Babi bere pravljice

Vsak deževen dan ima v sebi malo čarovnije – ko kapljicedrsijo po oknih in je zunaj preveč mračno, se v toplini doma skrivnost kar sama ponuja. Maja in Luka se takrat pogosto spomnita na stari Atlas. V takšnih trenutkih je radovednost največja – ne veš, kaj najdeš, in ne veš, kam te bopopeljala zgodba. Kot bi odprl knjigo, v kateri se na vsaki strani skriva majhna skrivnost: bo to točka na zemljevidu, ki nosi ime po nečem največkrat neopaznem ali pa morda krasi celo podobo pokrajine z nenavadnim navdihom?Pravljice iz starega Atlasa, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

V razkošni hiši, polni dragocenih predmetov in bogatih jedi, je živela razvajena Ivanka. Dan za dnem pa j v hiši služila sirota – revna, a dobrega srca. Čeprav je imela služkinja le malo, je vsako delo opravila z veseljem in prijaznostjo, medtem ko ji bogata deklica ni prizanašala s trdimi besedami in ukazi. Prisluhni, kako je dobrota prinesla srečo in zloba hudo kazen. Vir: Angel Karaljičev, Bolgarske ljudske pravljice, prevedla Katja Spur, Obzorja Maribor, Maribor 1968, bere Nataša Holy

Pozdravljeni v novi epizodi podkasta, kjer raziskujemozanimive frazeme skozi kratke, hudomušne zgodbe za otroke in vse radovedne člane družine.Si že kdaj slišal nekoga reči: »Ne bom še začel, čakam nazeleno luč!«? Si morda pomislil, da v sobi sam od sebe zasveti pravi semafor rdeča za čakanje in zelena za akcijo? Kaj sploh pomeni, če nekdo čaka na zeleno luč? Danes bomo raziskovali, kdaj je čas, da gremo naprej – in kdaj še vedno stojimo pred semaforjem.Besedila zgodbic o slovenskih frazemih mi je pomagala ustvariti UI .  Frazemi so povzeti po spletnih virih: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy.

Zgodba o Jakcu, preprostem a bistrem fantu, ki se je odpravil v svet. Kako bo s pomočjo čarobne tobačnice, ki mu jo je podaril oče ob slovesu pridobil grad in lepo nevesto? Prisluhni 2. delu angleške pravljiceVir: Zlata ptica, Angleške pravljice, prevedla Lilijana Avčin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963, bere Nataša Holy

Radovednost je kot pogled v stari Atlas – nikoli ne veš, kaj se skriva za naslednjo stranjo. Ko se znajdeš pred imenom, ki morda nosi dva pomena, spoznaš, da so kraji več kot le točke na zemljevidu: postanejo izhodišče za zgodbo, domišljijo in nešteto vprašanj.Pravljice iz starega Atlasa, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Zgodba o Jakcu, preprostemu, a bistrem fantu, ki se je odpravil v svet. Kako bo s pomočjo čarobne tobačnice, ki mu jo je podaril oče ob slovesu pridobil grad in lepo nevesto?Vir: Zlata ptica, Angleške pravljice, prevedla Lilijana Avčin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963, bere Nataša Holy

Pozdravljeni v novi epizodi podkasta, kjer raziskujemozanimive frazeme skozi kratke, hudomušne zgodbe za otroke in vse radovedne člane družine.Si že slišal, da je kdo koga »potegnil iz blata«? Ne skrbi,danes nobenih umazanih škornjev ne bo treba čistiti! Izvedeli bomo, kaj pomeni ta frazem in zakaj je lahko prava zmeda, če ga vzamemo čisto dobesedno. In kaj je frazem? Frazem je stalna besedna zveza, ki ima preneseni pomen, torej ne dobesednega. Besedila zgodbic o slovenskih frazemih mi je pomagal ustvariti UI Perplexity.  Frazemi so povzeti po spletnih virih: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy.

Tudi Angleži si pripovedujejo pravljico o treh sinovih, ki poskušajo pomagati očetu. In kot v vseh pravljicah sta starejša brata malopridna, najmlajši pa uspe in reši očeta. Le zakaj so v pravljicah starejša sinova vedno slaba z redkimi izjemami, ko so se bratje v pomoč drug drugemu? Vir: Zbirka Zlata ptica, Avstrijske pravljice, izbral, uredil in spremno besedo napisal Karl Haiding, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, bere Nataša Holy

Na robu Kozjanskega stoji nad zelenimi dolinami hrib z nenavadnim imenom. Čeprav ni ne špičast ne strm, ampakje prijetno okrogel, že dolgo nosi to ime. Ljudje pravijo, da je nekoč res hotel imeti oster vrh, a mu ni uspelo – in zato se danes vsem nasmiha s svojo mehkobo. Ko zapiha veter, pa se zdi, da rahlo vzdihne: »Ah, prav lepo je biti špičast poimenu in okrogel po srcu!«Čarobni zemljevid, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo UI Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Kot v vseh pravljicah je tudi v tej nagrajena dobrota in usmiljenje. Čeprav si je zapravil možnost zaslužka in s tem preživetja, je bil prepričan, da je storil prav. In dobrota premaga tudi zlobno pošast,. Kaj je pošast pravzaprav imela za bregom? Je bila prepričana, da dninar ne bo znal odgovoriti na vprašanja in ga bo lahko požrla? Tega ne bomo izvedeli, kajti …Vir: Zbirka Biserna čebelica, Armenske pravljice, prevedel Širok Albert, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2013, bere Nataša Holy

Izraz "kjer je dim, je tudi ogenj" je slovenski pregovor, ki pomeni, da je smiselno poiskati, ugotoviti ali upoštevati vzrok za določeno dogajanje ali stanje, saj je jasno, da za nekaj obstaja tudi njegov vzrok. Pregovor izraža logično povezavo med dimom in ognjem, kjer je dim posledica ognja, zato, če opazimo dim, lahko sklepamo, da je tudi ogenj.Besedila zgodbic o slovenskih pregovorih mi je pomagal ustvariti UI Perplexity.  Pregovori so povzeti po spletnih virih: fran.si :»Matej Meterc: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov«. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy.

Si lahko predstavljaš, da je nekdo tako ponosen, da ne vidi ničesar okrog sebe, le sebe in samo sebe. Pravljica Hansa Christiana Andersena nam prikaže ozek svet ponosne krpalke, ki je pravzaprav zelo srečna, saj ne uvidi, da je nepomembna in ima o sebi zelo visoko mnenje. Da ni tako, vidimo le mi, zunanji opazovalci. In kaj je tu pomembnejše, njena sreča ali naše zmrdovanje nad njenim zgrešenim ponosom? Morda neznana beseda. Krpalka je malo debelejša šivanka, ki se uporablja za krpanje. In kaj je krpanje? Ko luknjo na hlačah prekrijemo s krpo in zašijemo. In kaj je krpa? To je kos blaga, ki ga uporabimo za krpanje luknje. Prilsuhni torej zabavni Andersenovi pravljici Vir: Hans Christian Andersen, Pravljice, prevedel Rudolf Kresal, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1950, bere Nataša Holy

Si kdaj tako utrujen ali pa samo len, da bi kar poležaval, strmel v lepo drevo ali sončni zahod in ne počel nič, prav nič. Skratka, da bi počival. Počitek je vedno prijetno opravilo in marsikateri pohodnik nadvse uživa, ko lahko počiva na vrhu vzpetine. Prisluhni Maji in Luki, kaj bosta odkrila tokrat.Čarobni zemljevid, Nataša Holy, Osnutek generiran s pomočjo AI DeepSeek, Gemini in Perplexity. Vir: Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985,  slika: Wikipedija, Google earth, Atlas. Lektorira Tatjana Kovačič, bere Nataša Holy

Današnja pravljica izhaja iz ustnega izročila ljudstva Udegejcev. V pravljici se bomo potopili v svet, ki ga obdajata reki Kopi in Hungarf—manjša, a življenjsko pomembna pritoka Amurja, ob katerih Udegejci živijo že stoletja strnjeno v več vaseh na severu Ruskega primorja, središče njihove kulture pa je vas Krasni Jar. Od tisoč petsto ljudi, ki se štejejo za Udegejce, jih le nekaj manj kot sto govori jezik svojih prednikov. Verjamejo, da izvirajo iz tigra. Kaj pa je sobolj? To je kuna s krajšim repom in temno rjavim kožuhom, ki živi zlasti v Sibirij. Lovijo jo tako zaradi mesa kot zaradi kožuha. Vrbina je svet porastel z vrbovim grmovjem in drevjemVir: Zlata ptica, Amurske pravljice, izbral in uredil Dimitrij D. Nagiškin, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga, Ljubjana 1991, bere Nataša Holy

Vir:  Čarobni zemljevid, Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 1985, vir slike: Wikipedija, bere Nataša Holy

Navadno so princi tisti, ki poskrbijo za začarane princese, čeprav je seveda tudi nekaj izjem. V tej pravljici je nenavadno to, da je princesa opravila svoje naloge v deželi čarovnij kar med spanjem. Pa še nekaj je drugače kot v drugih pravljicah. pomembno je, da ji je uspelo in je svojega izvoljenca uspešno rešila. Prisluhni. Vir: Afganistanske pripovedke, Amina Shah, prevod Borut Zupančič, Zavod za ustvarjalnost Hymnos, Ljubljana, 2004, bere Nataša Holy

Vir:  Čarobni zemljevid, Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija 

Cesarju se je zdelo za malo, da bi, pa čeprav samo v sanjah, stregel svojemu sinu. In da se sanje ne bi uresničile, je jezno napodil sina od doma. Kam je šel in kaj se mu je dogajalo, izvemo v bolgarski pravljici ...Vir: Zbirka Zlata ptica, Živa voda in druge bolgarske pravljice, Ran Bosilek, prevedel Matej Rode, Mladinska knjiga, Ljubaljana, 1958, bere Nataša Holy

Si kdaj videl goro s kodrastimi lasmi? Ali slišal zapotok, ki je dolg kot vilinski las? Danes bosta Luka in Maja s pomočjo čarobnega zemljevida odkrivala skrivnost Kodrastega vrha na Jelovici – hriba, ki izgleda, kot da ga je narava skodrala. Pridruži se jim v pustolovščini, kjerse vsak hrib lahko skrije pod zeleno frizuro!Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija 

Ta precej dolga orientalska pravljica je iz zbirke Vijolična pravljična knjiga, po izboru Andrewa Langa, v kateri so bile objavljene pravljice z vsega sveta. Prvič je knjiga izšla pred skoraj 120 leti v Ameriki, Angliji in Indiji.. Pravljica, ki jo bomo slišali danes pa je prirejena in skrajšana iz knjige Le Cabinet des Fées , ki pa je izšla že leta 1857, se pravi že pred več kot 150 leti. Vir: Vijolična pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Olive Fairy Book, Andrew Lang, Longmans, Green, and Co. 91 and 93 Fifth Avenue, New York, London, Bombay, and Calcutta, 1907 copyright, 1907 by Longmans, Green, and Co. Iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

V Karavankah stoji gora, ki je dobila zanimivo ime  – Palec. Dvignjen palec pomeni, da ti je nekaj všeč, da je nekaj zelo dobro opravljeno, ali da je cilj dosežen. Zakaj so torejgoro ljudje poimenovali tako? Ali je to res palec velikana, izgubljena rokavica ali skrivnostni smerokaz? Luka in Maja bosta raziskovala to nenavadno goro s pomočjo čarobnega zemlljevida, babica pa jima bo povedala kaj zanimivega o tem.Pridruži se jim v novi gorski pustolovščini!Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija

Ta precej dolga orientalska pravljica je iz zbirke Vijolična pravljična knjiga, po izboru Andrewa Langa, v kateri so bile objavljene pravljice z vsega sveta. Prvič je knjiga izšla pred skoraj 120 leti v Ameriki, Angliji in Indiji. Pravljica, ki jo bomo slišali danes, pa je prirejena in skrajšana iz knjige Le Cabinet des Fées , ki pa je izšla že leta 1857, se pravi že pred več kot 150 leti. Vir: Vijolična pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov. The Project Gutenberg eBook of The Olive Fairy Book, Andrew Lang, Longmans, Green, and Co. 91 and 93 Fifth Avenue, New York, London, Bombay, and Calcutta, 1907 copyright, 1907 by Longmans, Green, and Co. Iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Zakaj neki ima gora ali reka prav takšno ime kot ga ima?Včasih so ljudje poimenovali kraj po njegovi obliki – kot na primer Kotel, ki morda malo spominja na prevrnjen lonec. Včasih pa je ime nastalo iz zgodbe, ki so jo ljudje pripovedovali o tem kraju. Luka in Maja danes s pomočjo čarobnega zemljevida odkrivata, kako lahko eno samo ime skriva veliko različnih zgodb. Pridruži se jima v novi pustolovščini!Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija

Nekoč je živel na Francoskem bogat trgovec z žitom. Imel je sina edinca z imenom Jan. Poslal ga je v mesto v trgovsko šolo, da bi se usposobil za še bolj spretnega trgovca kot je bil on sam, njegov oče. Vendar je bilo Janu usojeno drugačno življenje. Njegova dobrota in usmiljenje sta ga pripeljali do kraljevske krone. Vir: Zlata ptica, Zaklad pravljic, francoske pravljice, Henri Pourrat, prevedla Mihaela Šaričeva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971, bere Nataša Holy

Si že kdaj videl goro, ki je tako ostra, da bi z njo lahko, seveda z malo domišljije, rezal? Danes se bomo z Lukom in Majo odpravili v Kamniško-Savinjske Alpe, kjer bosta odkrivala skrivnost ene najbolj ikoničnih gora - Ojstrice. Ugotovila bosta izvor imena in zakaj je prav ta ostra piramida pravi izziv za najpogumnejše planince.Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija

Je morda vsak, ki česa ne ve, bedak? Seveda ne, kajti če nekdo ne zna voziti avtomobila, zagotovo zna kaj drugega, na primer speči kruh. In mi, vsakdanji ljudje se lotimo učenja tistega, česar ne znamo, pa bi radi znali. Kdo je potem bedak? To so pa tisti med nami, ki ne vedo, na nekaj ne vedo in mislijo, da vedo to, o čemer nimajo pojma. Komplicirano? No ja, važno je, da si radoveden in zagotovo ne boš bedak kot je bil tale knez. Vir: Zlata skledica, pravljice z vsega sveta, izbrala Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2017, 2. izdaja, bere Nataša Holy

Ali ste kdaj slišali za reko, ki poleti izgine? Za reko, kise tako zvija, da so jo poimenovali po zmaju? Luka in Maja bosta danes odkrivala skrivnost našega najbolj vijugastega vodotoka – Dragonje. Babica jima bo povedala, zakaj je poleti suha, kje ustvarja soline in zakaj je njeno ime prava uganka. Pridružite se jim v novi pustolovščini z zemljevidom!Vir:  Nataša Holy (zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija

Bagdad je mesto v današnjem Iraku. Staro je več kot 1200 let. Mesto je zacvetelo v neprekosljivo središče znanosti, medicine, filozofije in izobraževanja v 8. in začetku 9. stoletja pod al-Mahdijem in njegovim naslednikom, Harun Al-Rashidom. Se ga spomniš iz pravljic Tisoč in ena noč? V teh pravljicah se izraža slava Bagdada v tem obdobju . Takrat je veljal za najbogatejše mesto na svetu. Njegove pomole so obdajale ladje s Kitajske , Indije in Vzhodne Afrike . Vir: Zelena pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov. Green Fairy Book, The Project Gutenberg eBook, Andrew Lang , Langmans, Green and Co, London; 1906, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Nekega mrzlega večera sta Luka in Maja spet razvila zemljevid in sedla k toplemu kaminu. "Danes rabiva zgodbo, ki greje," je rekel Luka. Njegov prst je drsel po Karavankah. "Na! Drvodelov vrh! To zveni kot kraj, kjer znajo poskrbeti za ogenj in toploto." Vir:  Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Google Earth

V pravljicah junaki uporabljajo različne čarobne predmete s čudežno močjo. Naj bo to leteča preproga, čarobni ključ ali kapa nevidnosti. Karkoli že uspe junak ali junakinja uporabiti, vedno pomaga rešiti navadno hud problem. Čarobni predmeti rešujejo življenja, osvajajo ljubljeno deklico ali prinašajo neizmerno bogastvo. V tej pravljici pa nastopajo drsalke, prav si slišal, drsalke, take za na led! Kako si je kraljevič pomagal z njimi, pa nam pove finska pravljica Čarobne drsalke.Vir: Sto najlepših pravljic v izboru Kristine Brenkove, spremno besedo napisala Alenka Goljevšček ; Ljubljana : Mladinska knjiga, 1988, bere Nataša Holy

Doslej si poslušal samo ljudske pravljice, odslej pa boš lahko prisluhnil tudi čarobnemu svetu zanimivih slovenskih krajevnih imen! Te kratke zgodbe spletam skupaj s prijaznim digitalnim pomočnikom, DeepSeekom in predstavljam bogastvo slovenske pokrajine na drugačen, zabaven način. Luka in Maja vas bosta popeljala po zanimivih kotičkih naše dežele: od šumečih rek do skalnatih jam, od razgibanih hribov do mirnih dolin. Naj vsaka zgodba razkrije drobec lepote, ki jo naša majhna, a neizmerno raznolika dežela skriva za vsakim imenom.Vir: Nataša Holy (Zasnovano, urejeno in finalizirano s strani avtorja. Osnutek generiran s pomočjo AI modela DeepSeek.), bere Nataša Holy, vir slike: Wikipedija

Lenoba, da mu ni para. In raje kot da bi poskrbel za družino, je odšel na potep. Vendar ga je preizkušnja pripravila do tega, da se je spremenil na bolje. Postal je pošten in delaven član družine. Vir: Cicibanova knjižnica, Duško Nanevski: Vilinski konjič, Prevedel Ivan Minatti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983, bere Nataša Holy

Angleži si radi pripovedujejo pravljice o čudežnih bitjih, ki raje škodujejo kot koristijo. In gorje tistemu, ki si ga izberejo za žrtev. In prav to se je zgodilo Tomu, mlademu hlapcu s kmetije na zahodu Anglije. Vir: More English Fairy Tales, The Project Gutenberg eBook, Joseph Jacobs, G. P. Putnam's Sons, New York, London, posodobljeno 28.12.2020 iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Od nekdaj velja, da je lisica zvita. Ponavadi se pomeri z volkom in ta jo vedno skupi. V tej pravljici pa se mora pomeriti z medvedom. Vir: Zbirk Zlata Ptica: Za devetimi gorami, slovenske ljudske pravljice, Anja Štefan, Mladinska knjiga Založba 2010, bere Nataša Holy

Vir: Zlata ptica, Ko so ribe zvezde popasle, zapisal Eduard Claudius, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970, bere Nataša Holy

Skoraj vsa ljudstva si pripovedujejo pravljico o neuslišani ljubezni. Tako kot večna Romeo in Julija, sta tudi Tahir in Zuhra hrepnela drug po drugem. In nič jima ni moglo preprečiti da se ne bi vsaj po smrti združila. Kot večen opomin, da ljudje ne smemo posegati v srečo drugih. Še prej pa neznane besede: Kara – batir je črni junak, karavan-saraj je večje počivališče za karavane, prenočišče v mestu ali ob cesti, karavan-baši je karavanski vodnikIn kaj je karavana? v orientalskem okolju skupina potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev, skupaj pa so potovali zaradi varnosti .Vir: ZLATA PTICA , UZBEŠKE PRAVLJICE, Prevedel Cvetko Zagorski . Mladinska knjiga, v Ljubljani 1965, bere Nataša Holy

V Turkmenistanu si pripovedujejo pravljice o drobnemdečku, tako majhnem, da ga je samo za pol uhlja. Zato mu je tudi ime Pol-uhec. To je majhen, spreten deček, vedno pripravljen pomagati. Zdaj je na vrsti druga pravljica.Vir: Zlata ptica, Jarti Guloke: Najlepše turkmenske pravljice, prevedel Cvetko Zagorski, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960, bere Nataša Holy

Verotčka je majhna deklica, ki posluša očkove pravljice zalahko noč. Eno njeno oko spi, drugo oko je še odprto. Eno njeno uho spi, drugo uho še posluša. Vse živali čakajo, da zaspi. Sibirska mačka Vasca; kosmati vaški pes Postojko; kosmati medved Miško; čriček za pečjo; in samovšečni petelin. Projekt Gutenberg, e-knjiga Verotčkinih pravljic, Verotčkine zgodbe, Mamin Siberiak, prevod Ray Davidson, Ilustracije: Boris M. Artzybasheff, založba Ep Dutton & Co., inc. New York, 1922, Ep Dutton & Co., Ponatis marca 1932. Natisnjeno v Združenih državah Amerike. Iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Veliko ljudskih pravljic pripoveduje o nesrečnih ljudeh, ki ne morejo imeti otrok. In v strašni želji imeti sina ali hčerko, najdejo nadomestilo, navadno je to majhno bitje, ki pa je kljub majhnosti uspešno, dobro, prijazno in izpolni pričakovanja staršev. Tudi ta ukrajinska pravljica pripoveduje o takem dečku, ki je osrečil svojo mamo in očeta.Vir: Ukrajinske pravljice, prevedla Vera Brnčič, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1953, bere Nataša Holy

Valaška je gorata pokrajina, ki leži v vzhodnem delu Češke. Prebivalci so Valahi. Ime izhaja iz staroslovanske besede za pastirje. Govorijo v svojem narečju, njihova glasba se razlikuje od glasbe drugih skupin. Prisluhni zabavni valaški zgodbiciVir: Zlata ptica, Valaške pravljice, zbral Jaroslav Nečas, prevedla Jiřina Brožik - Hribarjeva, Mladinska knjiga Ljubljana, 1969, bere Nataša Holy

Zadnjič smo izvedeli, da je mladenič spoznal prelepo deklico, ki je bila pravzaprav čarovnica. Ptici sta ga opozorili, da ne sme dajati krvi, ker lahko izgubi dušo. Čarovnica ga je prijazno povabila, naj ostane z njo. Vir: Rumena pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov.The Project Gutenberg eBook of The Yellow Fairy Book, Andrew Lang, London Lobmans, Green and Co. AND New York: 15 East 16th Street, 1894, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Pred davnimi časi, kot so mi povedali stari ljudje, je živela strašna pošast, ki je prišla s severa in opustošila cele predele dežele, požirala tako ljudi kot živali; in ta pošast je bila tako uničujoča, da so se bali, da na zemlji ne bi ostalo nobeno živo bitje več, če se ne bo kdo ojunačil in jo uničil.Kdo je strašnega zmaja uspel uničiti, nam pojasni ljudska pravljica, za katero pa ne vem, od kod izhaja. Prvič jo je objavil Andrej Lang v Rumeni knjigi pravljic, ki je izšla leta 1894, pred več kot stoletjem torej. Vir: Rumena pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov. The Project Gutenberg eBook of The Yellow Fairy Book, Andrew Lang, London Lobmans, Green and Co. AND New York: 15 East 16th Street, 1894, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Dva brata sta se morala spopasti s troli. Najprej eden s tremi in nato drugi s še enim, najbolj groznim. In kot vedno, dobro zmaga nad zlom. Le nekaj se v tej ljudski pripovedi ne ujema čisto. Navadno so slabe ali dobre reči tri. Tukaj nastopajo štirje troli in samo dva junaka. Eden od njih reši tri princeske, poročita pa se lahko samo dve, ker ni treh junakov. Le kaj se je zgodilo s srednjo princesko? No, to ostaja uganka. Še veš, kdo so troli? Trol je lahko škrat ali velikan, vsekakor je čarobno bitje, največkrat s sabimi nameni.Vir: The Project Gutenberg eBook of The Swedish Fairy Book, Edited By Clara Stroebe, Translated By Frederick H. Martens, New York Frederick A. Stokes Company Publishers 1921, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Podobno pravljico smo poslušali pred časom in sicer je bila to slovaška pravljica Kača, muca in psiček. Tatarci žive po vsej vzhodni Aziji, nekaj skupin tudi v bližini Slovaške. Morda so si Tatarci sposodili pravljico pri Slovakih ali pa obratno, saj sta si pravljici kar precej podobni. Prisluhi torej tatarski inačici pravljice o kači, muci in psičku.Še to: Morda se še spomniš, da je džigit mladec, junak.Vir: Zlata ptica, Tatarske pravljice, Prevedla Nada Kraigher, Mladinska knjiga, v Ljubljani, 1969, bere Nataša Holy

Pred kratkim smo poslušali škotsko pravljico Pepekatepotl. Danes pa bom prebrala drugačno inačico. Zgodba se konča enako, vendar pripoved teče drugače. Duhovita pripovedka izhaja iz področja Galloway v Škotski krajini in spominja na tisto o špicparkeljcu.Vir: Ilustrirana zakladnica škotskih pravljic in pripovedk, Theresa Breslin, prevedla Katarina Juvančič, Založba Morfemplus d.o.o., Jezero 2016, bere Nataša Holy

Le zakaj je jokala mala mravljica? In kdo vse je žaloval skupaj z njo? Belgijskih pravljic pri nas skoraj ne poznamo in veseli me, da lahko predstavim zgodbico o mali pošteni mravljici. Prisluhni. Vir: Svetovne pravljice, uredila Jana Unuk, Nova revija d.o.o., Ljubljana, 2004, prevedla Jana Unuk, bere Nataša Holy

Ena od znaćilnosti ljudskih pravljic je tudi ta, da glavni junaki nimajo imen, navadno so fant, princesa, kralj, velikan … Morda zato, da se poslušalec laže poveže z glavno osebo, ki je navadno pogumna, dobra in uspešna.. Tudi v tej skandinavski pravljici nastopajo osebe brez imen, fant, brat, tretji sin, kralj, kraljična in seveda velikan. PrisluhniVir: The Project Gutenberg eBook of Folk-Lore and Legends: Scandinavian, W. W. Gibbings, 18 Bury St., London, W.C. 1890, posodobljeno 26.2. 2005, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Zelo podobno temo smo slišali že vsaj dvakrat. Tudi za to pravljico je značilno, da si jo pripovedujejo različni narodi. Vrag je sicer težaven in hudoben, kot vrag mora biti pa vendar ga je prebrisana najmlajša pretentala tako, da se ga je družina znebila za vedno. Prisluhni slovenski pravljiciVir: Slovenske pravljice, zbral in uredil Alojzij Bolhar, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

V davnih, prastarih časih je živel kralj, ki je bil sicer bogat, otrok pa ni imel. Sleherni dan sta s kraljico prosila, da bi se jima rodil sin. Končno se je njuna želja izpolnila. Kraljica je že vsak hip čakala otročička, ko se je kralju sanjalo, da se mu bo zares rodil sin, toda njegov krstni boter naj bo tisti, ki ga bo tojutro prvega zagledal na cesti. Koga je zagledal in kako je ta boter vplival na življenje komaj rojenega fanta, izvemo v slovaški pravljici.Vir: Zlata ptica, zbirka njlepših pravljic in pripovedk Slovaške pravljice, druga knjiga, zbral Pavol Dobšinsky, Mladinska knjiga, Ljubljana, bere Nataša Holy

Spet prisluhni venčku belokranjskih pripovedk o velikanih. Tri bomo slišali, o velikanu, ki nikoli ni bil sit, o zlobnežu s Kolečaja in velikanu v škornju. In Kar nekaj zanimivih neznanih besed bomo slišali.Grk je za Belokranjce silen človek, velikan,draga je dolina, robača pa srajca, besnjak je divjak, vale je takoj, vehavec je omahljivec, vavek je vednoPrisluhni torej trem simpatičnim pripovedkam.Vir: Zlata ptica Sto belokranjskih, Lojze Zupan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

Si že kdaj slišal za kravarsko kočo? Jaz tudi ne. In šele ko sem pravljico prebirala naprej, sem ugotovila, da je to kravji hlev. Morda še ne veš, kaj je vrsta. Ne tista za kosilo ali pred blagajno v trgovini. Vrsta je stara ruska dolžinska mera. Ena vrsta meri 500 ruskih sežnjev ali 3500 ruskih čevljev, kar znese skupaj nekaj več kot 1066 metrov. V 17. stoletju je bila vrsta dolga 700 sežnjev oziroma skoraj kilometer in pol in so jo »skrajšali« za časa cesarja Petra Velikega. Si že kdaj slišal za kravarsko kočo? Jaz tudi ne. In šele ko sem pravljico prebirala naprej, sem ugotovila, da je to kravji hlev. Morda še ne veš, kaj je vrsta. Ne tista za kosilo ali pred blagajno v trgovini. Vrsta je stara ruska dolžinska mera. Ena vrsta meri 500 ruskih sežnjev ali 3500 ruskih čevljev, kar znese skupaj nekaj več kot 1066 metrov. V 17. stoletju je bila vrsta dolga 700 sežnjev oziroma skoraj kilometer in pol in se je »skrajšala« za časa cesarja Petra Velikega. Vir: Ruske ljudske pravlijce, Aleksander Nikolajevič Afanasjev, prevedla Dijana Dejak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007, bere Nataša Holy