Babi bere pravljice

Si že kdaj slišal za kravarsko kočo? Jaz tudi ne. In šele ko sem pravljico prebirala naprej, sem ugotovila, da je to kravji hlev. Morda še ne veš, kaj je vrsta. Ne tista za kosilo ali pred blagajno v trgovini. Vrsta je stara ruska dolžinska mera. Ena vrsta meri 500 ruskih sežnjev ali 3500 ruskih čevljev, kar znese skupaj nekaj več kot 1066 metrov. V 17. stoletju je bila vrsta dolga 700 sežnjev oziroma skoraj kilometer in pol in so jo »skrajšali« za časa cesarja Petra Velikega. Si že kdaj slišal za kravarsko kočo? Jaz tudi ne. In šele ko sem pravljico prebirala naprej, sem ugotovila, da je to kravji hlev. Morda še ne veš, kaj je vrsta. Ne tista za kosilo ali pred blagajno v trgovini. Vrsta je stara ruska dolžinska mera. Ena vrsta meri 500 ruskih sežnjev ali 3500 ruskih čevljev, kar znese skupaj nekaj več kot 1066 metrov. V 17. stoletju je bila vrsta dolga 700 sežnjev oziroma skoraj kilometer in pol in se je »skrajšala« za časa cesarja Petra Velikega. Vir: Ruske ljudske pravlijce, Aleksander Nikolajevič Afanasjev, prevedla Dijana Dejak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007, bere Nataša Holy

Poslušali bomo klasično pripovedko o krivici, ki jo delata mačeha in njena hčerka. Podobna vsebina se velikokrat pojavlja v pravljicah različnih narodov in zanimivo bi bilo izvedeti, kako je do tega prišlo. Kajti včasih niso poznali knjig, elektrike, časopisov, kaj šele telefonov. Kako torej da si v Latviji pripovedujejo podobne pravljice kot v Južni Ameriki? Zaenkrat pa prisluhni romunski pravljiciVir: The Project Gutenberg eBook of Roumanian Fairy Tales, Mite Kremnitz, Henry Holt and Company 1885, New York, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

V avstralski skoraj neskončni deželi živjo Aboridžini. Tudi oni pripovedujejo pravljice, tudi o bunyipu, zveri, pošasti, zmaju,ne vemo točno, kaj ta stvor je in kakšen je. Kaj je rogoz? Ta rastlina raste v plitvih ribnikih in mlakah. Značilno je podolgovato največkrat rjavo socvetje. Uporabni so podzemni deli, osnove listov, pa tudi socvetja in semena. Podzemska korenika vsebuje škrob, zato so jo v časih pomanjkanja ljudje uporabljali za hrano. Iz listov pridobljena vlakna pa so uporabljali za tkanje grobih tkanin.In kaj je socvetje? Socvetje ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj. Na primer vrba, sončnica ali koruza. Vir: The Project Gutenberg eBook of The Brown Fairy Book, Edited by Andrew Lang, DEDICATED TO DIANA SCOTT LANG, LONGMANS, GREEN, AND CO. 1904, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Glavna hrana nekoč na japonskem je bil riž. In obilica riža je bila velik zaklad, večji kot kupi zlatnikov in draguljev. Ampak, samo za dobre ljudi, ki pomagajo nesebično in ne za plačilo.In tista druga starka ni razmišljala o svojih dejanjih. Do konca je pričakovala nagrado. Saj jo je dobila, kakšno, izveš zdajle. Prisluhni japonski pravljici Grbasti vrabecVir: Svetovne pravljice, uredila Jana Unuk, Nova revija d.o.o., Ljubljana, 2004, bere Nataša Holy

Tale slovaška pripovedka je podobna tisti romunski o hudičku, ki je Stanu pomagal do bogastva in žene. Tale hudiček ni služil tako dolgo, je pa prislužil dovolj, da je ubogega drvarja oskrbel za vedno. Ljudske zgodbice so vedno na strani ubogih in revnih, bogati pa so kaznovani, ker so navadno tudi skpouški in revnim ne privoščijo dosti. Vir: L'ubomir Feldek, Slovaške pravljice, Prevedla Ana Zorko, Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba d.o.o., Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2009, bere Nataša Holy

Se spomniš starogrške pravljice o Kademu? Bil je zelo pogumen vojščak in je premagal strašnega zmaja, sina boga vojne Aresa. Posejal je zmajeve zobe in iz njih so zrasli vojščaki, ki so se začeli bojevati med seboj. Le pet jih je ostalo od vse množice, in ti so sklenili mir med seboj. Z njimi je Kadem ustanovil mesto Tebe. Prisluhni kaj se je zgodilo Kademovem vnuku.Vir: Stare grške bajke, EduardPetiška, prevedla Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980, bere Nataša Holy

Zadnjič smo slišali, kako so Simoni pokazali svoje spretnosti. Kaj je torej tokrat uspel videti in slišati drugi Simon?Vir: The Project Gutenberg eBook of Folk Tales from the Russian Retold by Verra Xenophontovna Kalamatiano de Blumenthal, Great Neck, New York, Boise State University Library, First Published 1903 Reprinted 1979, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Ruske pripovedke so vedno nekaj posebnega. V tej lahko zasledimo, da je prelepa Helena enkrat kraljična, drugič princesa in tretjič kraljevna. In ko se je kraljevna Helena odločila, da se bo poročila, je njen oče takoj opustil svoje strašne grožnje možnim ženinom in se sprijaznil s tem, da ga bo zapustila.Kaj pa je ikona? Svete ikone so slike ali mozaiki Kristusa, Device Marije ali kakšnega svetnika ali mučenca ruske cerkve. V vsaki ruski hiši jih je ena ali več, obešenih na vidnem mestu. Vsak, ki vstopi v hišo, se najprej prikloni in izreče molitev pred ikonami, preden stori karkoli drugega. To je star ruski običaj, ki ga kmetje še vedno ohranjajo. Pa še nekaj: močno zeleno vino je opis, ki ga ruski pripovedovalci še danes uporabljajo za opis pijače, ki jo je bilo čast prejeti iz kraljeve roke. Tudi ta je kot mnoge druge ruske pripovedke zelo dolga. Danes je na vrsti prvi del, drugi del pa čez tri dni. Vir: The Project Gutenberg eBook of Folk Tales from the Russian Retold by Verra Xenophontovna Kalamatiano de Blumenthal, Great Neck, New York, Boise State University Library, First Published 1903 Reprinted 1979, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Gotovo si že videl vrano, črno ptico z belimi lisami. Gavran je njen sorodnik, malo večji in popolnoma črn, njegov kljun je upognjen navzdol. Oglašata se podobno,tudi prehranjujeta se podobno. In kaj je možnar? To je močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: kave, začimb, orehov. Vir: Slovenske narodne pripovedke, izbral in uredil Alojzij Bolhar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981, bere Nataša Holy

Vir: Pripovedke o očetih in sinovih, Josephine Evetts-Secker, prevedla in priredila Andreja Blažič Klemenc, Učila, Tržič 1999, bere Nataša Holy

Zgodbica pripoveduje o srečnem naključju, ki je pomagalo mladi mamici obvarovati svojega otroka. Zaplet, prepoznavanje imena, je že znan iz pravljic drugih narodov, pa venda je zgodbica zanimiva. PrisluhniVir: The Project Gutenberg eBook of The Scottish Fairy Book By Elizabeth W. Grierson J. B. Lippincot Company, Philadephia, New York, 2011, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Je kar hudo, če si česa močno želiš, pa nimaš denarja, da bi si to privoščil. In potem se je treba znajti, tako kot si je zamislil organist. In čeprav je zaključek pripovedke pozitiven, saj sta naša junaka prenehala z laganjem, se mi zdi, da njun namen ni ravno pošten. Prenehala sta lagati in izkorišščati ljudi zato, ker sta se bala, da ju bi kdo razkrinkal in ne zato, ker je bilo njuno ravnanje nepošteno. No, navsezadnje sta se le odločila za poštenost. Vir: Zbirka pravljice, Slovaške pravljice, izbral in prevedel Andrej Pleterski, KUD Sodobnost Internacional, Ljubljana, 2019, bere Nataša Holy

Kdo pravi, da so vragi za samo škodo in zoprnije? Negode, kot je bilo ime temu vražičku, je bil priden in brihten in je sprejel kazen, ki mu jo je naložil Lucifer, poglavar vragov. Kako je pomagal pridnemu kmetiču, nam pripoveduje romunska pravljica Stan TrpinVir: Zlata ptica, Romunska pravljice, Ion Creangă, prevedel Niko Kuret, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970, bere Nataša Holy

Zadnjič smo slišali, da so bojarji, plemiči in ministri nezadovoljni z malim Ivanom. Zato so tudi oni poklicali policaja pijanca, da bi jim svetoval, kaj storiti. Le kaj jim je priporočil?Vir: Zlata ptica, Ruske pravljice, 1. knjiga, prevedel Ludvik Mrzel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964, bere Nataša Holy

Stare ruske pravljice so nekaj posbnega. Način pripovedi je čisto drugačen kot pri drugih narodih. Si lahko predstavljam temno sobo z nizkim stropom, z gručo otrok okrog ognja in starčka z belo brado, ki pripoveduje pravljico, ki jo je povedal že stokrat ali še večkrat in otroci ga napeto poslušajo. Upam, da mi bo uspelo pričarati ta poseben zven pripovedi. Te besede pa zagotovo ne poznaš. Zmaj in Mali Ivan sta igrala s kartami nekaj podobnega kot je pri nas Črni Peter. In kdor v igri zgubi, postane durak. Durak je v ruščini bedak. In nihče noče biti bedak, tudi zmaj ne.Kaj pa je pir, ki ga je zmaj priredil za Ivana? To je pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; Vir: Zlata ptica, Ruske pravljice, 1. knjiga, prevedel Ludvik Mrzel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964, bere Nataša Holy

Še ena pravljica iz bogate Krekove zbirke. Govori o malce prepostem fantu, Pavlihi, ki doživlja svet okoli sebe po svoje. Moti pa me nauk zgodbe o tem, kako je obogatel. Ker denar, ki ga je našel, je bil ukraden in pravzaprav bi moral poiskati lastnika in se zadovoljiti z nagrado. Prisluhni slovenski ljudski pripovedki o tem kako je Pavlihovo stanovanje pogorelo in kako je obogatel.Vir: Slovenske narodne pravljice in pripovedke, zbral B. Krek, bere Nataša Holy

Etiopija je država v severovzhodni Afriki in nima izhoda na morje. V državi živi več kot 80 etničnih skupin, med njimi Oromci, Amharci, Somalci in Tigrejci Najbolj razširjena materna jezika sta oromščina in amharščina, slednja je tudi uradni jezik države. Vir: Zlata ptica, Sol in zemlja, Pripovedke etiopskih ljudstev, Izbrala, prevedla in spremno besedo napisala Silvestra Rogelj-Petrič, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990, bere Nataša Holy

Podobno pravljico, transilvansko, sva si ogledala nedavno,. Zaplet v tej pravljici je drugačen. V njej nastopajo princi, v oni kmečki fantje. Krivično bi bilo, če bi le eden od princev dobil kraljično za ženo in pravljica se konča tako, da so prav vsi zadovoljni in da se ni bilo treba nikomur tepsti. Prisluhni.Vir: Italijanske pravljice, Italo Calvino, izbrala, prevedla in spremno besedo napisala Tea Stoka, verze prevedla Marija Javoršek, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, bere Nataša Holy

V ljudskih pravljicah velikokrat nastopajo škrati. Včasih so dobri in pomagajo junaku ali junakinji, največkrat pa so zlobni ali vsaj nesramni, če že ne škodujejo. Tudi tile škrati, s katerimi se je srečal Nils, niso bili kaj prida. Prisluhni skandinavski pravljici.Vir: Pravljice z vsega sveta, zbrala Maggie Pearson, prevedli Mateja Arhar in Andreja Blažič, Učila d.o.o., Tržič, 1997, bere Nataša Holy

Ko princesa poljubi žabca, se ta spremeni v princa. In ko fant poljubi kačo … kaj se zgodi? Fant je zaupal kači in se sklenil z njo poročiti. Pa čeprav so se vsi norčevali iz njega. Bil je vztrajen. In pravijo, da je vztrajnost lepa čednost. Kako se je končala poroka s kačo izveš zdajle, prisluhni in si oglej slovensko pravljico.Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy,

Zadnjič smo slišali, da je na dvoru vladala huda zmeda, saj nikjer niso našli kraljičinega naglavnega šala in kraljevega bodala in ko je kralj vprašal, kje je princesa, se je njena varuška priklonila in rekla:Vir: Rdeča pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Red Fairy Book, Andrew Lang, Langmans, Green and Co, London; 1889, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Zgodbica pripoveduje o srečnem naključju, ki je pomagalo mladi mamici obvarovati svojega otroka. Zaplet, prepoznavanje imena, je že znan iz pravljic drugih narodov, pa vendar je zgodbica zanimiva. PrisluhniVir: The Project Gutenberg eBook of The Scottish Fairy Book By Elizabeth W. Grierson J. B. Lippincot Company, Philadephia, New York, 2011, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Ta pravljica je iz zbirke Rdeča knjiga o vilah, poobjavljena v okviru projekta Gutenberg. Napisala jo je gospa d'Aulnoy in je malce drugačna. Kot bi se rahlo norčevala iz plemenitašev, kralja in kraljice in njune hčerke. Nekateri nastopajoči imajo nenavadna imena in se nenavadno tudi vedejo. Ampak, kot vedno se pravljica srečno konča za pridne in lepe in slabo za hudobne in grde. Prisluhni torej malce dolgi francoski pravljici Princesa MajaŠe prej pa morda neznana beseda: Flota so ladje ki plujejo skupaj z enakim namenom in pod skupnim poveljstvom.Vir: Rdeča pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Red Fairy Book, Andrew Lang, Langmans, Green and Co, London; 1889, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Je kar hudo, če si česa močno želiš, pa nimaš denarja, da bi si to privoščil. In potem se je treba znajti, tako kot si je zamislil organist. In čeprav je zaključek pripovedke pozitiven, saj sta naša junaka prenehala z laganjem, se mi zdi, da njun namen ni ravno pošten. Prenehala sta lagati in izkorišščati ljudi zato, ker sta se bala, da ju bi kdo razkrinkal in ne zato, ker je bilo njuno ravnanje nepošteno. No, navsezadnje sta se le odločila za poštenost. Prisluhni Vir: Zbirka pravljice, Slovaške pravljice, izbral in prevedel Andrej Pleterski, KUD Sodobnost Internacional, Ljubljana, 2019, bere Nataša Holy

Zabavna pravljica pripoveduje o fantu, ki ni bil preveč bister. In prav zato so vsi, ki jih je srečal, izkoristili njegovo preprostost. Vendar je k sreči ostal preprost in ostal zadovoljen in srečen. Vir: Pripovedke o materah in sinovih, Josephine Evetts-Secker, prevedla in priredila Andreja Blažič Klemenc, Učila, Tržič 1999, bere Nataša HolyVir sličic: Artistly 4 , montaža Nataša Holy

Islamska republika Mavretanija je obmorska država v severozahodni Afriki. Na zahodu meji na Atlantski ocean. Mož ima v tej državi lahko več žena. Navadno živijo v ubrani skupnosti, v tej pravljici pa prva žena ni bila zadovoljna. Kaj je storila, izvemo iz pripovedi mavretanske pravljice Čudežno bombažno drevoVir: Ptičji češnjev otok, uredila in prevedla Jana Unuk, Študentska založba, Ljubljana, 2008, bere Nataša Holy

Na Škotskem si pripovedujejo zgodbo o Dragici in Ljubici, dveh lepoticah. Ena je bila dobra in prijazna, druga pa zlobna in ljubosumna, pripravljena na vse, samo da bi bila edina. Pa kot je vedno v pravljicah, zlobne ljudi doleti kazen, dobri pa so nagrajeni. Tudi ta pravljica ni izjema.Vir: The Project Gutenberg eBook of The Scottish Fairy Book By Elizabeth W. Grierson J. B. Lippincot Company, Philadephia, New York, 2011, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Ta zgodba je res zanimiva. Saj vemo, kakšne so mačehe v pravljicah, navadno krute ali hudobne, vsaj zlobne. Pa ne v tej zgodbi. Seveda, najprej je bila takšna kot so mačehe v pravljicah, potem pa je od takrat, ko je razumela svojo pastorko in jo prosila za odpuščanje, postala skrbna mati. Vir: Pripovedke materah in hčerah, Josephine Evetts-Secker, Tržič, Učila, 1999, bere Nataša Holy

Podobno pravljico si pripovedujejo v različnih deželah. In vedno je problem, kdo si zasluži nagrado. Nič se ne bi moglo zgoditi brez enega ali drugega ali tretjega darila za očeta. In nazadnje je bilo odločilno tisto, kar je najvažnejše – kdo je komu všeč. Veš kje je Transilvanija? To je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije. Ime se je prvič pojavilo leta 1075 kot Ultra silvam (kar pomeni za gozdom), nato pa so ime spremenili v Transilvanija, ki pomeni isto.Vir: Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy

Norvežani imajo zelo veliko pravljic, marsikatere še ne poznamo. Ena od takih je tudi zgodbica o Tomažu Brskaču, ki je razveselil princesko. Pa ne samo takrat, bil je tako duhovit in zabaven, da se je imela dobro z njim do svoje smrti. Kaj je storil, da jo je spravil v smeh, izvemo iz pravljice Tomaž Brskač. PrisluhniVir: The Project Gutenberg eBook of East o' the Sun and West o' the Moon, with other Norwegian folk tales, Author: Gudrun Thorne-Thomsen, Peter Christen Asbjørnsen, Jørgen Engebretsen Moe, Release date: August 1, 2005 [eBook #8653], Most recently updated: February 5, 2015, iz angleščine prevedla Nataša Holy, bere Nataša Holy

Tibetanska gorska pokrajina, ki na jugu meji na Himalajsko gorovje in obsega njegov večji del, se razprostira na povprečni nadmorski višini 4500 m in jo pogosto imenujejo »streha sveta«. Vseh 14 vrhov višjih od 8000 metrov na svetu leži v tej pokrajini. Življenje v akem okolju je težko in včasih kruto. Zato so nastale tudi takšne pravljicekot je ta, o strašnem vragu, ki je ugrabljal tudi otroke. Kar nekaj neznanih besed je v tej pravljici: Doma, rastlina, podobna krompirjuPorpa je tibetanstks lesena skodelicaCampa je jed iz ječmena, olja, čaja in jakovega maslaJak je govedo z velikimi rogovi in gosto dlako, ki visi do tal. Tangkuk je majhna usnjena malha za gnetenje testa iz campe.Vir: Zlata ptica; Pripovedke s strehe sveta, tibetanske pripovedke, Izbrala, prevedla in soremno besedo napisala Silvestra Rogelj-Petrič, Ljubljana, Mladinska knjiga 1995, bere Nataša Holy

Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy

V majhni vasi Plouvinec je nekoč živel reven kamnosek Bernet. Bil je pošten in marljiv mladenič, pa vendar se je zdelo, da ni prav uspešen. Čeprav je delal, je bil reven. To ga je žalostilo, saj je bil zaljubljen v lepo Madeleine Pornec, ki je bila hči najbogatejšega človeka v Plouvinecu. Se mu bo uspelo poročiti z njo? Prisluhni zgodbi iz Bretanje Skale iz PlouvinecaBretanja je severozahodna francoska regija ob Atlantskemoceanu. Prebivalci uporabljajo poleg francoščine tudi  bretonščino.In še morda neznane besede: resava je z reso porasel svetIn kaj je resa? To je grmičasta rastlina z vijoličastimi cvetovi, ki raste na manj rodovitnih tlehVir: The Project Gutenberg eBook of Wonder Tales from Many Lands, Katharine Pyle, New York , E. P. Dutton & co., inc. Copyright, 1911 by e. P. Dutton & company, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Ta pravljica pripoveduje o Pepelku, sedmem bratu, ki je kljub temu, da je bil pač Pepelko, pridobil najlepšo kraljično. Spopasti se je moral s čudnim velikanom. Ta je namreč hodil naokrog kar brez srca, ki ga je imel spravljenega nekje, kamor nihče nima dostopa. Razen če ti je ime Pepelko. Njemu uspe vse. Prisluhni torej norveški pravljici Vir: Zlata ptica, Norveške pravljice. Prva knjiga. Prevedel Janko Moder, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960, bere Nataša Holy

Daleč stran, sredi širnega oceana bil nekoč zelen otok, kjer je živela najlepša princesa na svetu, ime ji je bilo Miranda. Bila je kraljica otoka. Nihče ni vedel, kdo so njeni starši, niti kako je prišla tja. Vendar ni bila sama; dvanajst prelepih deklet, njene dvorne dame so odraščale z njo na otoku. In kaj se je lepi Mirandi zgodilo, izveš v tej poljski pravljici . Še morda neznana beseda: Buzdovan je lesen ali kovinski kij. Vir: Polish Fairy Tales, The Project Gutenberg eBook, A. J. Gliński, prevedla Maude Ashurst Biggs, NEW YORK, John Lane company 1920, Datum izdaje: 8. julij 2011, Nazadnje posodobljeno: 7. januar 2021, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Oseba, ki se velikokrat pojavlja v pravljicah, je velikan. Brez izjeme so to hudobni stvori, ki če drugega ne, so vsaj nadležni. Saj navadno pojedo vse kar vidijo. In z njim se navadno ni dobro boriti, vedno pa ga premaga pametnejši od njega. Prisluhni torej slovenski pravljici Vir: Zlata ptica Sto belokranjskih, Lojze Zupan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

Če je v eskimski družini lovec neroden, družino pogosto obišče pomanjkanje, še huje pa je, kadar v družini ni nobenega lovca - tedaj je lakota tam skoraj vsakdanji gost. In taka je bila usoda Itaka in njegove babice. Kadar so imeli lovci iz naselja srečo, so jima dali kos mesa, kadar je bil plen pičel, niso dali ničesar. Itak je bil včasih tako hudo lačen, da ni mogel več zdržati in je glasno stokal.Kako in zaaj je vendarle preživel, izvemo v eskimski pravljiciVir: Zlata ptica, Pravljice iz igluja, Eskimske ljudske pripovedke, Izbral in zapisal Jan Suchl, Prevedla Zdenka Skerli Jerman, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, bere Nataša Holy

Tudi vile imajo otroke in kadar se odpravijo po opravkih ali na vilinsko rajanje, jih morajo uspavati. Pa kaj, ko vilinski dojenčki tudi ne marajo spati takrat ko bi to želele njihove mame. In rešitev so bili čudoviti tulipani v majhnem vrtu. Vendar, nič ni trajno in tudi zibelk za vilinske dojenčke ni več. Ostal pa je spomin. Vir: Pastirica drobtinica, izbor ljudskih pravljic, izbrala Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965, bere Nataša Holy

Kot navadno v pravljicah se glavni junakinji zgodi krivica s strani njene družine. In kot navadno nastopi rešitelj, ki poskrbi, da bo ta krivica popravljena. Tokratna zgodba se začne takole: nekoč je živel kralj, ki je imel tri hčere. Prisluhni Vir: Portugalske pripovedke, zbral in prevedel Miro Bajt, Zavod za ustvarjalnost Hymnos, Ljubljana, 2006, Zbirka Pripovedke sveta, bere Nataša Holy

Dobri in prijazni fant je verjel in zaupal svojemu podlemu bratu. In ko ga je zadela nesreča, ga je pravzaprav pričakala sreča. Vse, kar je izvedel od živali, se je uresničilo in postal je bogat in srečen ženin ljubke princese. In kaj se je zgodilo z zlobnim bratom? Vir: The Project Gutenberg eBook of Popular Tales from the Norse, Peter Christen Asbjørnsen, Jørgen Engebretsen Moe, Translator: Sir George Webbe Dasent, September 1, 2005 [eBook #8933] Most recently updated: January 15, 2021, iz angleščine prevedla Nataša Holy, bere Nataša Holy

V pravljicah so velikani navadno zlobni, požrli bi vse kar leze in gre in le največji junaki jih uspejo premagati. Amša, velikan iz Iraka, ni bil nič drugačen, dokler ga nista premagala Reuben in Rahela. Pa ne s silo, z naklonjenostjo, in velikan je spoznal, da je dobro delo veliko vredno. Prisluhni židovski pravljici iz IrakaVir: Obesi luno na streho moje palače in druge židovske pravljice, izbrala in prevedla Jana Unuk, Ljubljana, Študentska založba, 2007, bere nataša Holy

Škoti si pripovedujejo zgodbo o tem, kako so nastali otoki blizu Škotske in Islandija. Prebivalec morja, Črv sveta je bilo pravljično, kači podobno bitje, zmaj, ki so ga ustvarili zlobni duhovi. Velikanska zver zaobljena kot črv s hudim apetitom je bila sposobna razbiti ladje in hiše s svojim oprijemljivim razcepljenim jezikom, ki ga je uporabljala kot par klešč, in zmogla je celo zvleči cela pobočja in vasi v morje. Črv je bil dolg tisoče in tisoče milj in je obkrožal Zemljo. Kadar je zazehal, od lakote in ne od zaspanosti, se je stresla zemlja in visoki valovi so uničili vse na obali. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Stoor_wormIn kaj je šota? To je organska snov, ki se tvori v močvirjih. Rastlinski ostanki kot so mahovi, trave in druge vodne rastline se sčasoma naberejo na dnu močvirja. Včasih so jo uporabljali za kurjenje.Vir: Guttemberg project, Tales of folk and fairies, Katharine Pyle, Boston, Little, Brown, and Company, 1929 Copyright, 1919, By Little, Brown, and Company.

Otroci so radovedni in radi bi videli in vedeli in poskusili vse, kar se okrog njih dogaja. Tudi ko se mamici mudi pripraviti kosilo, pa bi sinko rad kuhal tudi on. In velikokrat se mamice otresejo in otroka pošljejo stran. To pa se ni obneslo mamici iz te slovenske pravljice. Kar je rekla kot šalo, je postalo huda resničnost. Pravljica nič ne pove o tem, kako se je potem počutila ta mamica. Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy

Ta pravljica, tako kot mnoge druge, nas pouči o tem, kako koristno je, če smo dobri do drugih. Vendar ne vedno. Včasih so tisti, ki jim storimo uslugo, nehvaležni in nas želijo izdati. To se je zgodilo tudi dečku iz te pravljice, vendar se je le vse srečno končalo, tako kot se pravljice morajo. Vir: Zlata ptica, Tiger iz pogorja Kumgang, korejske pravljice, izbral, prevedel in spremno besedo napisal Andrej Bekeš, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982, bere Nataša Holy

Vmajhni vasici Plouvinec je nekoč živel reven kamnosek Bernet. Bil je pošten in marljiv mladenič, pa vendar se je zdelo, da ni prav uspešen. Čeprav je delal, je bil reven. To ga je žalostilo, saj je bil zaljubljen v lepo Madeleine Pornec, ki je bila hči najbogatejšega človeka v Plouvinecu. Se mu bouspelo poročiti z njo? Prisluhni zgodbi iz Bretanje Skale iz Plouvineca.Bretanja je severozahodna francoska regija ob Atlantskemoceanu. Prebivalci uporabljajo poleg francoščine tudi  bretonščino.In še morda neznane besede: resava je z reso porasel svetIn kaj je resa? To je grmičasta rastlina z vijoličastimi cvetovi, ki raste na manj rodovitnih tleh.Vir: The Project Gutenberg eBook of Wonder Tales from Many Lands, Katharine Pyle, New YorkE. P. Dutton & co., inc. Copyright, 1911 by e. P. Dutton & company, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

V tej zabavni pravljici spoznamo vraga, ki je za spremembodobrohoten in pošten. In ne samo to, ima sina, ki je nagajiv kot so vsi otroci in ko nekaj ušpiči, je pripravljen sprejeti kazen in povrniti škodo, ki jo je naredil. In kako se je odrezal, izvemo v  zabavni transilvanski pravljici Vragov sin. In kje je Transilvanija? To je pokrajina v severozahodnem delu Romunije. Še nekaj  morda manj znanih besed:  Bisaga – popotna torba ali vreča za čez ramoDnina – delo na tuji kmetijiMlačev – spravljanje zrnja iz klasja z mlatilnico ali cepcemVir: Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy

Tiste dni, ko so gorske vile še zahajale med dobre ljudi in jim pomagale s svetom in z dejanjem, sta v lepem prijateljstvu živeli dve sosednji hiši; pri eni so imeli sinčka, pri drugi hčerko, to hčerko so krasili prelepi dolgi zlati lasje.To je uvod v pravljico, ki jo je zapisal Frane Milčinski. Pretresljiva pravljica o ljubezni se godi nekje v naši deželi in je zapisana v malce starodobni slovenščini. Pa je zaradi tega še lepša. In ker je nekaj besed morda manj znanih, prisluhni razlagi:Svet – nasvetBrdo – hribBodro – veselo, živahnoKlepanje – postopek, pri katerem se z udarci kladiva ostri rezilo, v tem primru srpaReber – strminaGosposka - predstavniki oblasti, policaji, sodniki, Vir: Fran Milčinski, Zbrane pravljice in pripovedke, Zbirka Sanjska knjiga, Založba Sanja d.o.o., Ljubljana 2015, bere Nataša Holy

Ljudske pravljice imajo določene značilnosti, med drugim tudi, kako so prikazane osebe. Le redko imajo osebe imena, navadno so označena kot mačeha, pastorka, najmlajšisin ali princ in princesa. V novogrških pravljicah pa se velikokrat pojavi nepoštena oseba, golobradec. Verjetno je v času, ko so pravljice nastajale veljal običaj, da imajo moški zaraščene brade in je golobradec zato zelo izstopal. Pa so mu pripisali slabe namene. Kaj je golobradec iz te pravljice ušpičilin kaj ga je zato doletelo, izveš v novogrški pravljici SLUGA, KI JE ZAMENJAL GOSPODARJA Morda neznana beseda: tamar je živinska staja v planinahIn kaj je planina? To je  s travo porasel svet, navadno v gorah,namenjen za pašo, z bivališči za pastirje in stajami za živino:Vir: Zlata ptica, Novogrške pravljice, izbral in prevedel Marijan Tavčar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961, bere Nataša Holy

Zvedeli smo že, zakaj mačehe sovražijo svoje pastorke, navadno zato, ker želijo da je njhov otrok, navadno hčerka, deležna vsega, seveda na račun pastorke. V tej zgodbi pa mačeha nima svojega otroka, samo nepopisno zlobna je. In njen mož in pastorkin oče se ni zmožen upreti tej hudobi. Pa vendar se za pastorko vse srečno konča, pa tudi za njeno mačeho in očeta. Vir: Zlata ptica, Korejske ljudske pripovedi,prevedla Božena Legiša, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979, bere Nataša Holy

Zgodbica lepo prikazuje pohlepnost nekaterih duhovnikov, ki so prevarali ljudi na grozovit način. Sami so določili, kaj hoče rečni zmaj. Zagotovo takšne pošasti v resnici ni bilo, kaj šele da bi znala govoriti in zahtevati karkoli. Še posebna krutost pa je bila zahteva, da je treba vsako leto žrtvovati mlado dekle zato, da bi bila lahko letina dobra. Toda preprost kmet je spoznal njihovo pohlepnost in surovost in za vedno končal to kruto navado. Kako, izveš v kitajski pravljici Svatba rečnega zmajaVir: Kitajske in korejske pravljice, prevedel Jože Zupančič, založba »Lipa« Koper, 1955, bere Nataša Holy

Trije sinovi, tokrat sta starejša brata prijazna in in imata najmlajšega, ki je malce drugačen, prav rada. In sta se veselila njegove sreče in ga podpirala. Malo drugače torej, saj so po navadi starejši bratje ali hudobni ali nemarni ali nesramni, največkrat pa še neumnejši od najmlajšega, ki navadno velja za neumnega. Pa kljub temu nista hotela oditi z njim, raje sta ostala na domačiji. Kar nekaj morda manj znanih besed je v tej pravljici:kolníca je pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev:trske so podolgovati kosi lesa, uporabni za prižiganje ognja v peči, smolene pa so smolnate, smola je lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev in lepo dišicepiti pomeni razsekavati kose lesaVir: Zlata ptica, Prebrisano dekle, lužiškosrbske pravljice, Pawot Nedo, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga Ljubljana, 1973, bere Nataša Holy