Podcasts about hrva

Slovenija po površini meri približno 20 000 kvadratnih kilometrov, kar je razmeroma malo v svetovnem merilu. Švica je, recimo, dvakrat večja od naše države, Hrvaška pa tri in polkrat. Toda v uredništvo smo dobili še malce bolj zagonetno vprašanje: kolikšna je prostornina Slovenije? Odgovor ni ravno preprost, pravi naš tokratni sogovornik, ki pa je ob tem iz rokava povlekel še vrsto drugih presenetljivih podatkov o prostorninah na Zemlji. Gost: - Dr. Blaž Repe z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Kako oz. v katerem jeziku se s turističnimi ponudniki, na primer gostinci, sporazumevate med počitnicami na Hrvaškem, kjer je ali bo tudi letos dopustovala več kot polovica Slovencev? Vas moti, da so jedilniki v gostilnah na hrvaški obali v angleškem, nemškem, morda italijanskem ali celo madžarskem jeziku, nikjer pa v slovenskem? Bi se morali hrvaški turistični delavci bolj potruditi in ponuditi menuje tudi v slovenščini, saj smo Slovenci že tradicionalno med najbolj pogostimi turisti na Jadranu? Kaj menijo slovenski turisti na Crikveniški rivieri in kako odgovarjajo tamkajšnji gostinci in natakarji?

V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

V Dubrovniku, kjer je v polnem teku 76. Dubrovniški poletni festival glasbe, plesa gledaliških predstav in filma, posebno pozornost vzbuja dramska igra Medeja, koprodukcija SNG Maribor, Dubrovniškega festivala in Hrvaškega narodnega gledališče v Varaždinu. Predstava, ki temelji na dveh dramskih besedilih, je režiral mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Martin Kušej. Fokus letošnjega Dubrovniškega festivala so ženske teme in ženski liki, vse kar je globoko povezano z žensko izkušnjo od antike do sodobnosti. O tem, kdo je sodobna Medeja, kako je nastajala uprizoritev in kako so se slovenski igralci soočali s hrvaščino, predstava se namreč izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, so povedali sogovorniki Nine Zagoričnik Julija Klavžar, Maša Žilavec, Aleš Valič in Vladimir Vlaškalić.

“Prisiljen, da razmišljam,” je verz enega izmed hitov skupine Prljavo kazalište. Hrvaški etnolog in antropolog Tomislav Pletenac je iz pesmi Heroj ulice razvil teze o vlogi in fenomenih popularne kulture v družbi, o angažiranosti, kakovostnem prostem času, ki ga sam zapolnjuje s prevajanjem Nicka Cavea v kajkavščino. Profesor Pletenac analizira tudi fenomen Thompsona, aktualna je njegova knjiga o priročnikih za samopomoč. Študijsko že vrsto let zahaja v Srebrenico. Pravi, da nas tudi dogajanje v Gazi opozarja, zakaj se moramo bati genocidne nravi. Moramo se naučiti nadzorovati temne človeške plati. Tudi s kritičnim razmišljanjem.

S švicarskim filmom Nočna izmena se začenja letošnja izdaja festivala Cinehill, ki je pred dvema letoma po 25 letih zamenjal Motovunski filmski festival. Letos so dogajanje umestili v kraj Fužine in v okolico v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. O tem in še o novi knjigi pesnika in esejista Uroša Zupana Dnevnik 1992–1993, v kateri odkrivamo nekaj stalnic avtorjevega pisanja: razmišljanje o poeziji in glasbi pa tudi o odnosih ter marsikatero zanimivo anekdotično podrobnost.

Thompson pripravlja naslednji veliki koncert, ki bo 4. avgusta v Sinju, z njim pa bodo zaznamovali 30-obletnico vojaške operacije Nevihta. Le to bodo proslavili tudi z vojaškim mimohodom, ki ga na Hrvaškem ni bilo od leta 2015. Politična nestrpnost, ki jo nekateri kar naprej spodbujajo, se je te dni preselila tudi na glasbene odre. Hrvaški vojni veterani so vse glasneje proti nastopom nekaterih srbskih glasbenih zvezd na Hrvaškem.

Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.

Gospodarska zbornica za aktivacijo sheme skrajšanega delovnikaMiran Videtič o obrambnih referendumih: Slovenija izgublja zunanjo verodostojnost.Naftni derivati od jutri cenejši; na Hrvaškem konec regulacije cen goriv.Vreme: Zvečer na severu možne plohe in nevihte. Jutri bo sončno in čez dan vroče.

Članice Evropske unije so enotne glede odziva na napovedane 30-odstotne ameriške carine na uvoz iz povezave: dogovor ali povračilni ukrepi. Kot je dejal evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič, bi napovedane carine pomenile praktično prepoved čezatlantskega trgovanja, zato si Unija aktivno prizadeva za dosego dogovora. Druge teme: - Trump napovedal 100-odstotne carine za Rusijo, če v 50-ih dneh ne sklene miru z Ukrajino. - Hrvaška vlada ne bo več omejevala cen pogonskih goriv; pri nas bodo od jutri nekoliko cenejša. - Prva gorska etapa na Touru Simonu Yatesu, Pogačar rumeno majico oddal Benu Healyju.

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije  

Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.comRazpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici  

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Kako sta odmevali slovesnosti novih maš?Obramboslovka Jelena Juvan o obrambnih referendumih: nepremišljeno in neodgovorno. Še nobena članica Nata doslej ni izstopila.Bomo še ta teden dočakali premirje v Gazi?Energetska in gospodarska zbornica Slovenije o ukrepih za podjetja, ki jih je energetska kriza najbolj prizadela.Poslanci tudi o noveli zakona o vrtcih: razpravo spremlja utemeljena skrb, da pomeni novela konec zasebnih vrtcev in vzgojne raznolikostiNeurje pri nas povzročilo nekaj težav, na Hrvaškem tudi danes ponekod razglašen oranžni alarm.Kako se bo po novem ogrevala Šaleška dolina?Evropska komisija danes na udaru pred evropskimi poslanci, glasovanje o nezaupnici šele v četrtek.Šport: Poteka tretja etapa kolesarske dirke po Franciji. Pogačar po včerajšnjem drugem mestu tudi skupno že drugi.Vreme: zjasnilo se bo, a ponoči spet padavine, ki bodo jutri pogostejše.

Zagreb je v pričakovanju največjega koncerta v zgodovini Hrvaške. Na zagrebškem hipodromu bo namreč jutri pred skoraj pol milijonsko množico nastopil kontroverzni pevec Marko Perković Thompson. Gre za izjemno zahteven logistični in varnostni zalogaj, ki bo za en dan popolnoma spremenil utrip Zagreba. Kako bo vse skupaj potekalo, kaj morajo vedeti obiskovalci in s čim se bodo morali soočiti domačini? O tem v pogovoru z našo dopisnico v Zagrebu Tanjo Borčić Bernard.

Menda naj bi prvi poletni turistični mesec junij na Hrvaškem odplavil vse skrbi v zvezi z upadom števila dopustnikov s severa in zahoda Evrope. Primerjava cen in poziva guvernerja in resornega ministra naj bi pripomogli tudi k umirjanju draginje in ustrezni prilagoditvi ponudbe. Ta konec tedna pa se kolone avtomobilov ne bodo valile zgolj proti morju, zaradi koncerta razvpitega Thompsona se Zagrebu z okolico vred obeta prometni kaos brez primerjave. Napovedanih pol milijona poslušalcev bo ob hudi vročini tudi velik zdravstveni, logistični in varnostni zalogaj za hrvaško prestolnico.

Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?

Zdravo. Tokrat dokažemo, da tudi če imaš v žepu kopijo Štoparskega vodnika, še ne pomeni, da razumeš svet. Ker kot pravi Ford: “Štoparski vodnik je stoodstotno točen. Resničnost pa žal ni tako zanesljiva.” Kar seveda ne pomeni, da nismo šli po diapazonu absurda do nemškega prijatelja, ki skriva stvari, do procesirane hrane! Vmes ne pozabimo niti na Korošice, omenimo humanoidne bivše predsednike, torbice z mamili bivših predsednikovih svetovalcev, pozdravimo tudi vse poslušalke in poslušalce v kempih na Hrvaškem. Straško reprezent. V 11. poglavju se Thor pripravlja na bitko, zgodi se pa tudi marsikaj drugega. Ne pozabite, če že moraš zaupati nečemu, zaupaj humorju, ker realnost te bo tako ali tako enkrat zaj*****. In še: če imate še kakšno zaroto, mikroplastično modrost ali teorijo o 5G svinčnikih, skočite na Discord in jo delite z nami.

Vročinski val v večjem delu Evrope ne pojenja. O neznosni vročini med drugim poročajo iz sosednjih Hrvaške in Italije, kjer naj bi se temperature povzpele čez 40 stopinj, podobno je v Nemčiji, kjer omejujejo porabo vode, na Mont Blancu so temperature že nad lediščem. Tudi pri nas vse kaže na to, da je letošnji junij najbolj vroč v zgodovini meritev. V oddaji tudi o tem: - Sodišče v Izraelu preložilo pričanje premierja Netanjahuja v sodnem postopku zaradi obtožb korupcije - Katere novosti prinaša zakon o funkcionarjih? - Slovenski atleti v Mariboru na dobri poti v evropsko elito

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti? Gašper Andrinek in Luka Hvalc sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost. Za odziv pišite na: gasper.andrinek@rtvslo.si in luka.hvalc@rtvslo.si Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Na predvečer dneva državnosti številne slovesnosti v čast 34 let samostojnosti Slovenije.Škof Saje pri maši za domovino: Praznik državnosti vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih.Izrael in Iran ob posredovanju ZDA dosegla dogovor o premirju, ta prvi dan veljavnosti večkrat kršen.V Haagu se začenja vrh zveze Nato. Glavna točka: višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.Bomo o oploditvi samskih žensk še enkrat odločali na referendumu? Primc na prvi stopnji zbral dovolj podpisov. Petrol preklical enourno protestno zaprtje bencinskih servisov in vlado pozval k dialogu.Slovenija in Hrvaška v obnovo 23 mostov, interes za sodelovanje tudi pri sodelovanju na področju energetike.Vreme: Danes in jutri bo sončno in vroče, z majhno možnostjo neviht.Odbor Evropskega parlamenta potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve komunizma v Sloveniji.Šolarji začeli počitnice; te so lahko priložnost tudi za duhovno hrano. ŠPORT: Prvi krog državnega prvenstva prinaša kar dva derbija: Maribor – Celje in Mura - Olimpija.

Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu že tradicionalno pred poletnimi počitnicami objavlja priporočila za slovenske dopustnike na Hrvaškem. Glede na to, da je Hrvaško lani obiskalo več kot 1,6 milijona slovenskih državljanov, največ prav poleti, je takrat tudi večja potreba po nudenju konzularne pomoči tistim Slovencem, ki se znajdejo v stiski. Kako se le tej izogniti, katere so najpogostejše težave slovenskih turistov, kateri klici na pomoč pa presegajo obveznosti slovenskih diplomatov, se je v Zagrebu z vodjo konzularnega oddelka Kristino Kliner pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena? Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koroške, s Tržaškega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmišljanjem o negovanju slovenske identitete navdušil še en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gorše, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspešno in uveljavljeno tolkalno zasedbo Sudar Percussion, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrvaškem. Prisluhnite!   Foto (Rok Rakun): Na osrednji prireditvi Dobrodošli doma nastopil tudi Tonč Feinig kvartet

Hrvaška kot najmlajša članica Evropske unije iz evropske blaganje še vedno več prejema kot daje. V finančnem obdobju 2021- 2027 je našim južnim sosedom na voljo 25 milijard evrov. Po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov je Hrvaška v preteklem finančnem odbobju na koncu izkoristila skoraj vsa sredstva in se dvignila z dna lestvice držav Evropske unije. Kakšne so njene izkušnje z evropskimi projekti na Hrvaškem, se je s članom uprave konzultantskega podjetja za evropske projekte Ivanom Serdarušićem in predsednico ekološkega društva iz Slavonskega Broda Iris Beneš pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine. Olimpijsko mesto, ki je prestalo vojno in preživelo eno najdaljših obleganj v vojaški zgodovini. Sarajevčanke in Sarajevčani se različno soočajo s kruto zgodovino. Učiteljica Indira Buljubašić, novinarka Adisa Busuladžić in fotograf Igor Huzbašić nam pripovedujejo svoje zgodbe povezane s Sarajevom, osmišljajo vojno obdobje in razmišljajo o razpokah miru.Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Poglavja: 00:00:01 Uvod s hrvaškim zgodovinarjem Hrvojem Klasićem 00:02:43 Učiteljica Indira Buljubašić o vojni in Juretu Franku 00:20:49 Fotograf Igor Huzbašić o življenju v Ukrajini in Rusiji, zakaj se ni odločil za Tel Aviv 00:42:11 Novinarka Adisa Busuladžić o humanitarnih misijah in daytonski pralnici denarja

Kaj bo sledilo ameriškemu napadu na iranske jedrske objekte? Mednarodna skupnost poziva Iran, naj se vrne za pogajalsko mizo, ta pa odgovarja, da od nje nikoli ni odšel. Ameriški predsednik Donald Trump medtem še naprej postavlja ultimate. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko še najmanj pol leta. - Še eno slabo četrtletje bi lahko vodilo v večje zadolževanje države. - Jorgić izpadel v polfinalu namiznoteniškega turnirja v Tivoliju.

Izraelska vojska obstreljuje jedrske in vojaške objekte po celotnem Iranu, ta pa je davi napadel osrednji del Izraela. Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan je na srečanju zunanjih ministrov Organizacije islamskega sodelovanja dejal, da je izraelski napad na Iran sabotaža pogovorov o iranskem jedrskem programu in kaže na nepripravljenost Izraela na diplomacijo. Drugi poudarki oddaje: - V kaj bo ob Natovi zahtevi po zvišanju obrambnih izdatkov vlagala Slovenija? - Presednica republike bi zaradi neuspeha pri imenovanjih lahko počakala na nov sklic parlamenta. - Hrvaška policija išče storilce za več podtaknjenih požarov, ogenj pri Omišu pod nadzorom.

Več kot tri tisoč romarjev ob 57. narodnem romanju bolnikov, invalidov in ostarelih napolnilo trg ob baziliki na Brezjah. Škof Štumpf: Marija hodi z nami in nas opogumlja.Tonin se po jesenskem kongresu poslavlja s čela NSi, ta ob naslednjih volitvah pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim lahko uresniči svoj program.Izrael naj bi ubil iranskega poveljnika, ki je oskrboval Hamas z orožjem.Komentar Alena Salihovića o nedržavotvornih potezah predsednice države Nataše Pirc Musar.Vreme: Danes popoldne in jutri bo jasno.Hrvaški gasilci omejili gozdni požar pri Omišu.Napori slovenskih bolnišnic in prizadevanja za pozitivno poslovanje.ŠPORT: Slovenska gorska kolesarka Monika Hrastnik tretja v spustu svetovnega pokala v Val di Soleju.

Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša iz Avstrije, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Italije, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ter Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem so povezani v Zamejsko kulturno koordinacijo. Z njo si bodo prizadevali za krepitev skupnega slovenskega prostora, za povezovanje, mreženje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks. Kot so poudarjali predstavniki krovnih zamejskih organizacij, so že do zdaj dobro sodelovali, zdaj pa upajo, da bo tovrstnega sodelovanja še več. Ustanovno listino sta včeraj v Novi Gorici podpisala tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter ministrica za kulturo Asta Vrečko. Minister Arčon je poudaril, da sta slovenski jezik in kultura temelj obstoja slovenstva v zamejstvu in izrazil zadovoljstvo, da so v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 uspeli zaokrožiti krog brezmejnega povezovanja na različnih področjih. Spomnil je, da so pred tem že ustanovili koordinacijo za gospodarstvo in za šport, ki že uspešno delujeta.

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih? Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi? Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče. Sogovornik: Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik Zapiski:  glasbena skupina Afera napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice  reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015 Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni  

Na izviru reke Une na Hrvaškem, tik ob meji z Bosno in Hercegovino, so lani poleti brez ustreznih dovoljenj začeli graditi manjšo hidroelektrarno. Lokalni prebivalci, večinoma srbske narodnosti, so se nemudoma aktivirali, s protesti so ustavili gradnjo in sprožili širše nadnacionalno ekološko gibanje. Na območju kraja Srb zaradi burne zgodovine in razvojne degradiranosti to nikakor ni samoumevno.Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti

Minuli konec tedna je bil na Hrvaškem v znamenju drugega kroga lokalnih volitev, ki so prinesle župane treh največjih mest. Slovenija in Hrvaška sta nekoč dan državnosti obeleževali 25. junija, Hrvaška se je potem odločila, da bo dan državnosti zaznamovala 30. maja, ko je bil sestavljen prvi večstrankarski hrvaški sabor. Vendar vsi tega praznika ne priznavajo in ne slavijo. Poletna sezona je pred vrati. Hrvaška vlada je letos posvarila turistične delavce, naj bodo previdni pri oblikovanju cen. So opozorila padla na plodna tla?

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bomo tokrat spremljali začetek nove dobrodelne akcije Robi Trobi, s katero predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministrom Sajovicem zbira sredstva za državni proračun. O zadnjem sporu na slovenski glasbeni sceni bodo spregovorile domače zvezde Jan Plestenjak, Helena Blagne, Werner, Fredi Miler, Zoran Predin in številni drugi, nekateri bodo ob tem seveda tudi zapeli. Kako Serpentinšek in Martelanc izboljšujeta slovenski vesoljski program, zakaj se domači poslovneži selijo na Hrvaško, kam v Slovenijo prihaja na obisk predsednik Macron, kdo so novi slovenski psihoterapevti in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.

Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Prebivalci Gaze niso dobili še nobene pomoči, je popoldne sporočil palestinski Rdeči polmesec. Po njihovih navedbah tovornjake, ki naj bi vstopili v enklavo, še vedno zadržujejo ob meji. Drugi poudarki oddaje: Nemčija bo za zaščito vzhodnega krila Nata v Litvo postopno napotila skoraj pet tisoč vojakov. Slovenija v luči varnostnih razmer z junijem znova podaljšuje nadzor na mejah s Hrvaško in z Madžarsko. V zgornji Savinjski dolini si z vnovičnim naseljevanjem rib obetajo tudi prebuditev ribiškega turizma

Pa smo dobili, kar smo iskali. Tako dolgo smo na pol paranoični vsakemu malo bolj nenavadnemu dogodku kot vzrok obesili teorijo zarote, da so sedaj, ko se nenavadni dogodki vrstijo eden za drugim, teorije zarote povsem izgubile kredibilnost. Z drugimi besedami, iz nekdanjega medijskega slogana, ki je bil neuradna himna teorij zarote "Kaj pa, če je vse res", smo prišli pod nov moto: "Vse je res!" Kje so teorije zarote, kot jih človek potrebuje? Ni jih in ni jih bilo, ko je bivši Dončićev klub kompenziral izgubo tako, da je zmagal v loteriji nabora, čeprav je imel komaj odstotek možnosti, in ni jih, ko je večina Evrope glasovala za izraelsko pesem na Evroviziji. O Evroviziji torej.Strinjamo se okoli prvega aksioma Evrovizije, ki govori o tem, da med evrovizijskim cirkusom glasba ni pomembna. Ali če smo bolj specifični; geostrateški položaj sveta, sosedski odnosi, spolne preference, koreografije, denar, moda, turizem in seveda evropska televizijska politika so pomembnejši kot glasba. Če kdo celo poje, je fino, če ne, pa je tudi OK. S tega stališča letošnja Evrovizija ni bila nobena izjema; vse drugo pred glasbo, na prvem mestu pa seveda glasovanje, ki je Izraelu prineslo največ glasov evropskega občinstva.                     Izraelci imajo ljubezensko razmerje z evropskim glasbenim občinstvom. Že leta 2018 so dosegli rekordno število glasov s takrat še posebej abotno poskočnico, lani so bili po številu glasov občinstva drugi za Hrvaško, letos pa prvi. Komentarjev na letošnji rezultat je ogromno, ampak ker se jih večina odvija v razvedrilnih rubrikah spletnih in elektronskih medijev, so komentarji kot komentatorji – simpatični in igrivi. Če pa kdo komentira bolj zares, takoj zapade v rove teorij zarote. Tako bomo poskusili z zarotniško, a vendar simpatično teorijo.                      Že lani so se Izraelci odločili zbrisati Palestince z obličja Zemlje. Z brisanjem z obličja Zemlje imajo namreč tisočletne izkušnje in kar so drugi trenirali na njih, zdaj oni izvajajo na drugih. Ko enkrat osvojiš princip, je implementacija enostavna. Kakorkoli: javno mnenje je v vojni pomembnejše od pušk in bomb; to je znana resnica, dokazana v teh tisočletjih nasilja in krvi. In ni ga večjega uspeha, kot če se agresor, ali pač genocidneš v tem primeru, pokaže kot civiliziran in družbeno sprejemljiv. Boljše priložnosti, kot je množično evropsko glasovanje, skoraj referendum, ni! Rezultat glasovanja pokaže, da tako prebivalstvo kot naša evropska krovna televizijska organizacija z veseljem zamahnemo z roko, pomežiknemo in samo tisti najbolj zategnjeni naredijo »Ti, ti, ti«, vsi ostali pa smo navdušeni, ker imajo Izraelci spevno pesmico. Ter glasujemo za njih, ker je naš glas pomembnejši od trupel v Gazi. Za Izrael je največje število glasov evropskega občinstva strateška zmaga, ki jim je ne morejo izglasovati ne njihova vojska, ne Mosad in ne vsemogoče ameriške marketinške agencije. Ampak zdaj protizarotniški agenti svetovnih medijev vzkliknejo: "I, kako bi pa naj Izraelci to storili? Telefonsko glasovanje je namreč najbolj verodostojen in varen način neposredne demokracije, kar jih pozna vesolje!" Ter nas, ki razmišljamo heretično, vržejo v temne kleti teoretičnih zarotnikov. Ampak tudi naivni pisun, ki so mu vohunske metode znane le od agenta 007, dobi idejo ali dve, kako lahko zmanipuliraš telefonsko glasovanje ... Najprej že na osnovi genialne ideje evropskih televizijcev, ki so jih evropski telekomunikacijski baroni prepričali, da bi bilo modro dovoliti z ene telefonske številke glasovati dvajsetkrat. Tako evropski telekomi posameznega evrovizijskega navdušenca potencialno pomolzejo dvajsetkrat. Ob tem pa so se televizijci zavarovali s klavzulo, po kateri ni treba razkriti absolutnega števila glasov. Le število točk, ki jih izračuna bog ve kateri umetnointeligenčni algoritem … In izraelskim agentom ni treba drugega, kot zbrati recimo 10 000 evropskih enajstošolnikov, jim stisniti vsakemu po dvajset evrov, in "voilà": 200 000 glasov. Ampak ker, resnici na ljubo, nismo ravno opazili pravovernih judov, kako se smukajo okoli Kraljev ulice, so morali uporabiti nekaj drugega. In tudi na to ima v espionaži izveden pisec odgovor. Izraelci so razvili Pegasusa, ki ga na Slovenskem prevajamo kot Pegaz. Gre za nabor programskih orodij, ki jih množično kupujejo in istočasno nakup zanikajo vse svetovne vlade. Orodje, ki mu je prisluškovati vašemu mobilnemu telefonu preprosto, kot otroku vreči kamen, je menda tako izpopolnjeno, da so se državne skrivnosti v sramu poskrile v arhive, saj jih Pegasus razgali, še preden uspejo postati skrivnosti. Hočemo povedati, da je izraelskemu vohunskemu programu – ki je globalni hit in ima v opisu osnovnih nalog prisluškovanje telefonom in manipuliranje z rezultati – liričnemu sopranu izpod sionskega griča priskrbeti nekaj milijonov glasov mačji kašelj. Ne namigujemo torej, da so Izraelci ponaredili glasovanje ob letošnji Pesmi Evrovizije, temveč trdimo, da so Izraelci ponaredili letošnje glasovanje ob Pesmi Evrovizije. Obstaja tudi dokaz, ko se je Pegasus v torek še malo lovil. Če si na Norveškem v predizboru glasoval za Hrvaško pod št. 14, si dobil povratni sms, ki se ti je zahvalil, da si glasoval za Izrael. Seveda pa sta transparentni in vsega zaupanja vredni ter niti slučajno od izraelske firme sponzorirani organizaciji, kot sta EBU in njihov telekomunikacijski partner, povedali, da je šlo samo za manjšo napakico, ki na rezultat glasovanja ni vplivala. Če parafraziramo uspešen slovenski evrovizijski ekvivalent: "Ja, pa ja de." Moramo pa, k temu nas zavezuje novinarski kodeks, preučiti še druge možnosti. Predvsem tisto, po kateri pa bi se v Evropi resnično našlo toliko navdušencev nad izraelsko pesmico, ki bi zavrgli moralne dileme ob Gazi ter glasovali z logiko, da je zabavna glasba pač pomembnejša od genocida. Če je tako, se Evropa nenadoma ne zdi več prijazno področje za bivanje in se bo treba počasi ozirati za čim drugim.                      Obstaja pa še tretja možnost. Da je bila Evropejcem izraelska skladba, oziroma katerakoli evrovizijska, če smo že pri tem, kot glasbena kompozicija resnično všeč … Da je evropski glasbeni okus pač takšen … V tem primeru pa moramo resignirano in prizadeto ugotoviti, da smo se kolektivno ponečedili na temeljni kamen evropskega popa, ki so ga pred dobrimi šestdesetimi leti postavili John, George, Paul in Ringo.  

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Ukrajina je danes pojasnila, da je predvideni dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnih bogastev le okvirni sporazum, ki bi ga natančneje opredelili z dodatnimi dogovori, pri čemer bo na mizi tudi varnost. Kot je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal, brez varnostnih zagotovil ne bodo podpisovali nobenih dogovorov. To je povedal tudi predsednik države Volodimir Zelenski, ki želi pred podpisom pogodbe o tem najprej govoriti z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Dodal je, da sporazuma ne bodo nujno podpisali že v petek, kot je napovedal Trump. Preostale novice: Vodja srbske entitete BiH Dodik obsojen na leto zapora, 6 let pa ne sme opravljati javnih funkcij. - Hrvaški predsednik Milanović pri nas na prvem obisku v tujini v novem mandatu. - Okrožno sodišče zavrača očitke o neprimernosti prostorov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Ali se bodo stanovalci dijaškega doma na ljubljanskih Poljanah v nedeljo lahko vrnili v nepoškodovani del objekta, katerega del je včeraj poškodoval požar, bo po napovedih znano danes. Ravnatelj Šemso Mujanović je sinoči potrdil, da je ogenj izbruhnil na hodniku. Drugi poudarki oddaje: - Finančno opismenjevanje odslej del programa v osnovnih in srednjih šolah, med željami tudi obvezen pouk računalništva. - Združeni narodi: Izraelska prepoved delovanja agencije za pomoč palestinskim beguncem bo imela katastrofalne posledice. - Hrvaški kupci bodo zaradi draginje znova bojkotirali obiskovanje trgovin, vlada širi seznam cenovno omejenih izdelkov.

Premier in ministri bodo odgovarjali na poslanska vprašanja, med drugim o omrežninah -ta zgodba bo ta teden dobila še eno nadaljevanje - ter o davku na nepremičnine, za katerega prevladuje ocena, da bo prinesel nasprotne učinke od želenih. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska streljala na Libanonce, ki so se vračali na domove. Premirje kljub nasilju podaljšano za tri tedne - Beloruskemu predsedniku Lukašenku nov, že sedmi mandat. Za Unijo volitve nelegitimne - Rokometaši so se od svetovnega prvenstva poslovili s porazom proti Hrvaški

V Sloveniji je danes dan žalovanja v spomin na smrtne žrtve ene od najhujših rudarskih nesreč pri nas. Trem umrlim v ponedeljkovi nesreči v Premogovniku Velenje se bodo po državi poklonili z različnimi dogodki. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Donald Trump v nagovoru udeležencem svetovnega gospodarskega foruma v Davosu z novimi carinskimi grožnjami Evropski uniji - Hrvaška po izgonu petih svojih državljank iz Srbije svetuje prebivalcem, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo. Med več izgnanimi tudi Slovenka. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na svetovnem prvenstvu. Za možnost uvrstitve v četrtfinale nujna zmaga proti Egiptu

Zdajšnji hrvaški predsednik Milanovič ostaja na položaju. V drugem krogu volitev mu je svoj glas namenilo skoraj 75 odstotkov volivcev. Četrtino glasov je dobil Dragan Primorac, ki ga je podprla vladajoča HDZ. V oddaji tudi: - Bela hiša: mirovna pogajanja o prekinitvi spopadov in vrnitvi talcev iz Gaze so blizu dogovora. - Obrtniki si želijo stalno krizno shemo skrajšanega delovnega časa, ki ne bo obremenila gospodarstva. - Grajski grič v Ljubljani pred obsežnejšo prenovo: začenja se sečnja dreves, del območja bo zaprt.

Volišča po Hrvaškem so prav zdaj odprla svoja vrata. Skoraj 4 milijonov hrvaških volivcev bo lahko odločalo, kdo bo postal novi predsednik države. V drugem krogu se bosta pomerila zdajšnji predsednik Zoran Milanović in kandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac. Predvolilne ankete prepričljivo zmago napovedujejo Milanoviču. Ostali poudari oddaje: - Sudanska vojska zavzela ključno mesto Vad Madani. - Vremenske razmere otežujejo gašenje požarov v Los Angelesu. - V Dražgošah spominska slovesnost ob 83. obletnici dražgoške bitke.