Podcasts about hrva

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih? Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi? Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče. Sogovornik: Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik Zapiski:  glasbena skupina Afera napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice  reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015 Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni  

Na izviru reke Une na Hrvaškem, tik ob meji z Bosno in Hercegovino, so lani poleti brez ustreznih dovoljenj začeli graditi manjšo hidroelektrarno. Lokalni prebivalci, večinoma srbske narodnosti, so se nemudoma aktivirali, s protesti so ustavili gradnjo in sprožili širše nadnacionalno ekološko gibanje. Na območju kraja Srb zaradi burne zgodovine in razvojne degradiranosti to nikakor ni samoumevno.Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti

Minuli konec tedna je bil na Hrvaškem v znamenju drugega kroga lokalnih volitev, ki so prinesle župane treh največjih mest. Slovenija in Hrvaška sta nekoč dan državnosti obeleževali 25. junija, Hrvaška se je potem odločila, da bo dan državnosti zaznamovala 30. maja, ko je bil sestavljen prvi večstrankarski hrvaški sabor. Vendar vsi tega praznika ne priznavajo in ne slavijo. Poletna sezona je pred vrati. Hrvaška vlada je letos posvarila turistične delavce, naj bodo previdni pri oblikovanju cen. So opozorila padla na plodna tla?

V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bomo tokrat spremljali začetek nove dobrodelne akcije Robi Trobi, s katero predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministrom Sajovicem zbira sredstva za državni proračun. O zadnjem sporu na slovenski glasbeni sceni bodo spregovorile domače zvezde Jan Plestenjak, Helena Blagne, Werner, Fredi Miler, Zoran Predin in številni drugi, nekateri bodo ob tem seveda tudi zapeli. Kako Serpentinšek in Martelanc izboljšujeta slovenski vesoljski program, zakaj se domači poslovneži selijo na Hrvaško, kam v Slovenijo prihaja na obisk predsednik Macron, kdo so novi slovenski psihoterapevti in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.

Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

V Furlaniji – Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?V Slovenski gimnaziji v Celovcu se pridružimo praznovanju 50 letnice pouka v lastnih prostorih, pouka, ki je zelo pomemben za koroške Slovence. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je v Zagrebu dobila nove prostore. Kaj pomenijo ti prostori za delovanje Zveze in kaj za razvoj same narodne skupnosti? V Monoštru pa preverjamo, kakšna prihodnost se obeta slovenskim medijem na Madžarskem. Prisluhnite!   Foto (Matej Maček): Vizionar za celostno obdelavo vsebine - Ana Grilc: Mrličožerec/Der Leichenfresser - Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, Celovec   

Rusija stopnjuje napade na Ukrajino, izstrelila je največje število brezpilotnih letalnikov in raket v eni noči. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k dodatnemu pritisku na Rusijo za prekinitev ognja in se zavzel za nove sankcije proti Moskvi. Strani sta sicer danes dokončali obsežno izmenjavo ujetnikov, poimenovano tisoč za tisoč. Slišali boste še: - Varšavo preplavili množici podpornikov predsedniških kandidatov - Hrvaški zakonodajalci zaostrili pogoje za zaposlovanje tujcev, ki pa jih tamkajšnji turizem nujno potrebuje - Primož Roglič v bitki za rožnato majico izgubil še minuto in pol, po etapi poiskal zdravniško oskrbo

Prebivalci Gaze niso dobili še nobene pomoči, je popoldne sporočil palestinski Rdeči polmesec. Po njihovih navedbah tovornjake, ki naj bi vstopili v enklavo, še vedno zadržujejo ob meji. Drugi poudarki oddaje: Nemčija bo za zaščito vzhodnega krila Nata v Litvo postopno napotila skoraj pet tisoč vojakov. Slovenija v luči varnostnih razmer z junijem znova podaljšuje nadzor na mejah s Hrvaško in z Madžarsko. V zgornji Savinjski dolini si z vnovičnim naseljevanjem rib obetajo tudi prebuditev ribiškega turizma

Pa smo dobili, kar smo iskali. Tako dolgo smo na pol paranoični vsakemu malo bolj nenavadnemu dogodku kot vzrok obesili teorijo zarote, da so sedaj, ko se nenavadni dogodki vrstijo eden za drugim, teorije zarote povsem izgubile kredibilnost. Z drugimi besedami, iz nekdanjega medijskega slogana, ki je bil neuradna himna teorij zarote "Kaj pa, če je vse res", smo prišli pod nov moto: "Vse je res!" Kje so teorije zarote, kot jih človek potrebuje? Ni jih in ni jih bilo, ko je bivši Dončićev klub kompenziral izgubo tako, da je zmagal v loteriji nabora, čeprav je imel komaj odstotek možnosti, in ni jih, ko je večina Evrope glasovala za izraelsko pesem na Evroviziji. O Evroviziji torej.Strinjamo se okoli prvega aksioma Evrovizije, ki govori o tem, da med evrovizijskim cirkusom glasba ni pomembna. Ali če smo bolj specifični; geostrateški položaj sveta, sosedski odnosi, spolne preference, koreografije, denar, moda, turizem in seveda evropska televizijska politika so pomembnejši kot glasba. Če kdo celo poje, je fino, če ne, pa je tudi OK. S tega stališča letošnja Evrovizija ni bila nobena izjema; vse drugo pred glasbo, na prvem mestu pa seveda glasovanje, ki je Izraelu prineslo največ glasov evropskega občinstva.                     Izraelci imajo ljubezensko razmerje z evropskim glasbenim občinstvom. Že leta 2018 so dosegli rekordno število glasov s takrat še posebej abotno poskočnico, lani so bili po številu glasov občinstva drugi za Hrvaško, letos pa prvi. Komentarjev na letošnji rezultat je ogromno, ampak ker se jih večina odvija v razvedrilnih rubrikah spletnih in elektronskih medijev, so komentarji kot komentatorji – simpatični in igrivi. Če pa kdo komentira bolj zares, takoj zapade v rove teorij zarote. Tako bomo poskusili z zarotniško, a vendar simpatično teorijo.                      Že lani so se Izraelci odločili zbrisati Palestince z obličja Zemlje. Z brisanjem z obličja Zemlje imajo namreč tisočletne izkušnje in kar so drugi trenirali na njih, zdaj oni izvajajo na drugih. Ko enkrat osvojiš princip, je implementacija enostavna. Kakorkoli: javno mnenje je v vojni pomembnejše od pušk in bomb; to je znana resnica, dokazana v teh tisočletjih nasilja in krvi. In ni ga večjega uspeha, kot če se agresor, ali pač genocidneš v tem primeru, pokaže kot civiliziran in družbeno sprejemljiv. Boljše priložnosti, kot je množično evropsko glasovanje, skoraj referendum, ni! Rezultat glasovanja pokaže, da tako prebivalstvo kot naša evropska krovna televizijska organizacija z veseljem zamahnemo z roko, pomežiknemo in samo tisti najbolj zategnjeni naredijo »Ti, ti, ti«, vsi ostali pa smo navdušeni, ker imajo Izraelci spevno pesmico. Ter glasujemo za njih, ker je naš glas pomembnejši od trupel v Gazi. Za Izrael je največje število glasov evropskega občinstva strateška zmaga, ki jim je ne morejo izglasovati ne njihova vojska, ne Mosad in ne vsemogoče ameriške marketinške agencije. Ampak zdaj protizarotniški agenti svetovnih medijev vzkliknejo: "I, kako bi pa naj Izraelci to storili? Telefonsko glasovanje je namreč najbolj verodostojen in varen način neposredne demokracije, kar jih pozna vesolje!" Ter nas, ki razmišljamo heretično, vržejo v temne kleti teoretičnih zarotnikov. Ampak tudi naivni pisun, ki so mu vohunske metode znane le od agenta 007, dobi idejo ali dve, kako lahko zmanipuliraš telefonsko glasovanje ... Najprej že na osnovi genialne ideje evropskih televizijcev, ki so jih evropski telekomunikacijski baroni prepričali, da bi bilo modro dovoliti z ene telefonske številke glasovati dvajsetkrat. Tako evropski telekomi posameznega evrovizijskega navdušenca potencialno pomolzejo dvajsetkrat. Ob tem pa so se televizijci zavarovali s klavzulo, po kateri ni treba razkriti absolutnega števila glasov. Le število točk, ki jih izračuna bog ve kateri umetnointeligenčni algoritem … In izraelskim agentom ni treba drugega, kot zbrati recimo 10 000 evropskih enajstošolnikov, jim stisniti vsakemu po dvajset evrov, in "voilà": 200 000 glasov. Ampak ker, resnici na ljubo, nismo ravno opazili pravovernih judov, kako se smukajo okoli Kraljev ulice, so morali uporabiti nekaj drugega. In tudi na to ima v espionaži izveden pisec odgovor. Izraelci so razvili Pegasusa, ki ga na Slovenskem prevajamo kot Pegaz. Gre za nabor programskih orodij, ki jih množično kupujejo in istočasno nakup zanikajo vse svetovne vlade. Orodje, ki mu je prisluškovati vašemu mobilnemu telefonu preprosto, kot otroku vreči kamen, je menda tako izpopolnjeno, da so se državne skrivnosti v sramu poskrile v arhive, saj jih Pegasus razgali, še preden uspejo postati skrivnosti. Hočemo povedati, da je izraelskemu vohunskemu programu – ki je globalni hit in ima v opisu osnovnih nalog prisluškovanje telefonom in manipuliranje z rezultati – liričnemu sopranu izpod sionskega griča priskrbeti nekaj milijonov glasov mačji kašelj. Ne namigujemo torej, da so Izraelci ponaredili glasovanje ob letošnji Pesmi Evrovizije, temveč trdimo, da so Izraelci ponaredili letošnje glasovanje ob Pesmi Evrovizije. Obstaja tudi dokaz, ko se je Pegasus v torek še malo lovil. Če si na Norveškem v predizboru glasoval za Hrvaško pod št. 14, si dobil povratni sms, ki se ti je zahvalil, da si glasoval za Izrael. Seveda pa sta transparentni in vsega zaupanja vredni ter niti slučajno od izraelske firme sponzorirani organizaciji, kot sta EBU in njihov telekomunikacijski partner, povedali, da je šlo samo za manjšo napakico, ki na rezultat glasovanja ni vplivala. Če parafraziramo uspešen slovenski evrovizijski ekvivalent: "Ja, pa ja de." Moramo pa, k temu nas zavezuje novinarski kodeks, preučiti še druge možnosti. Predvsem tisto, po kateri pa bi se v Evropi resnično našlo toliko navdušencev nad izraelsko pesmico, ki bi zavrgli moralne dileme ob Gazi ter glasovali z logiko, da je zabavna glasba pač pomembnejša od genocida. Če je tako, se Evropa nenadoma ne zdi več prijazno področje za bivanje in se bo treba počasi ozirati za čim drugim.                      Obstaja pa še tretja možnost. Da je bila Evropejcem izraelska skladba, oziroma katerakoli evrovizijska, če smo že pri tem, kot glasbena kompozicija resnično všeč … Da je evropski glasbeni okus pač takšen … V tem primeru pa moramo resignirano in prizadeto ugotoviti, da smo se kolektivno ponečedili na temeljni kamen evropskega popa, ki so ga pred dobrimi šestdesetimi leti postavili John, George, Paul in Ringo.  

Slovenci Grčijo dobro poznamo in imamo radi, takoj za Hrvaško je naša druga najbolj priljubljena počitniška destinacija. Vendar običajno obiščemo katerega od številnih grških otokov, morda še Atene, Solun in Peloponez. Bolj vzhodno, proti polotoku Halkídika, zanese predvsem poznavalce in tiste, ki znajo ceniti manj oblegane, a prav tako zelo lepe plaže in vedno zeleno naravo. Vzhodna Halkídika je raj za ljubitelje pohodništva in zgodovine, tu je bil rojen veliki mislec Aristotel, mnoge privabijo tudi skrivnostni samostani na polotoku Mount Athos. Zadnjih 15 let pa v tem času na Vzhodno Halkidiko vabi tudi kulinarični festival Kouzina. Pretekli konec tedna so program festivala namenili medu in ob svetovnem dnevu čebel jih je skupaj s slovenskimi čebelarji obiskala Andreja Čokl.

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

V oddaji 18. vzporednik tokrat predvsem o fenomenu Marko Preković - Thompson: kontroverzni hrvaški glasbenik naj bi namreč pred dnevi podrl svetovni rekord v prodaji vstopnic za svoj koncert na zagrebškem hipodromu. O njegovem spretnem izkoriščanju statusa prepovedanega in nadaljnjem razmahu skrajnodesničarske ustaške ideologije na Hrvaškem.

V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.

Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.

V prostorih Tifološkega muzeja v Zagrebu so te dni predstavili slikanico Muca Copatarica v hrvaškem prevodu in prilagojeno slepim in slabovidnim osebam. Slikanica je posebna po tem, ker je na voljo v velikem tisku, brajevi pisavi ter v zvočni obliki. Koncept in metodologijo priredbe slikanice so skupaj z zunanjimi sodelavci razvili v zagrebškem tifološkem muzeju, pobuda pa je prišla iz slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, ki je projekt tudi finančno podprlo.

Poročali smo o bogatem dogajanju na Goriškem, o posebnem prevodu Muce Copatarice ter o razstavi fotografij s portreti Borisa Pahorja.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

V luči geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma mora Slovenija še bolj odločno ukrepati za izboljšanje konkurenčnosti svojega gospodarstva. Že leta pada na lestvicah konkurenčnosti, vse več podjetij se seli na Hrvaško, so danes poudarili predstavniki gospodarskih združenj in zbornic, združenih v gospodarski krog. Pohvalili so pokojninsko reformo ter se zavzeli za razbremenitev, učinkovitejše administrativne in sodne postopke ter vlaganja v razvojni preboj. Drugi poudarki: - Poslanci zavrnili vladni predlog za začetek postopka sprememb ustave. - Tožilstvo za Janeza Janšo v zadevi Trenta zahteva dveletno zaporno kazen. - Na mednarodni konferenci v Londonu o Sudanu ni bilo predstavnikov vojskujočih se strani.

Pred Hrvaško je nova turistična sezona, ki prinaša tudi sveže izzive. Dozdajšnji model razvoja turizma očitno ni več ustrezen, saj Hrvaška izgublja tekmo v konkurenčnosti z drugimi sredozemskimi destinacijami. Na to je hrvaške turistične delavce že v začetku februarja opozoril predsednik vlade Andrej Plenković, ko jih je pozval k previdnosti pri oblikovanju letošnjih cen. Hrvaško namreč številni turisti opisujejo kot predrago, kar se je pokazalo že lani, ko so tujci na počitnicah porabili za 10 odstotkov manj denarja kot leto prej.

»1000 ljudi« je bil naslov prireditve, s katero so na železniški postaji Žrelec v Celovcu spomnili na pregon več kot 220 koroških slovenskih družin, ki so jih odpeljali z domov med drugo svetovno vojno. »Čas, spomini, ljudje: Boljunec po pripovedi vaščanov o dogodkih 20. stoletja«, je naslov najnovejšega dela Vojka Slavca, dejavnega tržaškega Slovenca, ki nas spomni tudi na tržaško slovensko popevko. Dušan Mukič predstavlja prenovljeno spletno stran Porabje.com, ki nas vabi, da obiščemo ta skrajni severovzhodni del slovenskega kulturnega prostora. Dr. Barbara Riman spregovori o obsežni raziskavi, v kateri ugotavljajo, kdo so danes Slovenci na Hrvaškem. Povabimo pa vas tudi na turnir v balinanju, ki ga pripravljajo članice slovenskega društva iz Lovrana.

Škof Peter Štumpf na peti dan radijskega misijona: Vsaka skupnost je močnejša, če se podpira in moli.Državni svet pripravil posvet ob 35-letnici komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.Vlada je zagotovila sredstva za dograditev Onkološkega inštituta, pacienti kljub temu dvakrat v obravnavo.Bo zakon o psihoterapevtski dejavnosti po več kot dveh desetletjih končno uredil kaos na področju duševnega zdravja?Začela se je kampanje pred referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke.SBC ugotavlja: Hrvaška pospešeno ustvarja ugodno podjetniško okolje, slovenska podjetja pa iščejo priložnosti čez mejo.Stroka opozarja: Trump povzroča večjo gospodarsko negotovost kot covid-19.Vreme: Danes in jutri bo večinoma jasno. Čez dan bo vetrovno in toplo.Mineva pet let od smrti nadškofa Alojza Urana, drevi bo v ljubljanski stolnici sveta maša.Predsednica države s koalicijo o novih kandidatih za guvernerja banke Slovenije, med njimi ni Saše Jazbec.Svetovni dan Parkinsonove bolezni v znamenju upanja, povezanosti in spoštovanja.Šport: Nogometaši Celja po prvi tekmi četrtfinala Konferenčne lige proti Fiorentini z aktivnim rezultatom. Firenčani v knežjem mestu slavili z 2:1.

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.

Letošnja pomlad bo Hrvaški prinesla lokalne volitve. Kje se obeta najbolj ostra bitka, čigav bo Zagreb? Mestne oblasti so minuli teden izbrale tudi predlog za novo vizualno podobo oziroma logotip mesta Zagreba. Prvo nagrado je prejela ideja znanega hrvaškega oblikovalca Borisa Maleševića, ki pa je izzvala kar precejšnje polemike v javnosti. Zakaj? Nezadovoljstvo so minuli teden na Hrvaškem izkazali tudi zaposleni v osnovnih, srednjih šolah in na fakultetah. Zaenkart slabo kaže, da bi vlada popustila njihovim zahtevam. Koliko bo letos stala velikonočna košarica na Hrvaškem?

Biti prva ženska na čelu Mednarodnega olimpijskega komiteja in hkrati prva na tem položaju iz Afrike je močan signal, je po današnji izvolitvi za predsednico povedala Kirsty Coventry. Kot devetletna deklica si nisem predstavljala, da bom nekoč dobila priložnost voditi to naše čudovito gibanje, je v zahvalnem nagovoru poudarila 41-letna nekdanja plavalka in olimpijska prvakinja iz Zimbabveja. Drugi poudarki: - Evropska unija razširila definicijo obrambnih izdatkov. - Hrvaško-kosovsko-albansko obrambno sodelovanje razburja Srbijo. - Ob dnevu ustnega zdravja posebno pozornost namenili najranljivejšim.

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov. Tak je naslov obsežne razstavne predstavitve grafične umetnice Zore Stančič v Mestni galeriji Ljubljana. Dialog med tradicijo in inovacijo spodbuja projekt Tartini BIS, eden izmed ciljev projekta pa je vzbuditi radovednost mladega občinstva ter narediti glasbo Giuseppa Tartinia bolj dostopno in sodobno. Tudi v elektronskih priredbah, ki jih bodo izvedli v Portorožu. V nadaljevanju predstavljamo baletni večer Cluster, ki ga pripravlja baletni ansambel SNG Maribor in ga sestavljajo štiri koreografske uspešnice, ki jih je Edward Clug pripravil za Nizozemsko plesno gledališče med letoma 2015 in 2022. Razstava Grdači: Lutke Zlatka Boureka predstavlja lutkovni opus hrvaškega umetnika Zlatka Boureka iz treh držav, v katerih je ustvarjal: Slovenije, Hrvaške, Nemčije. Slovenski javnosti je umetnik najbolj poznan po soavtorstvu risanega animiranega filma Profesor Baltazar, njegove ekstravagantne lutkovne stvaritve pa so pri nas in v tujini prav tako pustile neizbrisen pečat. Na ogled je v glaeriji Kresija v Ljubljani.

Pustni voz Medjevas Štivan s Kraškimi levi je nesporni kralj letošnjih pustnih povork v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa so s 56. Kraškim pustom zadovoljni organizatorji in kaj pravijo obiskovalci? Med študenti iz zamejstva in sveta, ki pridejo na študij v Slovenijo, so najštevilčnejši rojaki iz Italije. Med dobitniki štipendij jih je kar dve tretjini. Zakaj in s kakšnimi izzivi se soočajo, pripovedujeta Jasna Tomsič in Rada Vižintin. Ob prihodu v Ljubljano jim je pomagal Klub zamejskih študentov, kjer sta zdaj obe zelo dejavni. Klub je prednosti študija v Sloveniji predstavil tudi mladim v reški Bazovici. Zanima nas, kakšno je zanimanje med dijaki na Hrvaškem. Preverimo, kakšen je bil utrip v Celovcu na letošnji Tribuni – festivalu gledaliških in lutkovnih skupin –, in se ustavimo v Monoštru, kjer je potekala letošnja prva seja programskega odbora skupnega slovensko madžarskega sklada Muraba. Foto (KKZ fb): Mladi Celovčani SKD Celovec na Tribuni

V znamenitem gledališču Dolby v Los Angelesu so že 97. podelili oskarje. Slavil je neodvisni film Anora, pripoved o spolni delavki, ki se zaplete s sinom ruskega oligarha, s petimi zmagami, vključno z oskarji za najboljši film, glavno igralko (Mikey Madison), režijo, izvirni scenarij in montažo (Sean Baker). Za glavno moško vlogo je oskarja dobil Adrien Brody za Brutalista, v stranskih vlogah pa Kieran Culkin (Resnična bolečina) in Zoe Saldaña za Emilio Pérez. Za najboljši prirejeni scenarij so nagradili Petra Straughana za papeški triler Konklave. Oskarja za najboljšo fotografijo je prejel film Brutalist, ki je slavil tudi v kategoriji najboljše glasbene podlage in večer tako sklenil s tremi oskarji. Hrvaški kratki film Mož ki ni mogel molčati, pri katerem je kot manjšinska koproducentka sodelovala tudi Slovenija, je tokrat ostal praznih rok. O zmagovalcih, poražencih in predvsem letošnjih filmih pa z gosti, filmskimi kritiki Teso Drev Juh, Muanisom Sinanovićem in Robertom Kuretom.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Ukrajina je danes pojasnila, da je predvideni dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnih bogastev le okvirni sporazum, ki bi ga natančneje opredelili z dodatnimi dogovori, pri čemer bo na mizi tudi varnost. Kot je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal, brez varnostnih zagotovil ne bodo podpisovali nobenih dogovorov. To je povedal tudi predsednik države Volodimir Zelenski, ki želi pred podpisom pogodbe o tem najprej govoriti z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom. Dodal je, da sporazuma ne bodo nujno podpisali že v petek, kot je napovedal Trump. Preostale novice: Vodja srbske entitete BiH Dodik obsojen na leto zapora, 6 let pa ne sme opravljati javnih funkcij. - Hrvaški predsednik Milanović pri nas na prvem obisku v tujini v novem mandatu. - Okrožno sodišče zavrača očitke o neprimernosti prostorov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Ali se bodo stanovalci dijaškega doma na ljubljanskih Poljanah v nedeljo lahko vrnili v nepoškodovani del objekta, katerega del je včeraj poškodoval požar, bo po napovedih znano danes. Ravnatelj Šemso Mujanović je sinoči potrdil, da je ogenj izbruhnil na hodniku. Drugi poudarki oddaje: - Finančno opismenjevanje odslej del programa v osnovnih in srednjih šolah, med željami tudi obvezen pouk računalništva. - Združeni narodi: Izraelska prepoved delovanja agencije za pomoč palestinskim beguncem bo imela katastrofalne posledice. - Hrvaški kupci bodo zaradi draginje znova bojkotirali obiskovanje trgovin, vlada širi seznam cenovno omejenih izdelkov.

Premier in ministri bodo odgovarjali na poslanska vprašanja, med drugim o omrežninah -ta zgodba bo ta teden dobila še eno nadaljevanje - ter o davku na nepremičnine, za katerega prevladuje ocena, da bo prinesel nasprotne učinke od želenih. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska streljala na Libanonce, ki so se vračali na domove. Premirje kljub nasilju podaljšano za tri tedne - Beloruskemu predsedniku Lukašenku nov, že sedmi mandat. Za Unijo volitve nelegitimne - Rokometaši so se od svetovnega prvenstva poslovili s porazom proti Hrvaški

V Sloveniji je danes dan žalovanja v spomin na smrtne žrtve ene od najhujših rudarskih nesreč pri nas. Trem umrlim v ponedeljkovi nesreči v Premogovniku Velenje se bodo po državi poklonili z različnimi dogodki. Drugi poudarki: - Ameriški predsednik Donald Trump v nagovoru udeležencem svetovnega gospodarskega foruma v Davosu z novimi carinskimi grožnjami Evropski uniji - Hrvaška po izgonu petih svojih državljank iz Srbije svetuje prebivalcem, naj odložijo vsa nenujna potovanja v Srbijo. Med več izgnanimi tudi Slovenka. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na svetovnem prvenstvu. Za možnost uvrstitve v četrtfinale nujna zmaga proti Egiptu

Ob današnjem dnevu žalovanja za umrlimi rudarji, ki ga zaznamujemo po državi, je v črnino najbolj zavita Šaleška dolina. V Velenju je molk žalujočih opoldne dodatno poudarila sirena, ki se bo drevi znova oglasila ob času, ko se je zgodila tragedija. Takrat bodo v mestu ugasnile luči. Druge teme: - Številni srbski sindikati in podjetniki so podprli poziv študentov k splošni stavki. Predsednik države Aleksandar Vućić medtem pripravlja shod nekakšnega svojega gibanja. Protivladni protesti bodo danes tudi na Slovaškem, na Hrvaškem pa zaradi draginje bojkotirajo trgovine. - Časovno prilagojen študij, ki bo glede na predlog nadomestil zdajšnjega izrednega, razburja nekatere zasebne fakultete in izredne študente. Na del kritik minister za visoko šolstvo Igor Papič odgovarja, da tisti, ki so zaposleni, ne morejo imeti statusa študenta. Socialne pravice imajo namreč plačane v službi, zato jih ne morejo imeti še iz naslova študija. - V pričakovanju drevišnje odločilne tekme naših rokometašev za nadaljnje sodelovanje na svetovnem prvenstvu se slovenski športni navdušenci z veseljem spominjajo dopoldanske zmage smučarske skakalke Nike Prevc. Tudi sama se je razveselila prevzema vodstva v svetovnem pokalu, ki ga ne namerava izpustiti iz rok.

Ameriški predsednik Joe Biden je tik pred odhodom iz Bele hiše pred pregonom zaščitil več ljudi, ki veljajo za nasprotnike njegovega predhodnika in naslednika Donalda Trumpa. Med njimi so sodelujoči v preiskavah napada na Kapitol pred štirimi leti. Tiste, ki so takrat vdrli tja, bo medtem pomilostil Trump, ki po današnji prisegi napoveduje še več deset drugih odločitev. Drugi poudarki oddaje: - Razseljeni prebivalci Gaze se vračajo na po večini porušene domove, v enklavo danes zapeljalo več kot 200 tovornjakov s pomočjo. - Milijarderjev in lačnih vse več, število revnih stagnira, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu opozarja Oxfam. - Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške ZA skupne patrulje na zunanji meji naše južne sosede.

Zdajšnji hrvaški predsednik Milanovič ostaja na položaju. V drugem krogu volitev mu je svoj glas namenilo skoraj 75 odstotkov volivcev. Četrtino glasov je dobil Dragan Primorac, ki ga je podprla vladajoča HDZ. V oddaji tudi: - Bela hiša: mirovna pogajanja o prekinitvi spopadov in vrnitvi talcev iz Gaze so blizu dogovora. - Obrtniki si želijo stalno krizno shemo skrajšanega delovnega časa, ki ne bo obremenila gospodarstva. - Grajski grič v Ljubljani pred obsežnejšo prenovo: začenja se sečnja dreves, del območja bo zaprt.

Ta teden se začenja svetovno prvenstvo v rokometu, slovenska reprezentanca bo vse svoje tekme odigrala na Hrvaškem. O pričakovanjih, favoritih in končnici Lige NFL razmišlja Ognjen Backović.

Volišča po Hrvaškem so prav zdaj odprla svoja vrata. Skoraj 4 milijonov hrvaških volivcev bo lahko odločalo, kdo bo postal novi predsednik države. V drugem krogu se bosta pomerila zdajšnji predsednik Zoran Milanović in kandidat s podporo vladajoče HDZ Dragan Primorac. Predvolilne ankete prepričljivo zmago napovedujejo Milanoviču. Ostali poudari oddaje: - Sudanska vojska zavzela ključno mesto Vad Madani. - Vremenske razmere otežujejo gašenje požarov v Los Angelesu. - V Dražgošah spominska slovesnost ob 83. obletnici dražgoške bitke.

Hrvaški volivci imajo še dobre tri ure časa, da oddajo glas svojemu favoritu za predsednika države. Presenečenj v drugem krogu volitev ni pričakovati, vodenje države naj bi tako ostalo v rokah aktualnega predsednika Zorana Milanovića. Drugi poudarki: - V izraelskem napadu na zatočišče za razseljene v Gazi ubitih več ljudi. - Požare v Los Angelesu znova razpihuje močan veter. - Za nasilje v družini bodo odslej veljale strožje kazni.

Bogata športna nedelja je prinesla pestro dogajanje na belih strminah. Smučarska skakalka Nika Prevc je bila v Beljaku blizu nove zmage, a jo je po rekordu skakalnice v kvalifikacijah in vodstvu v prvi seriji skorajda podarila konkurentki Nemki Katharini Schmid. Drugi poudarki oddaje: - V Avstriji propadla koalicijska pogajanja. Ljudska stranka se je zdaj pripravljena pogovajati s Svobodnjaki - Na severu Gaze zaprte vse bolnišnice. Na severu Sirije še divjajo spopadi - Vlada in državni zbor morata letos popraviti zakon o umetni oploditvi

Hrvaško pretresa napad z nožem na eni od osnovnih šol v Zagrebu. Ubita je bila 7-letnica. Ranjeni so še trije učenci in dva odrasla, učiteljica in napadalec, vsi so v stabilnem stanju. Kot je sporočil hrvaški notranji minister Davor Božinović, je storilec 19-letni nekdanji učenec šole, ki živi v bližini in naj bi imel psihične težave. Ostali poudarki oddaje: - Minister Poklukar zanika očitke tožilke o neukrepanju glede Centra za varovanje in zaščito. - Razprava slovenskih diplomatov tudi v znamenju menjave oblasti v Združenih državah Amerike. - NPU zdravnika sumi zlorabe položaja s preprodajo zdravil.

Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu je bila država v fokusu Hrvaška in eden izmed številnih gostujočih avtorjev in avtoric iz sosednje države je bil tudi pisatelj Damir Karakaš. Zagotovo gre za enega najbolj nagrajevanih in prevajanih sodobnih hrvaških avtorjev, a hkrati tudi enega redkih, ki v ospredje svojega ustvarjanja tako močno postavljajo hrvaško pokrajino Liko. V kratkih romanih, za katere je značilen pretanjen slog, namreč pogosto tematizira surovost okolja in Ličane v različnih zgodovinskih turbulencah. V slovenščini lahko beremo njegova romana Šumenje gozda in Proslava, ki sta v prevodu Jurija Hudolina izšla pri založbi Beletrina. Na Ljubljanskem filmskem festivalu pa je bil na ogled tudi film, nastal po romanu Proslava režiserja Bruna Ankovića, ki je na puljskem festivalu prejel veliko zlato areno. Z Damirjem Karakašem se je pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Igor Velše, ton in montaža Vito Plavčak. Foto: © C.Stadler/Bwag; CC-BY-SA-4.0

Reka Una izvira na Hrvaškem in večinoma teče v Bosni in Hercegovini. Pred nekaj meseci se je na njenem izviru, ki sodi v zaščiteno območje Natura 2000, začela gradnja male hidroelektrarne. Reka je spremenila svoj tok, zaradi grobega posega v naravo je nekaj vasi ostalo brez pitne vode. Po protestih domačinov in ekologov, je Hrvaška gradnjo vendarle zaustavila, dogajanje pa odpira širša vprašanja varovanja in zaščite rek tudi na območju Evropske unije. Obiskali smo izvir reke Une, se pogovarjali z domačini in odgovornimi, in šli s turističnim tokom reke vse do Bihaća. Napiši komentar o reportaži! Piši na luka.hvalc@rtvslo.si in gasper.andrinek@rtvslo.si.

Nekatere evropske države so začasno zaustavile obravnavanje prošenj državljanov Sirije za azil. Slovenija tega za zdaj ni storila, je pa slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in z Madžarsko. Kakšne so zdaj migracijske razmere pri nas? Kako bo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada vplival na migracije? Kaj bo z državljani Sirije, ki so pri nas dobili mednarodno zaščito ali zaprosili zanjo? Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracijah in azilu? Gostje: Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve; Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov; dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU; Franci Zlatar, direktor Slovenske filantropije.

Nov plačni sistem v javnem sektorju bo zaživel z novim letom. Vlada in večina sindikatov so namreč podpisali kolektivne pogodbe ter poudarili, da gre za velik dosežek. V oddaji tudi o tem: - Hrvaški premier Plenković razrešil aretiranega ministra za zdravstvo Beroša, ki mu tožilstvo očita trgovanje z vplivom in ne prejemanja podkupnine - Novi Sad obstal za 14 minut v spomin na prav toliko smrtnih žrtev nesreče pred dvema tednoma, v povezavi s katero srbski premier Vučević pričakuje nove odstope - Fašistični voditelj Mussolini še vedno častni občan Pirana, saj ni podatka, da bi mu odvzeli naziv, podeljen pred stotimi leti

Cilj ukrajinskih napadov v ruski regiji Kursk je po zagotavljanju Kijeva vzpostavitev tamponskega območja, in ne zavzetje ruskega ozemlja. Ob tem je vnovič slišati pozive ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Zahodu, naj okrepi dobavo orožja in streliva. Na domači fronti pa Ukrajina izgublja ozemlje v Doneški regiji. Drugi poudarki: - Svetovni dan humanitarnosti: ob vojnah in ujmah vse več ljudi potrebuje pomoč. - Začenja se obsežna prenova železnice med med Ljubljano in Kranjem. - Dnevi poezije in vina predstavljajo 21 pesnikov; dogodki tako v Sloveniji kot Avstriji in na Hrvaškem.