potom nastupao za Laško.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pričao je kako je izgledao njegov život u Albaniji '80 godina i kako je živela njegova porodica.Kako je zavoleo jugoslovensku košarku i pojedine igrače. Prelazak za Tursku i odlazak u Ameriku na koledž.Mnogo zanimljivih priča čeka vas u skoro 3h razgovora.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_pod...Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Ermal Kuqo Datum: 12. april 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #abaliga #partizan #crvenazvezda #jaomile #podcast #kosarka #euroleague #ermalkuqo #kuqo #ermal #turska #anadoluefes #nba #laclippers

Aleksandar Ćapin, MVP ABA Lige 2013 novi je gost Jao Mile podcast-a! Čime se sada bavi po završetku košarkaške karijere. Kako je izgledalo njegovo odrastanje. Kako je fudbal zamenio košarkom i postao profesionalac.Usledio je odlazak za Sloveniju i prvo profesionalno iskustvo. Zahvaljujući dobrim igrama dobio je slovenačko državljanstvo. Jurio je svoje snove kroz mnogo zemalja širom Evrope. Mnogo zanimljivih priča i anegdota očekuje vas u narednih 2 ipo sata. Join this channel to get access to perks:  / @jaomilepodcast  Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_pod...Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Aleksandar Ćapin Datum: 15. mart 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #crvenazvezda #partizan #kosarka #doncic #aleksandarcapin #jokic #ćapin#aleksandar  #doncic #abaliga #euroleague slovenija  #srbija #mvp

Nenad Krstić, gost je jubilarane 50. epizode Jao Mile podcasta-a !!!Zašto se odlučio da preuzme KK Sloga i kakav potencijal vidi u toj ekipi.Obrazložio je i razloge napuštanja KSS.Kako je on prihvatio odluku selektora Pešića da iz nacionalnog tima bude odstanjen Miloš Teodosić.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Kako je izgledao početak njegove karijere.Kako se prilagodio na Beograd i Partizan.Na koji način je dobio šansu u Partizanu i koliko je sreća imala doprinosa tome.Kako je trener San Antonia dolazio u Beograd i trenirao sa njim u ponoć.Odlazak u NBA i privikavanje na život u Americi.Prva iskustva sa NBA igračima.Kako je izgledala saradnja sa Dzejson Kidom, Rondom, Durantom i ostalim super zvezdama.Mnogo zanimljivih priča i anegdota čeka vas u 3h razgovora.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_pod...Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Nenad KrstićDatum: 8. mart 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #crvenazvezda #partizan #kosarka #doncic #nenadkrstic #jokic #krstić#nenad #doncic #abaliga #euroleague #kevindurant  #srbija #brooklynnets

Ol-Star je gotov, i vreme je da se razdvoji žito od kukolja. Šta se odmaralo, odmaralo se – akcija kreće sada, i polako se pripremaju izlazne pozicije za borbu za prsten. Pravo, dakle, vreme da se Edin i Miloš vrate u studio i sumiraju šta smo sve dosad gledali u toku sezone. Do kraja regularne sezone ostalo je nekih tridesetak mečeva, dovoljno da se neki timovi dodatno uzdignu, a neki padnu. Sve je još u opticaju i ništa nije izgubljeno...dobro, osim ako niste Hjuston, San Antonio, Šarlot ili Detroit. Onda ipak jeste. Istok je i dalje bombastično jak, samo se trka sa četiri svela na tri konja. Bruklin je digao u vazduh ono što je pokušao da izgradi, i ono što je, rekli bi neki, propalo za jedan broj Durentovih patika – sve je sada na Bostonu, Milvokiju i Filadelfiji, dok ostaje da se vidi može li se Klivlend umešati u tu borbu. I u plej-inu će izvesno doći do tumbanja – Indijana je u velikom kolapsu forme, a Čikago je dobio neke loše vesti. Na zapadu, očekujemo da će se situacija itekako menjati. Denver suvereno drži prvo mesto sa lepom rezervom – oni deluju dosta sigurnije naspram Memfisa i Sakramenta, koji moraju odoleti naletima solidno pojačanih Sansa i Klipersa. Tu je naravno i Dalas, a u plej-in slici hiljadu mina, od kojih se poslednja javlja u vidu Oklahome. Tanderi, koje smo toliko kritikovali tokom sezone, su rešili da okrenu ćurak i ne uključe se u rasprodaju kvaliteta – vratilo im se mogućim plasmanom u plej-in, mada...videćemo kako se sklope kockice Lejkersima koji vrebaju. Ove povrede Lebrona i Dejvisa definitivno ne deluju naivno, pritom. Predstoji nam, dakle, još oko šest nedelja bespoštedne borbe za plasman. Podsećamo vas da se regularna sezona završava devetog aprila, plej-in počinje dva dana kasnije, a prve plej-of utakmice kreću već petnaestog aprila. Srećom, imate nas da vam olakšamo to putovanje! Tako da, vreme je da se uozbiljimo! Mnogo je još košarke, a manje-više sve je bitno...krećemo jako!