Podcasts about knji

Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?Maruša in Anže v živo na Knjižnem sejmu z gostoma: medijsko psihologinjo Martino Peštaj in ustvarjalcem podkasta Očka se pofočka Miho Goršinom. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Do deset odstotkov otrok ima težave z branjem. Te težave vplivajo tudi na slabšo uspešnost pri vseh šolskih predmetih. Pri blažje izraženih težavah je otrok v šoli manj uspešen, a še izpolnjuje minimalne standarde znanja. Kako torej pomagati otrokom z učnimi težavami? Kako prepričati najmlajše, da bi izboljšali branje, in na kakšen način jim približati svet literature? O vsem tem smo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ki je potekal na Knjižnem sejmu v Ljubljani. Na vprašanja je odgovarjal dr. Marko Kalan, profesor defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.

Kako kultura in kulturniki živijo na družbenih omrežjih? So jim v pomoč pri promociji svojega dela? In ali kulturniki z izražanjem svojih mnenj na družabnih omrežjih predstavljajo neki nov fenomen družbeno angažiranega intelektualca? Ta in druga vprašanja pretresajo gostje na okrogli mizi. Sodelujejo: Maja Smrekar, dr. Peter Stanković in dr. Gregor Moder. Okrogla miza je v živo potekala na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma.

V naslednjih minutah bomo obiskali Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, ustanovljeno že leta 1949. Prostore ima na Trgu republike 3. Da ne gre samo za knjižnico, bomo izvedeli, predstavili so nam namreč zanimivi storitvi, zanimivi prav za vse, gre za Knjižnico stvari in Ustvarjalnico. V pogovoru z Lucijo Fatur Centralno tehniško knjižnico in dejavnosti predstavljata knjižničar Mitja Vovk Iskrič in Miha Knez, akademski kipar, vodja Ustvarjalnice.

Tudi na Radiu Slovenija smo zaznamovali Dan osrednjih knjižnic — praznik prostorov, ki so veliko več kot police s knjigami. Knjižnice so danes ena zadnjih pravih javnih dnevnih sob: vstopiš brez pričakovanj, najdeš pa lahko pogovor, idejo, mir ali bralni navdih. So prostori, kjer se učenci prelevijo v raziskovalce, mimoidoči v bralce, bralci pa v skupnost. Z direktorico Knjižnice Litija Andreja Štuhec smo se pogovarjali o tem, zakaj so knjižnice danes morda še pomembnejše kot nekoč in kako ohranjajo bralno kulturo v času, ki pogosto hiti mimo besed.

V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.

V Narodni galeriji je na ogled razstava del na papirju slikarja Iva Prančiča, Gorenjski muzej in Numizmatično društvo Slovenije sta pripravila razstavo z naslovom »Želim vam vse najboljše« – Voščilnice skozi čas, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), pa slavi 20 letnico.

Predstavljamo pester sveženj knjižnih novosti, ki jih je nedavno izdala Slovenska matica. Med drugim izpostavljamo zbirko likovno teoretskih razprav Jožefa Muhoviča. Vabimo vas tudi v galerijo Caserma v sečoveljskih solinah, kjer je na ogled razstava likovnih del akademske slikarke Fulvie Zudič z naslovom »Evaporazione / Izhlapevanja«.

Ali so spominski dogodki v Novem Sadu in drugih srbskih mestih v zadnjih dneh dali nov zagon protestnemu gibanju? 68. mednarodni beograjski knjižni sejem je potekal od 25. oktobra do 2.novembra. Kako je minil, kaj ga je zaznamovalo?

Na današnji dan reformacije se na Slovenskem med drugim spominjamo prizadevanj reformatorjev za knjižno produkcijo v materinščini. Kot je v poslanici ob prazniku poudaril premier Robert Golob, je bila knjiga tedaj prebojna tehnologija. Ob tem je opomnil na nalogo vseh, da v času tehnoloških in družbenih prelomnic ohranimo slovensko besedo in jo vtkemo v sodobni digitalni svet. V oddaji tudi: - Po tragediji v Novem mestu sodišča zavračajo očitke o neukrepanju, a priznavajo, da bi postopke lahko vodili hitreje - Združeni narodi pozivajo ZDA, naj končajo napade na plovila v Karibskem morju - V Novi Sad se pred jutrišnjo obletnico zrušitve nadstreška zgrinja več tisoč ljudi z vse Srbije

Sinoči se je zaključil Frankfurtski knjižni sejem. Na nekaterih izstopajočih dogodkih so bili tudi naši mikrofoni. V oddaji ponujamo tudi pogled na celjske odre. Napovedujemo današnji koncert Celjskega godalnega orkestra v celjskem Narodnem domu, poročamo pa tudi s prve predstave letošnje sezone Slovenskega ljudskega gledališča z naslovom »Zvezde gledamo, da ne bi videli sveta«, ki je nastala po motivih Kurenta Ivana Cankarja.

Pridruži se besplatno u Klub Zdravlja i Dugovječnosti - https://www.humanlabhub.com/klub-zdravlja-i-dugovjecnosti29.10. u 18:00 Preradovićeva 5 (Knjižnica i čitaonica Bogdana Ogrizovića) Dalibor ima promociju knjige https://bit.ly/Covjekvodiczazivot BESPLATNI email tečaj za optimizaciju tvoje svakodnevice HUMAN CODE - https://humanlabhub.com/human-code (30 dana za zdravlje koje funkcionira u stvarnom životu)Preuzmi *besplatni popis 50 najutjecajnijih knjiga* koje mijenjaju život - https://humanlabhub.com/knjige*Metabolic Friendly* - 10% popusta na specijalistički pregled uz kod: HUMANLAB - https://www.metabolic-friendly.com/// POVEŽI SE S MATEOM //Instagram: https://www.instagram.com/mateozx95LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/mateo-%C4%87orlukaFacebook: https://www.facebook.com/HumanLABpodcastWeb: https://www.humanlabhub.com*Dobrodošli u Human LAB!*Podcast koji spaja znanost i praktične savjete za zdravlje, dugovječnost i kvalitetu života. Ja sam Mateo Ćorluka, medicinski tehničar i zaljubljenik u dugovječnost, posvećen pružanju znanstveno utemeljenih informacija koje ti pomažu preuzeti kontrolu nad vlastitim zdravljem. Kroz podcast epizode istražujem ključne teme zdravlja, fitnessa, prevencije bolesti i mentalnog blagostanja, s ciljem inspiriranja svakog pojedinca da živi svoj najbolji život. Pridruži mi se u ovoj misiji i otkrij kako znanost može raditi za tebe.#zdravlje #longevity #fitness #podcast Želiš podržati kanal? Napravi jednokratnu donaciju:paypal.me/humanlabpodcastIli posveti mjesečni simbolični iznos:patreon.com/humanlabpodcastVIDEO PRODUKACIJA: 38FILMS, Luka Justinijanović, web: https://38films.eu©Human LAB - Za sve upite i suradnje javiti se na mail: mateo@humanlabhub.com

Roman Čakajoč na Bojanglesa je francoski pisatelj Olivier Bourdeaut napisal v nekaj tednih, potem ko je izgubil službo in nestrpno čakal na objavo in morebiten uspeh veliko zajetnejšega, do zdaj še neizdanega dela.Tako je roman, za vsebino katerega bi težko rekli, da se ukvarja s človeško zmernostjo, premišljenostjo, preudarnostjo, umirjenostjo in treznostjo, skromnostjo in varčnostjo, na splošno odlikami kreposti, zdravih navad in duševne stabilnosti, postal pisateljev mednarodno priznan prvenec, namesto romana, s katerim se je mučil veliko dlje, kot s pričujočim. Potem ko je v različnih medijih doslej doživel že nekaj priredb – tudi filmska je med njimi – , je za prevod v slovenščino poskrbela Daša Pelikan Prek, v zbirki Ginko pa ga je izdalo Književno društvo Hiša poezije. Čeprav dogajanje v knjigi zaznamujejo zabavljaška ekstravaganca, razsipništvo, lahkoživost premožne francoske družabne smetane, pa se zgodba ukvarja predvsem z družino odraščajočega otroka, ki pa, čeprav mu starša namenjata precej naklonjenosti in ljubezni, s svojimi potrebami ni v središču pozornosti, ampak se, tudi ko gre za zabavo in ples, vse vrti okrog mamine duševne bolezni in njenega nepredvidljivega vedenja. Ples mame in očeta ter pesem Mr. Bojangles, ki jo poje Nina Simone, zaznamujeta veliko dogodkovnih plati romana; o doživljanjih posebnih situacij in emocionalni vpletenosti v trenutke čudaške vsakdanjosti vsak s svojimi pogledi pričata oče in sin … Nadja Dobnik je urednica zbirke Ginko, ki je izpostavila še več mogočih pogledov na roman Čakajoč na Bojanglesa. 

Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor.

Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor.

V tokratni oddaji se bomo najprej preselili ob reko Majno v Nemčiji, kjer se danes začenja Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu. Sejem je tudi platforma za izmenjevanje idej. Letos bo v ospredju prostor dialoga v času globalnih napetosti. V Frankfurtu sicer pričakujejo več kot tisoč avtorjev in razstavljavcev iz 92 držav ter strokovnjake iz kar 140 držav, tudi Slovenije. V oddaji boste izvedeli tudi več o Dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije.

Madžarski pisatelj László Krasznahorkai, ki prejema Nobelovo nagrado za književnost za »presunljiv in vizionarski opus, ki sredi apokaliptične groze potrjuje moč umetnosti«, se je rodil leta 1954. Je avtor več romanov, knjig kratkih zgodb, esejev, pa tudi petih scenarijev za filme, ki jih je režiral Béla Tarr. Že s prvim romanom Satanov tango se je uvrstil med najvidnejše madžarske romanopisce in odtlej dobil številne prestižne nagrade, med njimi tudi mednarodnega bookerja. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Satanov tango ter Vojna in vojna pa tudi zbirko kratke proze Svet gre naprej – vse je prevedla Marjanca Mihelič. Leta 2014 je László Krasznahorkai prejel nagrado vilenica. Takrat se je z njim pogovarjal Vlado Motnikar. Foto: László Krasznahorkai leta 2016 v Kölnu Hpschaefer www.reserv-art.de https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Krasznahorkai-L%C3%A1zl%C3%B3_koen-stadtgarten_031116_2.jpg

Ili nas oslobađa? Amir Kamber i Drago Glamuzina razgovaraju o ljubavnim osjećajima i drugim ljudskim paradoksima. Može li književnost dati smisao bračnim i vanbračnim opsesijama? U romanu "Tri" Glamuzina prikazuje odnose jednog ljubavnog trougla - dvije žene, jedan muškarac i ništa izvan njih. Književni stručnjak Davor Korić nas detaljnije upoznaje s likom i djelom Drage Glamuzine iz Hrvatske. A šta ćemo kada duboki ljubavni osjećaju postanu instrument razorne političke moći? Von Amir Kamber.

Petra Pogorevc, dolgoletna dramaturginja Mestnega gledališča ljubljanskega, je letos doktorirala s področja študijev scenskih umetnosti na AGRFT. Njena doktorska disertacija z naslovom Smrt in žalovanje kot mejna in preobrazbena dejavnika v sodobnih uprizoritvenih umetnostih je prerasla v znanstveno monografijo Gledališče in žalovanje s podnaslovom Uprizarjanje smrti kot izgube, ki je izšla pri Knjižnici MGL. Z avtorico monografije smo se pogovarjali o smrti, ki nepovratno zaznamuje življenje uprizoritve, in o žalovanju, ki z rojevanjem novih uprizoritvenih principov ohranja spomin in slavi življenje tiste osebe, ki za vedno odide. Foto: Tomaž Skale, Dnevnik

Gledališče Koper danes začenja peti mednarodni otroški festival Pri svetilniku. Ta bo vse do sobote postregel s številnimi predstavami za mlade, pester bo tudi spremljevalni program. Festival bo potekal tako v gledaliških dvoranah kot na zunanjih prizoriščih. V današnji oddaji predstavljamo tudi nekaj knjižnih novosti. Tokratni izbor prihaja iz Cankarjeve založbe, ki letos obeležuje 80-letnico delovanja.

Poti do prevodov in izdaj knjig so nepredvidljive in iskanju teh poti zunaj naših meja se posveča 15. Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. V Sarajevu, kjer teče šesti dan filmskega festivala, pa se v tekmovalnih selekcijah med drugim, poleg slovenskega filma Fantasy, za glavno srce Sarajeva potegujeta še filma s slovensko manjšinsko koprodukcijo. Malo po 16. uri se odpravimo še v koprsko Galerijo ArTina na razstavo likovnih del umetnostnega teoretika, pesnika in prevajalca Miklavža Komelja.

Ponavadi razcvet protestantskih ljudstev in držav pripisujemo deželam severno od Alp, vendar je bila zgodovinska prevlada katolištva južno od njih le posledica bolj ali manj vojaških in kasneje ideoloških investicij. V »rojstni deželi« katolištva, Italiji, tudi začetnici preroda oziroma tega čemur so tam rekli »rinascimento«, po naše renesansa, so obstajali ljudje, ki so hoteli samoopaštvo rimske škofije uskladiti s temeljno idejo krščanstva, z evangeliji usmiljenega in ne maščevalnega, židovskega boga Stare zaveze. Papežev tajnik na enem od ključnih tridentinskih koncilov sredi 16. stoletja., v Kopru rojeni Peter Pavel Vergerij (v izvirniku Pier Paolo Vergerio »il giovane« -1498–1565) je l.1556 v Baslu dal natisniti knjižico, ki je obsegala dva spisa, katerih polni naslov se glasi "Ali naj papež Pavel IV. razmisli o ponovnem sklicu tridentinskega koncila?" in "Ali sme papež z orožjem in silo zapovedati protestantom, naj sprejmejo sklepe koncila?". Knjižica sila preprostega videza, ki je bila ravno pravšnjega formata, da jo je bilo mogoče skriti med poštnimi pošiljkami, ni imela nobene knjižne opreme: avtor je bil podpisan kot "papeški tajnik", ki se zavzema za mir. Leta 2018 je pri Založbi ZRC SAZU izšel prevod iz latinščine s spremno besedo in pojasnili. Gre za avtorsko delo, ki ga je opravil profesor humanističnih predmetov na Univerzi na Primorskem dr. Gregor Pobežin, sicer tudi predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU. V studiu nam je po izidu prevoda pojasnjeval zgodbo o osebnem vplivu Vergerija ml. in renesančnega humanizma nasploh na Primoža Trubarja po pobegu s Kranjske v nemške dežele, da si reši življenje. Prepričeval ga je naj začne izdajati prevod Biblije in mu pomagal izdati prva besedila v slovenskem jeziku (1550), seveda temeljno verskega značaja. Vergerij ml. je bil med drugim tudi škof v Kopru v 30-ih letih 16. st. FOTO: Vitraž s podobo protestantskega reformatorja Petra Pavla Vergerija ml. VIR: https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/dogodki/vergerij-s-prijatelji-v-atriju-zrc

Amir Kamber razgovara s dobitnikom Nagrade "Miroslav Krleža" o njegovom novom romanu. Slobodan Šnajder u "Anđelu nestajanja" ispisuje povijest Zagreba, između ostalog, iz vizure jedne gradske dvokatnice kojoj daje moć govora. Književni kritičar Davor Korić pojašnjava kontekst i raščlanjuje zašto se u romanu, pored niza tzv. malih ljudi, pojavljuju istorijske ličnosti Josip Broz Tito i Koča Popović. Postavlja se pitanje gdje je Thompson u cijeloj priči? Donosi li Šnajderov književni anđeo utjehu? Von Amir Kamber.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 60: Poletni premisleki in življenjski slog Kulturna opažanja in družbena dinamika Osebne izkušnje in anekdote Pogovori o filmih in medijih Knjižna priporočila in razmisleki Avtomobilska zgodovina in poslovne lekcije Trendi v igrah in tehnologiji Raziskovanje alternativnih življenj in obžalovanj Koncept življenja v sedanjosti Dnevna rutina, razmisleki in pričakovanja Pomen prisotnosti v življenju Vloga junakov in razočaranje Zgodovinske perspektive in napredek človeštva Kulturni kontrasti in potrošništvo Nakupovalne navade in sodobne udobnosti =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE AIDEA 200 dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Knjižnici - Kulturnemu centru Lendava je vlada za letos priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. V Pivki so v produkciji umetnostne galerije Hiša kulture zaključili štiriletni cikel projekta Poslikana Pivka. Za konec pa še, da je v 77 letu umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur.

Knjižnici - Kulturnemu centru Lendava je vlada za letos priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. V Pivki so v produkciji umetnostne galerije Hiša kulture zaključili štiriletni cikel projekta Poslikana Pivka. Za konec pa še, da je v 77 letu umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur.

Ime tedna je postal Tadej Pogačar, slovenski kolesarski šampion, ki je še četrtič zmagal na Dirki po Franciji. Na zahtevni in najprestižnejši tritedenski preizkušnji je še šesto leto zapored stopil na zmagovalni oder, letos osvojil tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca, kot najmlajši kolesar z osvojitvijo svoje četrte rumene majice pa presegel še en mejnik v že tako izjemni karieri.Kandidata sta bila še: Tina Popovič, direktorica zavoda Divja misel, ki upravlja Vodnikovo domačijo, enega osrednjih akterjev kulturnega dogajanja v ljubljanski Šiški. V odprtem, gostoljubnem javnem prostoru že 10 let povezujejo lokalno skupnost, s številnimi programi pa si prizadevajo za različna druženja ob branju knjig. S projektom Knjižnica pod krošnjami, ki poteka po številnih slovenskih mestih, so vstopili že v tretje desetletje. Josip Rotar, član Mariborske kolesarske mreže, kjer so se v okviru priprav na podnebno konferenco COP 30, ki bo novembra v Braziliji, vključili v globalen projekt okoljskih aktivistov in v Sloveniji pripravili kolesarjenje za podnebno pravičnost. S prevzemom štafete, ki si jo na poti predajajo lokalni aktivisti, so lokalnim skupnostim predstavili tudi ukrepe za izboljšanje trajnostne mobilnosti v mestih in vaseh.

Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo zaradi geopolitičnih razmer prisiljeno v vse bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletjih pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najzanimivejše zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih bomo Novo Gorico odkrivali ob pomoči raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio – urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Gre za ponovitev oddaje Nedeljska reportaža, ki jo je pripravila Alja Zore.

Drugi poudarki oddaje: - Zasoljene cene klestijo šolske prevoze, zato so številne spodnjepodravske občine otroke napotile na redne linije. Kot kaže, bo temu sledila tudi občina Kidričevo. - V izolski občini se bo julija podražilo zbiranje odpadkov, jeseni pa tudi njihova obdelava in odlaganje. - V Bistrici ob Sotli so v preteklih dneh s številnimi dogodki zaznamovali farni in občinski praznik. - V Mariboru dokazujejo, da odslužena kolesa niso za na odpad. popravljene darujejo socialno šibkim. - Knjižnice Pod krošnjami spodbujajo bralno kulturo že 21-o leto - letos se že znanim pridružujeta dve novi enoti.

Plaž v tržaškem zalivu ne manjka, tako urejenih – s klasičnimi sončniki in ležalniki kot naravnih. Še pred začetkom poletja pa so nas morski psi spomnili, da si zaliv delimo z bogato paleto živalskih vrst. Evropska prestolnica kulture gosti tradicionalno vseslovensko srečanje, ki ga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja pod geslom Dobrodošli doma. Slovenci v Benečiji zadnji dve leti intenzivno vlagajo v razvoj turizma, da bi mladim ponudili priložnost, da ostanejo v domačih dolinah. Sicer pa bo poletje postreglo z obilico slovensko obarvanih dogodkov, že ta konec tedna v Devinu Vitovska in Morje, na krasu vabijo k odrivanju kamnolomov, v Benečiji bo poleti potekal mladinski raziskovalni tabor, zadnji vikend v avgustu pa bo v Repentabru ponovno zaživela najštevilčnejša slovenska etnološka prireditev Slovencev v Italiji, kraška ohcet.

Luís Vieira je kolesarski aktivist iz Lizbone. Kolo je njegovo prevozno sredstvo že od otroštva, zdaj pa svoj entuziazem prenaša na otroke in njihove starše. S sodelavci ima na vzhodu portugalske prestolnice prostor, kjer si lahko otroci izposodijo kolo, ko prerastejo prejšnje. Meni, da ima Lizbona še veliko rezerv pri kolesarski infrastrukturi, želi si manj avtomobilov v središču mesta in sanja o razširitvi sicer zelo uspešnega projekta, ki ga upravlja s svojimi prijatelji. *Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Tokrat govorimo o pojmu starizem, s katerim raziskovalec s področja sociologije staranja, docent na Fakulteti za družbene vede dr. Otto Gerdina poskuša razumeti in pojasniti, kako, kje in zakaj ta oblika zatiranja, ki trdi, da je starost pokazatelj sposobnosti in vrednosti osebe, obstaja v sodobni družbi, in kako ga lahko presežemo. Starizem kot analitski pojem ni vezan le na rabo v odnosu do starejših, temveč ga kot »mladizem« na institucionalni in na osebni ravni občutijo in doživljajo tudi mlajše generacije. FOTO: Otto Gerdina na enem izmed izobraževalnih predavanj v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani VIR: https://opro.si/arhiv/od-socutnega-do-sovraznega-starizma/

Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.

Kolutni magnetofon, diktafon, monokasetofon, brajeva ura, brajev meter. To je le nekaj pripomočkov, ki so slepim in slabovidnim v zgodovini pomagali pri samostojnosti. Približno 60 takšnih predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov, je zdaj na ogled v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani na stalni razstavi z naslovom Slepopisje od točkopisa do eBralca. Rdeča nit razstave je pismenost slepih – z brajico in tehničnim zvokom do uveljavitve v poklicu in družbi. Ob tem pa je namen razstave, ki je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, ohranitev kulturne dediščine slepih in slabovidnih. Sogovornika: Stane Padežnik Viktor Vertačnik

Ob prihajajočem Tednu slepih, ki ga zaznamujemo prvi teden v juniju, bomo v današnjih Sledeh časa obiskali Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, kjer je postavljena muzejska razstava Slepopisje od točkopisa do e-bralca, ki osvetljuje zgodovino in pomen pismenosti slepih skozi različna pisna in zvočna sredstva – od brajice in tehničnega zvoka do sodobnih e-bralnikov. Na ogled je približno 60 predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov. Ustvarjalci z razstavo želijo ohranjati kulturno dediščino slepih in slabovidnih, muzejska zbirka pa je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, muzeja slepih in slabovidnih. Razstavo si je ogledala novinarka Petra Medved.

Praznovanju svetovnega dneva čebel, ki nas na pobudo Slovenije pri OZN vse od leta 2018 naprej opominja na izjemen pomen čebel, se že osmo leto zapored pridružuje tudi svojevrstni pravljični cikel Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci!. Nocoj bodo najmlajše pospremile v svet sanj tople, iskrive in navihane pesmi Neže Maurer, ki nas, med drugim opomnijo na srečico, na previdnost, na to, da nikoli ni prav, na pomladni veter ali zlate copatke. Pa tudi na to, kaj je strah. Skratka, pogledajo na naš svet z zvedave in bolj vedre plati. Četudi kdaj ni takšen in se v njem ne počutimo prav doma. Na današnji svetovni dan čebel se bomo z dramsko igralko Nino Valič in zbirko pesmi Televizijski otroci, ki je v Knjižnici Čebelica izšla leta 1986, poklonili Neži Maurer ob njenem nedavnem slovesu. Pripovedovalka: Nina Valič. Avtorica besedila: Neža Maurer. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

Pri Švedski akademiji so v utemeljitvi zapisali, da piše avtorica "intenzivno poetično prozo, ki se spopada z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja«. V slovenščini imamo do zdaj samo roman Vegetarijanka Han Kang; prevedla ga je Urša Zabukovec iz španščine, izšel je pri založbi Mladinska knjiga. Roman je sicer v Južni Koreji izšel že leta 2007, čez devet let pa je dobil mednarodno Bookerjevo nagrado. Prav o tem romanu, pa tudi sicer o korejski književnosti, se Tadeja Krečič pogovarja z Evo Vučkovič, asistentko na oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani.

Danes je dan reformacije, ko je nemški menih Martin Luther pred 517-imi leti cerkvenim oblastnikom poslal 95 tez o prenovi Cerkve. Dan nas vsako leto spomni na protestantski projekt oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, v katerem je imel osrednjo vlogo Primož Trubar. Slovenščina je danes med stotimi največjimi in najbolje razvitimi svetovnimi jeziki, pojasnjuje jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič, ki poudarja, da je prihodnost slovenščine ob globalizaciji optimistična. V oddaji tudi: - Objavljenega premirja med Izraelom in Hezbolahom za zdaj ni. - V Španiji tridnevno žalovanje zaradi največjih poplav v zadnjih desetletjih. - V ospredju evropskih poročil o napredku Zahodnega Balkana pomen vladavine prava.

September je v naši državi mesec skupnega branja, letos je v znamenju branja v javnem prostoru. Knjižnice, bralna društva, strokovna združenja in številni partnerji, ki sodelujejo v tej največji akciji bralne kulture, želijo to jesen branje pripeljati izza zidov domov, knjižnic in šol v galerije, muzeje, nakupovalna središča, parke, tudi v gozdove, in tako spodbujati prebivalke in prebivalce k branju in okrepitvi njihove bralne pismenosti. Ta pa - kot razgrinjajo raziskave - upada pri mladostnikih in odraslih. Zakaj? Kako motivirati otroke in odrasle k dolgoročnemu branju v digitalni dobi? O tem središčnem vprašanju bomo premišljevali v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Igor Saksida, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Petra Javrh, Andragoški center Republike Slovenije; Nada Požar Matijašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Klaudija Šterman Ivančič, Pedagoški inštitut; Alenka Urh, KUD Sodobnost International.

Letošnji nagrajenec Vilenice je Miljenko Jergović, leta 1966 v Sarajevu rojeni pisatelj, pesnik, esejist, kolumnist in še kaj. V slovenščini ga poznamo po številnih prevodih, zaslovel pa je že s proznim prvencem Sarajevski Marlboro. Je neutruden portretist malih ljudi, kronist življenja v Sarajevu in v njegovi široki okolici. Za svoje delo je prejel že lepo število literarnih nagrad, domačih in mednarodnih, zadnja je zdaj Vilenica. Po Jergovićevih besedah je to najpomembnejše priznanje v tem delu sveta. Miljenka Jergovića je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar. Prevedel Vlado Motnikar, bere Bernard Stramič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Obilježavajući Svjetski dan knjige ugostili smo Amru Pajalić, nagrađivanu književnicu, urednicu i nastavnicu iz Melbournea. Mada je rođena u Australiji i piše na engleskom jeziku, Amra Pajalić se u svom književnom radu oslanja na svoje bosanskohercegovačko kulturno naslijeđe, te pišući za mlade ljude koji tek traže puteve svog identiteta, s ponosom ističe svoju različitost. "Nekada moraš raditi ono što ne voliš, da nađeš ono što voliš, ako pratiš svoju želju, onda ćeš naći svoju nafaku... " Ili: "Nemojte govoriti da je prekasno... pokušajte, jer ne znate šta će vam biti...", neki su od savjeta koje Amra Pajalić upućuje svojim učenicima i našim slušaocima.