Podcasts about knji

Enajsta sezona Jezikanja je za nami, avtorja Ajda in Tadej sta med 38 epizodami izbrala in zbrala nekaj njenih vrhuncev.

V oddaji smo gostili Direktorja Zavoda za digitalno dostopnost A11Y Tilna Škrabo, direktorico Zavoda Dostop, Andrejo Albreht in uporabnika dostopnega okolja in storitev Boštjana Vogrinčiča. Sprehodili smo se skozi zakonodajo, njeno uresničevanje ter izzive v praksi. V oddaji smo se zahvalili tudi za 45 radijskih romanov, ki jih je Radio Ognjišče podaril Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skabrne.

V Mariboru bodo drevi slavnostno odprli 61. festival Borštnikovo srečanje. Odprli ga bodo s špansko plesno predstavo Sonoma, ki raziskuje razmerje med telesom, zvokom, ritualom in instinktom ter odpira prostor med resničnostjo in sanjami. Začenja se tudi literarno-glasbeni festival Živa književnost s spremljevalnim programom za otroke in mlade O'živela knjiga. Pred Galerijo Škuc v Ljubljani ga bodo odprli škotski in slovenski avtorji.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V ZD Postojna pravijo, da bodo tudi po upokojitvi zdravnice, ki jo je nadomestila specializantka, poskrbeli za vse paciente. - V Domžalah naj bi v nekdanjem samostanskem kompleksu na Mali Loki uredili tudi dislocirano enoto doma upokojencev. - V celostni prometni strategiji Obalno-kraške regije bo vključen tudi pomorski promet. - Rokodelski center domače in umetnostne obrti v Veržeju praznuje svojo 20-to obletnico.

V parku Sveta Evrope pred Cankarjevim domom v Ljubljani se je začel Knjižni sejem na zraku, ki ga v sodelovanju z založniki pripravljajo v pisarni Ljubljane, Unescovega mesta literature. Mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza povezujejo Koper, Trst in Umag s temo orientalizma in evropskega odnosa do Vzhoda. Poročali bomo o 5. Mednarodnem Tartinijevem tekmovanju mesta Piran za mlade violiniste in pianiste. V Celju pripravljajo festival Prisluhi v Mestnem gozdu Celje, ki povezuje glasbo, naravo in prostor urbanega gozda.

Amir Kamber razgovara s Alidom Bremer o njenoj knjizi „Tesla ili Zatvaranje krugova“. Istaknuta autorica, dobro poznata u njemačkim i našim književnim krugovima, već godinama djeluje kao važna posrednica između kultura i jezika. Bremer ovaj put upoznajemo prvenstveno kao spisateljicu. Književni selektor Davor Korić nas detaljnije uvodi u njeno stvaralaštvo i tematiku novog romana koji je autorica pisala na njemačkom jeziku. Čiji je Tesla? Ko je doktor Ante Matijaca? Von Amir Kamber.

Predvajali smo prispevke z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij. Slovenske knjižnice v Argentini sta predstavila Polona Majdič in Urh Ferlež z Inštituta za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu [0:57-11:39], Slovensko narodno čitalnico Cleveland je predstavila Katarina Švab [12:03-25:30]; Osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem (Karlovec) pa Vedrana Kovač Vrana [25:56-42:23].

Svet zmeraj bolj prepričljivo prepljavlja epidemija debelosti, obenem pa imamo zmeraj več znanja in priporočil na področju gibanja in zdrave prehrane; toliko, da se včasih zdi preveč! Ali na področju športa in prehrane sploh še obstajajo enostavni, zanesljivi koncepti? In kako po eni strani skrbeti za grajenje mišične mase, po drugi pa izgubiti odvečno maščobo? Ali imajo pri celostnem pristopu k hujšanju mesto tudi zdravila in kirurški posegi? Neža Majdič je zdravnica, specialistka fizikalne, rehabilitacijske medicine, doktorica znanosti in docentka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ima tudi diplomo Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem in je vodja tima za klinično prehrano na URI Soča, poleg tega pa se aktivno ukvarja tudi s športom in športniki. Skupaj sva skušala kompleksno tematiko predstaviti na razumljiv način in iskreno upam, da bova komu pomagala k bolj premišljenim in zdravim odločitvam o prihodnosti!Hvala, ker spremljate podkast Umetnost Lenarjenja! Prijavite se, da ne zamudite nove epizode - vsako prvo soboto v mesecu.Za več informacij o izgubi telesne mase vas vabim, da obiščete www.resnicaodebelosti.siTa podcast epizoda nastaja v sodelovanju z družbo Novo Nordisk. Podpora podjetja ne vpliva na vsebino podcasta – mnenja in stališča, ki jih slišite, so izključno moja oziroma Nežina.Časovnica00:00:00 – Uvod: Gibanje, prehrana in zdravje00:02:16 – Kdo je dr. Neža Majdič in pot do specializacije FRM00:08:42 – Rehabilitacija športnikov vs. poškodovancev: Kaj je skupnega00:13:29 – Čuječno prehranjevanje in principi zdrave prehrane00:16:44 – Realistično zdravo prehranjevanje v praksi (služba, naročanje)00:18:56 – Pravilo 80/20 in krivda ob "grešnih" obrokih00:20:21 – Čustveno prehranjevanje in stres00:29:45 – ITM ni vse: Mišice vs. maščoba in merjenje telesne sestave00:32:50 – Centralna maščoba: Zakaj je nevarna in kaj dela v telesu00:34:26 – Hujšanje: Realna pričakovanja, jojo efekt in kdaj poiskati pomoč00:38:47 – Celostni pristop k debelosti in stanje sistema v Sloveniji00:46:43 – Zdravila za hujšanje (GLP-1) in zakaj vadba ostaja nujna00:47:00 – Trening moči kot temelj: Zakaj upor, ne kardio00:49:23 – Longevity, sedenje in gibanje v modernem življenju00:55:50 – Kako Neža sama živi, kar priporoča00:59:12 – Knjižna priporočila in zaključna misel

Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Slavko Pregl, pisatelj, ki nagovarja bralce vseh starosti, je okrogli osemdeseti rojstni dan praznoval s še eno knjigo! Dodal jo je več kot petdesetim, nastalih z mislijo na začetnike v branju in na že bolj izkušene ljubitelje pustolovščin, pa šaljivih in satiričnih, basenskih, spominskih in avtobiografskih. Ob njih tudi bolj resnim, povezanim z vsakovrstnimi založniškimi izkušnjami, v katerih zna biti še vedno duhovit, ne želi pa bralcev zabavati. Če v teh knjigah izvabi kak nasmeh, ga samo zato, ker zna tudi najresnejše zadeve, s katerimi se je v različnih vlogah ukvarjal več desetletij – in se po malem ukvarja še danes – predstaviti duhovito, nemalokdaj celo humorno. Knjiga Široko zaprta vrata z zgovornim podnaslovom – Avtorji in založniki v škripcih – je svojevrsten zbornik, cvetober besedil, ki jih je Slavko Pregl naslovil na kulturne politike in predvsem založnike, urednike, prevajalce, knjigotržce in druge, ki jim ukvarjanje s knjigo zagotavlja preživetje. Praviloma preskromno, da bi lahko bilo edini vir sredstev. Tudi besedila bolj zasebne narave povedo veliko o piščevih izkušnjah na »knjižni fronti« in v njenem sivem zaledju. Hkrati pa nagovarja tudi anonimno množico, ki knjigo, zlasti slovensko, z branjem in kupovanjem ohranja pri življenju. Pregl je prepričan, da bi bilo to življenje lahko prijaznejše. Tako za pesnike, pisatelje in druge ustvarjalce kot za založnike in naposled, z ugodnejšo ceno, tudi za bralce in kupce. Morda bi se redčenje njihovih vrst – za kar je seveda še veliko drugih razlogov – vsaj za spoznanje upočasnilo … Prvi del knjige Široko zaprta vrata, sestavljen predvsem iz člankov v Delu, Mladini, Sodobnosti in drugod v dobrem zadnjem desetletju, je avtor naslovil Bob ob steno in s tem nakazal, da v mnogih prizadevanjih ni bil uspešen. To velja predvsem za idejo, da bi ustvarjalci knjig tudi pri nas dobili od države neko nadomestilo za brezplačno izposojanje svojih del, svoje intelektualne lastnine, v javnih knjižnicah. Povrhu se v tisku in drugih medijih objavljena avtorska dela vseh vrst nenadzorovano in brezplačno fotokopirajo, kar prizadeva tudi založnike in knjigotržce. Knjižnično nadomestilo je bilo leta 2004 sicer uvedeno, vendar uveljavljanje odloka od leta 2015 naprej ni steklo, kot bi moralo. Pregl prav tako ni molčal ob več kot polovičnem zaostajanju dela knjižnic v izobraževalnih ustanovah vseh stopenj za normativi vsakoletnega kupovanja knjig za svoje učence in dijake. Nemalo šol celo več let ni kupilo nobene knjige! Strokovno in širšo javnost je poleg tega vztrajno opozarjal na stiske samozaposlenih v kulturi – čeprav sam teh težav ni občutil in bi lahko bil udobno tiho. Ob omenjanju prakse državnega pokrivanja izgub bank in gospodarskih družb, v katerih si vodilni nato delijo nagrade, je v svojem slogu pripomnil, da gre za svetle vzore podcenjevanja intelektualnega dela. Preglovi predlogi, želje in zahteve za izboljšave materialnega položaja in veljave knjige in njihovih ustvarjalcev v družbi, ki rada ponavlja, da temelji na svojem knjižnem jeziku, so, kot pravi, praviloma izzveneli v prazno. Pa naj se je oglašal kot založnik z bogatimi izkušnjami ali v skrbi za javno dobro z vrha Javne agencije za knjigo, pisateljskega društva ali društva Bralna značka ter ne nazadnje kot avtor, ki še pomni avtorske honorarje, ki so bili dostojno plačilo za opravljeno delo. Torej kot izvrsten poznavalec področja, o katerem pa odločajo uradniki, ki vedo o njem veliko manj. Če sploh kaj. K tem temam se Pregl vrača vedno znova – največ zato, ker tudi razlogi zanje ostajajo enaki. Argumenti se množijo in besede postajajo ostrejše, spremembe, za katere se zavzema z nekaj somišljeniki, pa se kljub temu odmikajo v prihodnost. Prav tako kot se prizadevanja, da bi v izračun knjižničnega nadomestila vključili tudi izposoje v šolskih knjižnicah, kar je avtor ugotavljal še lani, vedno bolj pogrezajo v močvirje neizpolnjenih obljub. V drugi del knjige, Osebna popotovanja, je Slavko Pregl poleg spominov na zgodnja leta ter pisateljske in druge začetke uvrstil vrsto zapisov o dogodkih in ljudeh, ki jih je srečeval in se od njih učil. Najprej o Zorki Peršič, bojeviti založnici z vizijo, kot jo imenuje, ki je položila temelje za razvoj in največje uspehe Mladinske knjige doma in v svetu. Zadnje besedilo v knjigi je njegov spominski pogled na Mladinsko knjigo, vrstnico v letih, v kateri je v različnih vlogah in razpoloženjih preživel večji del delovne dobe. In objavil večino svojih knjig, za katere mu je založba izrekla priznanje z dvema Levstikovima nagradama.

Posebna in močna literatura nastaja iz omejitev in družbenih sprememb, je eno od osrednjih sporočil dogodka 'Bled pred Bledom – Književnost iz zapora', ki je ta teden potekal v Ljubljani in s katerim se je začelo 58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir. Kot je znano, srečanje že vrsto let organizira Slovenski center PEN, ki sicer letos zaznamuje svojo 100-letnico. Kot so ob tej priložnosti na ponedeljkovem srečanju v Cankarjevem domu poudarili sodelujoči pisatelji, književnost ne potrebuje le svobode, ampak tudi pogum za pisanje. In prav tam, kjer so vrata zaprta, besede pogosto postanejo najglasnejše. Nekaj ključnih sporočil srečanja je zbrala Laura Barber.

Piše Andrej Lutman, bereta Jure Franko in Eva Longyka Marušič. Pesniška zbirka Bine Štampe Žmavc Strmoglavljenje sanj si zasluži oznako lepotica med knjigami, za kar gre zahvala prefinjenosti oblikovalke Tanje Radež. Izdelek je tržno naravnan, saj mora zadovoljiti kriterije konkurenčnosti na trgu pesniških zbirk, ki izhajajo brez podpore raznih javnih skladov. Knjižno napotilo je prispeval Matej Krajnc, njegovo vsebino pa nakazuje naslov: Ko bi šel in nimaš kam iti, pojdi k sebi. A takšno usmeritev zavračajo verzi s platnice: »Ko pride knjiga, / malo polistaš, / samo malo.« Nasprotje interesov je idealno za vznik zanimanja za knjigo. Povzetek teh nasprotij označuje ugotovitev, da je pot k sebi speljana prek knjige, skozi njo in ob njej. Da pa bo takšnih nasprotij še več, je povsem uporaben konec pesmi z naslovom Zarisana pot: »Toda vedel si – / pot / ni bila tvoja.« Zbirko Strmoglavljenje sanj je skorajda nujno imeti pri sebi. Bina Štampe Žmavc s svojim pesnjenjem nadaljuje žlahtno tradicijo kontrapunktično zasnovanega razmišljanja, čustvovanja in dojemanja, saj naj bi strmoglavljenje pomenilo, da so sanje zgoraj. Uvodna pesem, ki daje naslov celotni knjigi, delno pojasnjuje, kaj strmoglavljenje sanj pomeni: »Kot v najjasnejši budnosti, / se je nenadoma zavedela, / da zlato jabolko / nikoli ne bo prišlo v njene roke.« Pesniti o sanjah, upesnjevati sanje, sanjati o pesnjenju so dejavnosti, ki jih je posebej zaznamovalo gibanje, znano pod imenom nadrealizem, ki predpostavlja, da je nekaj nad tako imenovanim realnim. Tudi oznaka nova stvarnost lahko vsaj delno osvetli pesnjenje Bine Štampe Žmavc. In še nekaj je treba poudariti: ženstvenost dojemkov takšne stvarnosti. Ob tem je nujno omeniti tudi pesnico Nežo Zajc, ki s svojim pesnjenjem še koreniteje posega v domene, ki so vsem, bivajočim pred ali pod tako imenovano stvarnostjo, redkeje dostopne. Še bolj redko je, da bi se o tem pisalo na širšemu bralstvu pristopen način, in prav v tem je srž pesnjenja Bine Štampe Žmavc. Svoje dojemanje polstanj, dremeža, polbudnosti, globinskosti ali plitvine sanjskega sporoča pristopno in s tem omogoča lažji pogled v tavajočnost, kamor pač zmore seči pesniška duša.

Zašto radoznalo dete uvek stigne dalje od pametnog? Uroš Petrović o tome kako mozak „pali” na izazove i zašto je igra najozbiljniji posao na svetu. Uroš Petrović je pisac koga mnogi znaju po „Zagonetnim pričama", „Petom leptiru" ili po naslovu „najpametniji Srbin", ali malo ko zna celokupnu priču iza toga. U ovom razgovoru sa Ivanom, Uroš po prvi put na jednom mestu ispričaće čitav put koji ga je doveo tu gde je danas: od detinjstva u Gornjem Milanovcu i odrastanja na Novom Beogradu, preko školskih sukoba sa nastavnicima koji nisu trpeli drugačije, crtanja stripova i prodavanja ih u jednom primerku, butika sa ručno dizajniranom garderobom, prodavnice ribica u Beograđanci, do trenutka kad je sam odštampao roman „Aven i jazopas u zemlji Vauka" bez lekture, bez korekture, sa paginacijom na naslovnoj strani - i od te knjige napravio čitavu karijeru. Priča o tome kako je u ponoć stajao pred zatvorenom knjižarom Plato da vidi da li su mu stavili knjigu u izlog, o lupi od 60 dinara koja mu je donela ugovor sa Lagunom, o tome zašto je zatvorio uspešan posao da bi živeo od pisanja, i o inatskom polaganju najtežeg IQ testa na svetu posle mejla koji mu je praktično rekao „nemoj ni da pokušavaš". Kroz sve to provlači se razgovor o dečijoj radoznalosti, o tome šta se dešava sa mozgom koji prestane da se trudi, zašto je teško dobro i zašto radoznalo dete uvek stigne dalje od pametnog. O čemu smo pričali: - Početak razgovora - Smilies pitanje: Šta je hteo da bude kad poraste? - Škola: kreativnost i buntovnost - Srednja škola - Tehnologija, mozak i veštačka inteligencija - Odabir fakulteta - Teškoće kao pokretačka snaga - Sreća i kvalitet odnosa - Fakultet, nacrtna geometrija i zagonetke - Razvoj govora i kreativnosti kod dece - Prvi poslovi i preduzetništvo - Modni brend Aventurier - Aven i jazopas u zemlji Vauka - Put prve knjige - Kako je nastala saradnja sa Lagunom - Opus knjiga: od fantastike do mange - Vizuelna komponenta knjiga - Bajke, imaginacija i moć knjige - Mensa i najpametniji Srbin - Fotografija i National Geographic Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4sXnRSi Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: FB: https://www.facebook.com/PojacaloRS/ IG: https://www.instagram.com/pojacalo.rs/ X: https://x.com/PojacaloRS LN: https://www.linkedin.com/company/pojacalo TikTok: https://www.tiktok.com/@pojacalo.rs

V okviru čezmejnega projekta »4P - Čezmejne poti, ki odkrivajo dediščino Piera Paola Pasolinija", je izšla dvojezična pesniška zbirke »Pot ljubezni – Via degli amori«, ki vključuje skupno 33 Pasolinijevih pesmi. Posvečamo se tudi biografiji Mile Kačič Marijana Ruperta in novemu romanu Brine Svit z naslovom "Adios Buenos Aires". Poročamo pa tudi iz Bergama, kjer je na tamkajšnjem filmskem festivalu drugo mesto osvojil slovensko- islandski film "Skriti ljudje" režiserja Mihe Hočevarja.

Ostali poudarki: - V Šentjerneju pospešeno delajo na vodooskrbi - V Loški dolini bodo nadgradili osrednjo čistilno napravo -V Novi Gorici bi radi obudili varnostni sosvet - Knjižnica Poljčane zaprta zaradi zamakanja strehe - Svet severnoprimorske regije poziva zakonodajalca, da omogoči kolesarjenje v naravi - Simpozij Balkan SKI v snežnih športih

V Celovcu že skoraj sto let deluje Slovenska študijska knjižnica, v Trstu pa dobrih štirideset let deluje Knjižnica Dušana Černeta. O njunem delovanju sta govorili Dragana Laketič [od 15:37 naprej] in Lučka Kremžar [na začetku]. V oddaji smo z Janezom Stergarjem predstavili nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani [od 39:21].

Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama

Drugi poudarki: - V Izoli se na komunalni privez čaka 19 let - Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta praznuje 80 letnico - Vodna pot Kamniško Savinjskih Alp zgodba o trajnostnem turizmu, ki se skorajda piše kar sama

Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Dejan Kaloper. Jadran za Slovence ali Slovenci na Jádranu? Priročnik za slovenske turiste v komunikaciji s turističnimi delavci ali za turistične delavce v komunikaciji s slovenskimi turisti? Oboje hkrati – v dveh jezikih in eni knjigi, ki se bere z dveh strani, oranžne in modre. Domiselno oblikovana žepnica je prvenec Nejca Poharja, publicista in režiserja večinoma oglaševalskih filmov, zaljubljenca v morje, predvsem hrvaško. V letih dopustovanja na Jadranu si je gotovo prislužil tisto, o čemer piše, da je nujno za globlje razumevanje tega kratkočasnega pisanja, imenovanega priročnik: jadransko stanje duha. Ali kot avtor nekje na začetku posrečeno parafrazira velikega mediteranologa Predraga Matvejevića: Jadranstva se ne nasledi, ampak se ga doseže. Knjižica (ki zaradi majhnega formata samo daje droben vtis, vendar ima v obeh jezikih skupaj več kot 300 strani) je posrečen izmislek; iznajdljiva in mestoma zelo humorna mešanica priročnika, slovarčka, receptov, nasvetov, geografskih, meteoroloških, zgodovinskih, glasbenih, literarnih dejstev in razlag, knjižnih odlomkov, spominov, anekdot, pesmi in zgodb, jezikovnih modrovanj in preigravanj, lokalnih dogodkov, tradicij in “fešt”, pa tudi prav filozofskih razglabljanj in preizpraševanj. Rdeča nit je seveda morje, vse, kar je z njim povezano in nanj navezano; vse, kar se na njem, v njem in ob njem dogaja, plava, sonči, lovi in pluje, in čigar esenca pravemu slovenskemu morjeljubcu ostaja kot parfum na koži, sol v drobovju in odsev modrega obzorja v očeh vse dolge zimske mesece. Ta raznorodnost in avtorjeva široka jadranska razgledanost delujeta sveže in polnokrvno. Predvsem zaradi besednih gesel, kot so Delfini, Komar, Jadranje, Natakar, Ribarnica, Seks, Sup, Tetovaža, Zamorček, Apartman, Meduza, Galeb, Mačke, Povratak, Skiper, Udica, Vjetar, Zima …, večinoma različnih v slovenskem in hrvaškem delu priročnika, in obdelanih s pisanimi stilističnimi prijemi, je knjiga razbita in obenem sestavljena v “žmohten”, všečen, na trenutke tudi nostalgičen kolaž. Geslo Morje se na primer začenja takole: “Morje ni voda in ena največjih napak, ki jih lahko zagrešite na morju, je ta, da sopomenjate morje in vodo. Ali z besedami barba Stipeta: ‘Morje je morje, voda je pa za pit.'” Pod besedo Kamp, ki je naravno okolje slovenskih turistk in turistov, nam Pohar poleg skorajda bukoličnih opisov prvobitnih užitkov v neposrednem stiku z naravo ponuja tudi žalostno sodobno sliko nekdanjega šotorskega in prikoličarskega raja: “Situacija se je v zadnjih letih bistveno spremenila, najboljše lokacije so zasedle mobilne hišice, s katerimi so se cene dvignile v nebo. Tako so tudi izkušeni staroselci, ki so leta investirali v svoja prikoličarska kraljestva, izpadli iz Zevsovega načrta dobrih sosedskih odnosov. Njihov težko prigarani položaj so dobesedno v enem letu zamenjali trdi tržni odnosi, na njihove lokacije so se začasno naselili ljudje, ki so bili pripravljeni za prvo vrsto ob morju ter luksuz, povezan z mobilno hišico, odšteti več.” Aktualna je tudi beseda Hrvaščina, z nekaj zabavnimi standardnimi primeri slovenske hrvaščine in navodili, kako ta jezik čim bolje obvladati: še najbolje, če ga govorite čim pogosteje in ob vsaki priložnosti. Marsikaj pa se lahko mimogrede naučite tudi iz poslušanja hrvaške popularne glasbe – Dedića, Gibonnija, Dragojevića … “Niti v sanjah se ne nadejajte, da domačini v vas ne bodo prepoznali Slovencev, a vam bo znanje hrvaščine odprlo marsikatera vrata. Slovenska hrvaščina, slovenština, slovenska jadranština je v teku skupnih jadranskih let postala tako rekoč samostojen jezik, v katerem se sami zlahka prepoznamo.” Knjiga Jadran za Slovence / Slovenci na Jadranu je dinamična in pestro razvejana zgodba o Jadranu, inteligentno in inovativno zapakirana v slovensko-hrvaški priročnik za komunikacijo v počitniški skupnosti, predvsem v poletnem času. Čeprav hrvaškim turističnim delavcem (tudi če bi se lotili branja) svetuje, da bi bilo ta priročnik dobro imeti pri roki, kadar bi se jim v komunikaciji s slovenskimi turisti zgodilo kaj čudnega, nenavadnega ali nepričakovanega, je težko verjetno, da jim bo v kakršnokoli pomoč, bo pa tudi hrvaški del knjige razveseljeval pretežno slovenske bralce. Tako bodo lahko tudi doma, zunaj morske sezone, vadili “slovensko jadranštino”. Zaradi premišljene zgradbe, veščega pisanja in pestre vsebine je to knjiga, po kateri lahko paberkuješ spet in spet, veliko pa bo pomenila, se v globine razodela in marsikaj pojasnila predvsem tistim, ki v sebi že nosijo “jadranskega duha”. In prav zato, ker smo morski mački, ki se v teh zgodbah najdemo, jih podoživljamo in “štekamo” njihov humor, že v letih, ko nam (morda zaradi preobilja morske bleščave) peša vid, bi večje črke naredile branje veliko prijaznejše. Prav tako bi bili sicer posrečeni oranžna in modra barva platnic, v katerih so natisnjeni tudi deli besedila in vse fotografije v notranjosti knjige, zaradi boljše vidljivosti in ločljivosti lahko v močnejših odtenkih – da ne bi bili tako od sonca presvetljeni, ampak bližje mornarsko modri in oranžnordeči – pa še bolje bi ponazarjali morje in sončni zahod. Po Poharjevo je ena izmed definicij jadranstva: “če hočete delovati zares, se nikakor ne jemljite preveč resno.” Njegov prvenec je točno to: neresno resen literarni hibrid o morju, ki tako celostno in verodostojno deluje zato, ker iz njega sijeta resnična ljubezen in predanost morju in vsemu, kar je jadranskega. Duhovita knjiga, luštna za na knjižno polico, da z njo tu in tam obudiš spomine na poletna doživetja in zahrepeniš po naslednjem odmerku morskih avantur.

Nove knjižne izdaje založbe Škuc in Centra za slovensko književnost med drugim prinašajo roman Sarivala Sosiča, pesniški zbirki Natalije Milovanović in Alje Adam ter prevodna dela; danes izpostavljamo kratek roman Jeana Cocteauja Bela knjiga in avtobiografsko besedilo Moja mama se smeje Chantal Akerman. V Pokrajinskem muzeju Koper pa so odprli drugi del razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki obravnava urbanistične in arhitekturne preobrazbe po drugi svetovni vojni.

Slovenska študijska knjižnica, edina splošna knjižnica na avstrijskem Koroškem, bo prihodnje leto praznovala 100 letnico delovanja. Zdaj so odprli prenovljen, razširjen otroški oddelek, kar je velika pridobitev za knjižnico, ki ima pri utrjevanju slovenskega jezika eno ključnih vlog. Od 140.000 knjižnih enot je namreč več kot polovica namenjenih otrokom. Za njih imajo tudi različne projekte, prilagojene starostnim skupinam, s katerimi jih spodbujajo k branju in krepitvi znanja slovenskega jezika. Žal se knjižnica sooča veliko kadrovsko stisko. "Zelo mučno je vedno znova argumentirati, kako pomembna je slovenska pisana beseda, kako pomembna je bralna kultura za ohranitev in razvoj jezika, sploh pri nas na avstrijskem Koroškem, kjer smo v manjšini," pravi vodja Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek. Vodja knjižnice Dragana Laketič pa med drugim opozarja na pomen dvojezičnosti, ki ne bogati le posameznika, temveč celotno družbo.Foto (Mateja Železnikar): Slovenska študijska knjižnica v Celovcu in njene knjižničarke

76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.

Predvajali smo prispevka z mednarodne strokovne konference o slovenskih knjižnicah doma in po svetu Svetovnega slovenskega kongresa, in sicer o povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu ter uporabi sodobnih tehnologij, pa tudi o vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti zdomskega knjižničnega gradiva. O tem sta govorili: Barbara Kavčič, predsednica strokovnega odbora Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo [od 12:12 naprej] ter Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici [od 34:15 naprej]. Na začetku smo se ustavili še pri govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, ki sta ga razpisali Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Rezultati so bili razglašeni ob podelitvi 47. Tischlerjeve nagrade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen iz Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na avstrijskem Koroškem.

Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.

Knjižnemu molju še nikoli ni bilo tako hudo pod rumenim soncem! Pripoveduje: Rok Vihar. Napisala: Uroš Marolt. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Kaj se dogaja s slovenskimi knjigami v krajih po svetu, kjer se slovenščina izgublja kot vsakdanji jezik in kako lahko preprečimo zavrženje, je povedal dr. Dejan Valentinčič. Spomnili smo se tudi nekdanjega predsednika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, dr. Branka Zorna. V oddaji ste slišali še, da so ob robu 54. Novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu podpisali Pismo o nameri za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Glavni pobudnik je bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.

… brati! Pripoveduje: Blaž Šef. Napisala: Staša Tajana Grgovič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2014.

S dolaskom blagdanske sezone i vrućina, nema ništa bolje od odlaska na neko hladno, sjenovito mjesto s knjigom u ruci i čitanja priče koja vas vodi u drugi svijet. No u vremenu prepunom digitalnih distrakcija, postavlja se pitanje: koliko su knjige danas uopće popularne i koji žanrovi ili kategorije najviše zaokupljaju pažnju čitatelja?

Sezono, posvečeno Cankarju, v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju nadaljujejo s krstno uprizoritvijo predstave ''Hlapci, dokumentarec za prihodnost''. Režiser Jan Krmelj je klasično delo umestil v sodoben čas, v ospredje pa je postavil vprašanje, kako in zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta v različnih zbirkah izšle pri založbi Mladinska knjiga, so avtorska in prevodna dela: Polnočni utrinki iz Brazilije Milene Šmit, V parku, mesec Marjana Strojana, Ocean na steni Tjaše Mislej, Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum.

Predstavljamo najzanimljivije misli i izjave pisaca i spisateljica koje smo ugostili u 2025. godini. Kako Slobodan Šnajder piše o Zagrebu? Šta Saša Savanović misli o budućnosti Srbije? U kojem filmu je Goran Marković kada piše knjige? Ko su „Nevini“ za Enu Katarinu Haler? Kako su škole jačale Sinana Gudževića? Književni selektor Davor Korić i voditelj Amir Kamber razgovaraju o najzapaženijim književnim djelima autora i autorica koji govore jezike koje jednostavno ne možemo da ne razumijemo. Von Amir Kamber.

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga p. Janeza Šamperla z naslovom Pesem brata sonca. V Sloveniji je sicer bolj znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Knjižica želi pomagati izostriti naš duhovni pogled na to pesnitev prav v letu, ko mineva 800 let od smrti njenega avtorja sv. Frančiška Asiškega. Knjigo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Gre za katoliški red, ki sledi miselnosti in učenjem redovnega ustanovitelja in svetnika Frančiška Asiškega. Med drugim jih poznamo tudi zaradi Škofjeloškega pasijona, najstarejšega dramskega besedila v slovenščini, ki ga je napisal brat Romuald in ga hranijo v Kapucinski knjižnici samostana v Škofji Loki. A ta knjiga še zdaleč ni edino pomembno knjižno delo, za katerega skrbijo. Kapucinski samostan, ki deluje od leta 1707, ima namreč kar 6 knjižnic. Najdragocenejša dela sicer niso na ogled, smo pa v oddaji Nedeljska reportaža obiskali njihovo knjižnico spomeniško zavarovanih starih knjig.

V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala, na kateri odstirajo tudi zgodovinsko ozadje nastajanja te poslikave. Ustvaril jo je baročni slikar Giulio Quaglio iz Lombardije, ki je slogovno močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Dnevniški zapisi Alojza Rebule in roman Vse je postalo plamen Nataše Konc Lorenzutti sta med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta izšle pri Slovenski matici. Deli sta si sorodni v tem, da pred bralke in bralce postavljata intimno doživljanje časa 20. stoletja.

Nagrado Dušana Černeta za leto 2025, osemintrideseto po vrsti, prejme javni delavec Hadrijan Corsi iz Števerjana za življenjsko delo v korist krajevne, zamejske in širše skupnosti na področju javne uprave, narodne, socialne in kulturne politike, cerkvenega življenja ter gospodarstva.Tako je pred dnevi soglasno sklenila posebna komisija pri Knjižnici Dušana Černeta, ki jo podeljuje in jo sestavljajo Tomaž Simčič (predsednik), Erika Jazbar (članica) ter Ivo Jevnikar (član). Nagrada se podeljuje od leta 1976 v spomin na časnikarja in politika Dušana Černeta Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji kot priznanje za zasluge v prizadevanjih za ideale slovenstva, krščanstva in demokracije, ki so bili pri srcu Dušanu Černetu. Vročitev nagrade Hadrijanu Corsiju bo v petek, 26. decembra 2025, takoj po praznični maši, ki se bo v števerjanski župnijski cerkvi začela ob 11.15.

V Ljubljani je potekala strokovna konferenca o bibliotekarstvu v zamejstvu in po svetu. Slišali ste, kaj so povedali predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, državna sekretarka Vesna Humar in podpredsednik SAZU Marko Sonj ter ameriški kongresnik slovenskega rodu Paul Gosar. Naš sogovornik bo tudi Walter Bandelj, ki je že deset let predsednik Sveta slovenskih organizacij [od 26:07 naprej]. Slišali boste še, kaj prinaša Novoletno srečanje, ki bo 3. in 4. januarja v Tinjah. Teme in sogovornike nam je predstavila Marija Gruškovnjak iz Katoliške akcije [od 40:28].

Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.

V Ljubljani je včeraj v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa in soorganizaciji NUK-a potekala vsebinsko bogata strokovna konferenca »Mostovi znanja: Slovenske knjižnice doma in po svetu«. Udeleženci so govorili o stanju in izzivih slovenskih knjižnic ter knjižničnem gradivu po svetu, povezovanju slovenskih knjižnic doma in po svetu in uporabi sodobnih informacijskih tehnologij v ta namen, vlogi NUK-a pri ohranjanju in dostopnosti knjižničnih gradiv Slovencev po svetu. Slišati je bilo primere dobrih praks, pa tudi nekateri izzive in priložnosti, s kateri se slovenske knjižnice po svetu srečujejo. Udeležence je s svojim nagovorom presenetil ameriški kongresnik slovenskih korenin Paul Gosar, zbrane pa so uvodoma nagovorili predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar in podpredsednik SAZU, akademik prof. dr. Marko Snoj.

Dvestoosemintrideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je jubilejna dvajseta epizoda v živo in je posvečena knjigam in seriji o Fentabotu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se tokrat na povabilo založbe Aktivni mediji oglasili na 41. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani in pogovor posneli na glavnem odru. Igor pravi, da knjig zaradi njihove zabavnosti kar ne moreš odložiti, […]

Široko zaprta vrata Slavka Pregla, Cirkus Astralis Zorana Predina, Ali smo bili to mi Luize Bouharaoue v prevodu Selme Skenderović in Fine de Claire Daniela Gustafssona v prevodu Lucije Stupice so novosti s polic Cankarjeve založbe.

Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?Maruša in Anže v živo na Knjižnem sejmu z gostoma: medijsko psihologinjo Martino Peštaj in ustvarjalcem podkasta Očka se pofočka Miho Goršinom. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Koliko jezika govori Sinan Gudžević? Kojim jezikom progovara priroda u njegovom Sandžaku? Amir Kamber ugošćava autora knjige "Penelopin razboj", razgovara s njim o jeziku, uspomenama i tankim nitima koje povezuju rodni kraj s antičkim pjesništvom. Književni selektor Davor Korić detaljnije približava lik i djelo ovog izuzetno posebnog pisca, pjesnika i prevoditelja. U Homerovoj Odiseji Penelopa sjedi za razbojem, tka, čekajući muža Odiseja da se vrati. Ima li još vune i gdje su Penelope danas? Von Amir Kamber.

Do deset odstotkov otrok ima težave z branjem. Te težave vplivajo tudi na slabšo uspešnost pri vseh šolskih predmetih. Pri blažje izraženih težavah je otrok v šoli manj uspešen, a še izpolnjuje minimalne standarde znanja. Kako torej pomagati otrokom z učnimi težavami? Kako prepričati najmlajše, da bi izboljšali branje, in na kakšen način jim približati svet literature? O vsem tem smo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ki je potekal na Knjižnem sejmu v Ljubljani. Na vprašanja je odgovarjal dr. Marko Kalan, profesor defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Na današnji dan reformacije se na Slovenskem med drugim spominjamo prizadevanj reformatorjev za knjižno produkcijo v materinščini. Kot je v poslanici ob prazniku poudaril premier Robert Golob, je bila knjiga tedaj prebojna tehnologija. Ob tem je opomnil na nalogo vseh, da v času tehnoloških in družbenih prelomnic ohranimo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet. V oddaji tudi: - Po tragediji v Novem mestu sodišča zavračajo očitke o neukrepanju, a priznavajo, da bi postopke lahko vodili hitreje - Združeni narodi pozivajo ZDA, naj končajo napade na plovila v Karibskem morju - V Novi Sad se pred jutrišnjo obletnico zrušitve nadstreška zgrinja več tisoč ljudi z vse Srbije

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai, ki prejema Nobelovo nagrado za književnost za »presunljiv in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«, se je rodil leta 1954. Je avtor več romanov, knjig kratkih zgodb, esejev, pa tudi petih scenarijev za filme, ki jih je režiral Béla Tarr. Že s prvim romanom Satanov tango se je uvrstil med najvidnejše madžarske romanopisce in odtlej dobil številne prestižne nagrade, med njimi tudi mednarodnega bookerja. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Satanov tango ter Vojna in vojna pa tudi zbirko kratke proze Svet gre naprej – vse je prevedla Marjanca Mihelič. Leta 2014 je László Krasznahorkai prejel nagrado vilenica. Takrat se je z njim pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: László Krasznahorkai leta 2016 v Kölnu Hpschaefer www.reserv-art.de https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Krasznahorkai-L%C3%A1zl%C3%B3_koen-stadtgarten_031116_2.jpg

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 60: Poletni premisleki in življenjski slog Kulturna opažanja in družbena dinamika Osebne izkušnje in anekdote Pogovori o filmih in medijih Knjižna priporočila in razmisleki Avtomobilska zgodovina in poslovne lekcije Trendi v igrah in tehnologiji Raziskovanje alternativnih življenj in obžalovanj Koncept življenja v sedanjosti Dnevna rutina, razmisleki in pričakovanja Pomen prisotnosti v življenju Vloga junakov in razočaranje Zgodovinske perspektive in napredek človeštva Kulturni kontrasti in potrošništvo Nakupovalne navade in sodobne udobnosti =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE AIDEA 200 dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Luís Vieira je kolesarski aktivist iz Lizbone. Kolo je njegovo prevozno sredstvo že od otroštva, zdaj pa svoj entuziazem prenaša na otroke in njihove starše. S sodelavci ima na vzhodu portugalske prestolnice prostor, kjer si lahko otroci izposodijo kolo, ko prerastejo prejšnje. Meni, da ima Lizbona še veliko rezerv pri kolesarski infrastrukturi, želi si manj avtomobilov v središču mesta in sanja o razširitvi sicer zelo uspešnega projekta, ki ga upravlja s svojimi prijatelji. *Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Ob prihajajočem Tednu slepih, ki ga zaznamujemo prvi teden v juniju, bomo v današnjih Sledeh časa obiskali Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, kjer je postavljena muzejska razstava Slepopisje od točkopisa do e-bralca, ki osvetljuje zgodovino in pomen pismenosti slepih skozi različna pisna in zvočna sredstva – od brajice in tehničnega zvoka do sodobnih e-bralnikov. Na ogled je približno 60 predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov. Ustvarjalci z razstavo želijo ohranjati kulturno dediščino slepih in slabovidnih, muzejska zbirka pa je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, muzeja slepih in slabovidnih. Razstavo si je ogledala novinarka Petra Medved.

Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že osmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. Nocoj bodo najmlajše pospremile v svet sanj tople, iskrive in navihane pesmi Neže Maurer, ki nas, med drugim opomnijo na srečico, na previdnost, na to, da nikoli ni prav, na pomladni veter ali zlate copatke. Pa tudi na to, kaj je strah. Skratka, pogledajo na naš svet z zvedave in bolj vedre plati. Četudi kdaj ni takšen in se v njem ne počutimo prav doma. Na današnji svetovni dan čebel se bomo z dramsko igralko Nino Valič in zbirko pesmi Televizijski otroci, ki je v Knjižnici Čebelica izšla leta 1986, poklonili Neži Maurer ob njenem nedavnem slovesu. Pripovedovalka: Nina Valič. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.