Podcasts about hrva

"Halo, Dayton?!" Tako se je pred leti oglasila prodajalka v eni izmed sarajevskih mesnic, ki se je imenovala po Daytonskem sporazumu. Mesnica je propadla, nadomestila jo je igralnica. Zelo simbolično za mirovni sporazum, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Miloševič, Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tuđman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot sto tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 30 let po Daytonu še naprej močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Na različnih ravneh ima država neverjetnih 14 vlad, nacionalistične težnje so kljub nekaterim dobrim praksam sobivanja vse močnejše, približevanje Evropski uniji je zastalo. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države, notranje politike in aktualnih geostrateških izzivov.

Tik pred odločanjem slovenskega regulatorja o tem, ali lahko hrvaška državna agencija Fina prevzame Ljubljansko borzo, se je oglasila vlada. Kot pravi njen podpredsednik Matej Arčon, so proti prevzemu, borzo pa so opredelili kot kritično infrastrukturo. Kaj bo na seji naredila agencija, še ni jasno. Drugi poudarki oddaje: - Ministrski zbor je potrdil tudi predlog novele zakona o RTV: ta natančneje opredeljuje državno financiranje manjšinskih programov ter uvaja sofinanciranje glasbene produkcije nacionalne medijske hiše. - Ob menjavi na čelu družbe Gen energija - vodenje prevzema Nada Drobne Popovič. V Posavju svarijo pred poseganjem v načrte Jedrske elektrarne Krško. - Ameriški diplomati v Kijevu predstavljajo mirovni načrt za Ukrajino; po nekaterih virih naj bi predvideval priključitev več ozemelj Rusiji. V Bruslju opozarjajo, da se morajo s pogoji miru strinjati Ukrajinci in Evropejci.

Vlada je danes izrazila ostro nasprotovanje hrvaškemu prevzemu ljubljanske borze, ki jo je ob tem razglasila za kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Po vladni intervenciji je Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev današnjo odločanje o zahtevi hrvaške finančne agencije FINA za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi prestavil. Druge teme: - Prvi testni potniški vlak po trasi drugega tira predvidoma 11-ega marca prihodnje leto. - Slovenija za pol leta podaljšuje nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. - Ukrajina prejela osnutek ameriškega načrta za končanje ruske invazije. Predvidene velike ozemeljske izgube Kijeva.

Slovenski škofje za jutri sklicali dan molitve in posta; molitvam za Slovenijo se pridružujejo tudi verniki iz Hrvaške.Kdo bo odločal o najšibkejših, o tistih, ki so invalidni in duševno bolni, sprašuje Ivana Šošter, mama otroka z Downovim sindromom. O izkušnji iz Belgije pa Andrej Grebenc.Socialni partnerji našli skupni jezik. Delodajalci obnavljajo sodelovanje v Ekonomsko-socialnem svetu.ŠPORT: Odbojkarji ACH-ja prvo, gostujočo tekmo zadnjega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov proti Kragujevcu dobili z gladkih 3:0.VREME: Padavine se bodo čez dan krepile po vsej državi in ponoči večinoma prehajale v sneg. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 3, na Goriškem in ob morju do 7 °C.Merše o povezovanju NSi, SLS in Fokusa: Ključno je, da se vsi akterji držijo dogovora.V bližini Tolmina nova sabotaža na slovenskih tirih.Kallas: Da bi končali vojno v Ukrajini, se morajo z načrtom strinjati tako Evropejci, kot Ukrajinci.

Na Hrvaškem vse glasneje govorijo o možnosti gradnje jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Pripravljajo zakonodajni okvir, študijo in analizo mogočih lokacij, oblikujejo se predlogi, kakšna nuklearka bi bila za Hrvaško najboljša. Gospodarski minister Ante Šušnjar ne skriva želje, da bi Hrvaška rada sodelovala tudi pri gradnji drugega bloka krške nuklearke, vendar le kot enakopravna partnerica. O možnostih gradnje jedrske elektrarne na Hrvaškem in zamislih, kakšna naj bi ta bila, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.

Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo - ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.Foto (USZS): 3. letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije posvečena mladim

V Goriških Brdih se bojijo novih padavin.Premier Golob odgovarjal na vprašanja poslancev o tem, da nas Hrvaška po številnih gospodarskih kazalnikih hitro dohiteva, po nekaterih že prehiteva in o težavah obrtnikov, podjetnikov, samostojnih podjetnikov in samozaposlenih.SBC prepolovitev napovedi rasti slovenskega BDP pripisuje tudi visokim davkom, ki jih je uvedla vlada Roberta Goloba.Aleš Primc o referendumski kampanji: Vesel enotnega odziva zdravniške stroke.Vreme: Zvečer in ponoči se bo meja sneženja spuščala.

Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes.

Snovalci slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe so se zgledovali po nemškem sistemu. V Nemčiji morajo zdravstveni zavarovanci že 30 let plačevati tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja je odvisna od števila potomcev. Najvišjo plačujejo starejši zaposleni brez potomcev: 4,2 odstotka, delodajalec primakne 1,8 odstotne točke. Hrvaški državljani ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Predsednica Matice upokojencev Hrvaške Višnja Fortuna poudarja, da takšne rešitve, kot je v Sloveniji in Nemčiji, Hrvati ne bi nikoli sprejeli. Italijani prav tako ne plačujejo posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo; domov za starejše v javni lasti, kot jih poznamo v Sloveniji, v Italiji ni; zasebne domove za starejše gradijo zasebni skladi in podjetja. Avstrija ne pozna univerzalnega obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, lahko pa ljudje sklenejo zasebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot dopolnilo.

Nekaj sto metrov nad Mrtvim morjem, v idiličnem gorovju Jordanije, leži majhna vas z zanimivim imenom Mumia. Starodavna pokrajina Kerak, nekoč pomembno križišče poti proti Egiptu in Siriji, ponuja čudovite razglede in številne pohodniške poti. Džamal in Zafer pripovedujeta o življenju v gorah, občutkih ob meji z Izraelom, o izsuševanju Mrtvega morja, o vojaški misiji na Hrvaškem ter o hčerah, ki so se preselile v mesto.

Ker se je turistična sezona že končala, z našo hrvaško dopisnico tokrat ne štejemo turiste, ampak megavate. Hrvaška namreč že nekaj časa razmišlja o gradnji lastne jedrske elektrarne, sploh če se s Slovenijo ne bodo uspeli dogovoriti o izgradnji drugega bloka v Krškem. Štejemo pa tudi milijone, skoraj milijarde, ki jih hrvaške bolnišnice dolgujejo veletrgovcem z zdravili, zaradi česar je zdravstveni sistem na robu zloma.

Hokejisti Olimpije so v 11. krogu razširjenega avstrijskega prvenstva v dvorani Tivoli gostili prvake iz Salzburga, slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu pa se je v sklopu priprav na januarsko evropsko prvenstvo pomerila z reprezentanco Hrvaške. Tekma je bila posebna za kapetana Slovenije Igorja Osredkarja, ki je v dresu reprezentance zbral dvesto nastopov.

Danska, ki predseduje Svetu Evropske unije, je v zadnjih mesecih na skupno mizo prinesla zakon, ki bi veljal v državah članicah Evropske unije, poimenovan Chat Control. Gre za nadzor zasebnega klepeta, ki med uporabniki poteka prek različnih aplikacij (WhatsApp, Signal, Messenger …), tudi tistih, ki danes veljajo kot šifrirane, torej zaklenjene. Zagovorniki zakona pravijo, da bi z zakonsko podlago in stalnim vpogledom v vse vrste komunikacije med državljani Evropske unije lažje našli in ujeli kriminalce in teroriste, nasprotniki, med njimi tudi celotna strokovna javnost, pravi, da je zakon zelo slaba ideja brez pravih argumentov.Slovenija je proti zakonu in se pridružuje Avstriji, Slovaški, Češki, Poljski, Nemčiji, Nizozemski, Finski in Estoniji. Neodločene so Belgija, Italija, Romunija, Grčija in Latvija. Chat Control podpirajo Irska, Portugalska, Španija, Francija, Hrvaška, Madžarska, Bolgarija, Danska, Švedska in Litva. Glasovanje v Svetu Evropske unije je z oktobra prestavljeno na december.Na pomembnost varnosti in zasebnosti na spletu, ki je v Evropi pogosto zgled drugim državam in ga zato moramo ščititi, opozarja vodja SiCerta Gorazd Božič. V epizodi sodelujejo tudi ameriški tehnološki novinarji: Dan Moren (Six Colors), Jacob Kastrenakes (The Verge) in John Siracusa (ATP.fm). Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:57 Uvod v Chat control 00:02:12 Gorazd: zgodba se ponavlja 00:07:56 Odločitev Slovenije 00:08:26 Podporniki, nasprotniki in ponovno glasovnaje o Chat Control 00:12:33 Dan Moren: osnove šifriranja 00:18:47 Jake Kastrenakes: tudi tehnološki velikani so proti 00:23:47 John Siracusa: zakaj tak razkorak med politiko in stroko 00:28:00 Kaj pa če nič ne skrivam? 00:31:33 Kaj se bo zgodilo na naslednjem glasovanju?

Slovenska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo včeraj v Stožicah gostila Švico, vodilno ekipo skupine. Po štirih odigranih krogih so nekatere reprezentance že potrdile nastop na prvenstvu, ki ga bodo prihodnje leto gostile ZDA, Kanada in Mehika, Slovenija pa si bo dodatne kvalifikacije poskušala zagotoviti prihodnji mesec, ko jo čakata še tekmi proti Švedski in Kosovu. Na evropskem ekipnem prvenstvu v namiznem tenisu na Hrvaškem pa danes čaka nastop obe slovenski reprezentanci. Ženska se bo pomerila s Srbijo, moško čaka dvoboj proti Italiji.

Začenja se sezona evropske lige v rokometu, v kateri bo slovenske barve zastopal Slovan. Slovenski državni prvak bo tekmo prvega kroga igral pred domačim občinstvom, zvečer bo nasprotnik moštvo Baia Mare iz Romunije. Slovenske namiznoteniške igralke pa so se na evropskem ekipnem prvenstvu na Hrvaškem pomerile s Srbkinjami.

Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnostiFoto (fb SKD Snežnik Lovran): 20. vseslovensko srečanje v Prezidu 

V obsežni in zahtevni iskalno-reševalni akciji so gorski reševalci pod Toscem dopoldne, kot rečeno, našli še oba pogrešana umrla hrvaška državljana, ki ju je včeraj odnesel snežni plaz. Enega planinca so mrtvega našli že včeraj. V zadnjih petnajstih letih so plazovi v naših gorah zahtevali petnajst življenj. Pod plazom pred štirimi leti so trije ljudje umrli pod Storžičem. Pristojni opozarjajo, da so razmere v visokogorju zahtevne in nevarne. Ostali poudarki oddaje: KPK naj bi odkrila nove napake v ravnanju premierja Roberta Goloba. Francoska politična kriza dosegla nov vrh po odstopu še enega premierja - ta za hiter padec vlade krivi trmo v koaliciji. Opozorila slovenskih zdravnikov: na specializacijo iz urgentne medicine prispela le ena prijava

Protestne akcije napovedujejo meščani Pulja, ki so izvedeli, da naj bi v puljski ladjedelnici Uljanik začeli izdelovati orožje in strelivo. Hrvaška pošta se že nekaj let bori s pomanjkanjem delovne sile, poštarjev je premalo, pošiljke zamujajo…. Na Reki meščani več tednov niso dobivali niti računov, ker jih ni imel kdo dostaviti. Na pošti so se zdaj domislili pilotnega projekta, v katerem bi sostanovalci v blokih sami delili pošto svojim sosedom. Hrvaška vlada bo osem milijonov vreden športni center zgradila v mestu, ki ima 44 prebivalcev. S čim si je vas Vučevica prislužila takšen center?

Reševalci so danes končali reševanje treh hrvaških planincev, ki jih je včeraj pod Toscem zasul snežni plaz. Potem ko so včeraj našli truplo enega od ponesrečencev, so danes našli še trupli preostalih dveh ponesrečencev.

Slovenijo je v zgodnjih jutranjih urah prešla izrazita hladna fronta, ki je prinesla močne padavine in veter, ponekod tudi sneg. Vremenoslovci opozarjajo, da so razmere izjemno zahtevne v višje ležečih predelih. Te so presenetile tudi tri hrvaške planince, ki jih je pod pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah odnesel plaz. Reševalna akcija poteka, v njej sodeluje več kot 60 gorskih reševalcev. Druge teme: - V Kairu v pričakovanju pohajanj za premirje v Gazi. Izrael kljub temu nadaljuje napade. - Mineva 25 let od padca režima Slobodana Miloševića. Takrat za Srbijo prelomni trenutek. - Opozorila ob svetovnem dnevu učiteljev: šolski sistem z leta v leto z večjo kadrovsko krizo.

Več kot 60 gorskih reševalcev, ki je na območju Tosca v Julijskih Alpah od dopoldneva iskalo tri pogrešane hrvaške planince, je za danes prekinilo reševalno akcijo. Kot so sporočili, so našli enega mrtvega planinca, iskanje preostalih dveh bodo nadaljvali jutri. Drugi poudarki oddaje: - V Amsterdamu stotisoči podprli mir v Gazi, kjer pa Izrael vztraja z napadi - Zaradi ameriških sankcij proti Rusiji utegne visoko ceno plačati Srbija - Tadej Pogačar po ubranjenem naslovu svetovnega prvaka prvič dodal še naslov najboljšega evropskega kolesarja

Gorski reševalci, ki so na območju Tosca v Julijskih Alpah iskali pogrešane hrvaške planince, so bili popoldne prisiljeni prekiniti reševanje. Enega od treh hrvaških planincev, ki jih je zasul plaz, so našli mrtvega; iskanje ostalih dveh bodo nadaljevali jutri.

V dvorani Frana Žižka Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo nocoj odvila slovenska premiera uprizoritve MEDEJA. Predstava v režiji Martina Kušeja je nastala v koprodukciji Drame SNG Maribor s Festivalom Dubrovniške poletne igre in s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu. Obiskali smo tudi Portorož, kjer te dni poteka 47. mednarodna konferenca Evropskega združenja klavirskih pedagogov.

V oddaji smo povzeli dogajanje na molitvenem bdenju za mir, ki je 23. 9. 2025 potekalo na meji med Gorico in Novo Gorico. Tam so Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem podpisale tudi skupni poziv za mir. Med drugimi aktualnimi novicami pa ste izvedeli tudi, katero skupino Slovencev je papež pozdravil po sredini splošni avdienci.

V oddaji smo povzeli dogajanje na molitvenem bdenju za mir, ki je 23. 9. 2025 potekalo na meji med Gorico in Novo Gorico. Tam so Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem podpisale tudi skupni poziv za mir. Med drugimi aktualnimi novicami pa ste izvedeli tudi, katero skupino Slovencev je papež pozdravil po sredini splošni avdienci.

Na Opčinah pri Trstu so danes odprli prvo zamejsko regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Pisarna se nahaja v prostorih deželnega sedeža Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Odprtje predstavlja pomemben korak za slovensko skupnost v zamejstvu. Gre za nadaljevanje procesa, ki se je začel že decembra lani s podpisom ustanovne listine Zamejske športne koordinacije. Regijske pisarne bodo dobili še v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. To bo okrepilo sodelovanje med matično domovino in zamejskimi športniki. Odprtja na Opčinah se je udeležila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v svojem govoru poudarila, da je takšno dejanje »res revolucija«. To ni le besedno, to je konkretno sporočilo zamejcem, da so del narodnega prostora na vseh ravneh in v vseh pogledih.

Na Opčinah pri Trstu so danes odprli prvo zamejsko regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Pisarna se nahaja v prostorih deželnega sedeža Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Odprtje predstavlja pomemben korak za slovensko skupnost v zamejstvu. Gre za nadaljevanje procesa, ki se je začel že decembra lani s podpisom ustanovne listine Zamejske športne koordinacije. Regijske pisarne bodo dobili še v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. To bo okrepilo sodelovanje med matično domovino in zamejskimi športniki. Odprtja na Opčinah se je udeležila državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je v svojem govoru poudarila, da je takšno dejanje »res revolucija«. To ni le besedno, to je konkretno sporočilo zamejcem, da so del narodnega prostora na vseh ravneh in v vseh pogledih.

Predstavniki vlade in občin naj bi jutri nadaljevali pogovore o višini povprečnine za prihodnji dve leti.Bodo poslanci po vetu s strani državnega sveta vseeno sprejeli zakon o gostinstvu?Hrvaška po višini plače vse bližje SlovenijiV Bosni in Hercegovini ob meji s Hrvaško potrdili primere afriške prašičje kuge.Nalivi povzročajo težave v Italiji in na Hrvaškem.Vreme: Do jutra bo dež ponehal.

Trump v razpravi voditeljev na zasedanju Generalne skupščine kritičen do delovanja Organizacije Združenih narodov.Janša o božičnici: Čas je za klic k razumu in ne za deljenje predvolilnih bonbončkov.Svet Nove Slovenije zasedal na prvi seji po volilnem kongresu potrdil tudi podpredsednike.Združenje novinarjev in publicistov po ugotovitvi delovnega sodišča poziva k odstopom na TV Slovenija.Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem pozivajo k miru.Slovenija zaradi hudega izbruha na Hrvaškem krepi ukrepe proti afriški prašičji kugi.Cene elektrike naj bi v prihodnjih letih ostajale stabilne. Otroci s Petrička dobili spominsko obeležje, a izgubili simbol svojega trpljenja.Šport: Cedevita Olimpija nova-stara slovenska košarkarska superpokalna prvakinja.Vreme: Tudi prihodnji dnevi bodo oblačni s padavinami.

Cerkve v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem pozivajo k miru.Papež pri splošni avdienci: Če Jezusu dovolimo vstopiti v naše lastne temne kotičke, je sposoben ustvariti novo življenje.Škof Andrej Saje sprejel nemško veleposlanico.God bl. Antona Martina Slomška.

Članstvo Gibanja Svoboda se bo v Kopru zbralo na volilnem kongresu. Edini kandidat za predsednika stranke je njen aktualni prvak in premier Robert Golob. Na kongresu, namenjen predvsem pregledu opravljenega dela in spodbudi članstvu pred spomladanskimi državnozborskimi volitvami, bodo odločali tudi o 25 članih sveta stranke. Drugi poudarki oddaje: - Izrael stopnjuje napade v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. - Bodo na Hrvaškem uvedli zaporne kazni za črnograditelje? - V Stični bo potekal festival Stična mladih z geslom Poglej gor.

Fiume o morte! je vzklik protofašista, megalomana, samodržca in pesnika Gabrieleja D'Annunzia, s katerim je po prvi svetovni vojni okupiral Reko in navdihnil naslednje fašistično razdejanje Evrope. V bistvu navdihuje še danes, ko je politični teater absurda z relativizacijo zgodovine in ponovnim vzponom fašizma vred preplavil ves svet. Zato dokumentarni film Fiume o morte! nikakor ni le zgodovinski film, ampak še kako aktualna analiza današnjosti, ki se sprašuje, v kakšni obliki se pojavlja danes in kako se mu zoperstaviti. Igor Bezinović, tudi sam Rečan, je vzel ta vzklik in pompozno performativnost fašizma, ki jo simbolizira, ter ju obrnil proti njemu samemu. Tako da je v vlogo D'Annunzia in njegovih fašistov postavil današnje Rečane ter z njimi ponovno uprizoril to neslavno poglavje v zgodovini mesta. Z veliko mero humorja in z več kot le zrnom soli fašistični teater absurda vzame tako resno, da postane sam svoja parodija. Nekako po zgledu Žižka, ki pravi, da se zgodovina ponavlja, najprej kot tragedija in potem kot farsa, a s pomembno nadgradnjo. Realnim ljudem, ki živijo s to zgodovino, je dal moč, da jo sami izživijo, interpretirajo in subvertirajo. Rezultat je fascinanten kolaž zgodovinskih podob in njihovih ponovnih uprizoritev, ki vibrira v ritmih odlične glasbe in pristne človeške energije. Tako kot fašizem, ki povsod ponovno dviga glavo, živi tudi odpor trdoživih ljudi, ki so ga enkrat že premagali in so ga zmožni vedno znova, če le dobijo glas in stopijo na oder zgodovine. Kjer so odpovedale oblike upora, ki so se jemale skrajno resno, preresno morda, je mogoče odgovor ljudski, človeški karnevalski duh. In ta veje iz Bezinovićevega dokumentarca na vsakem koraku. Dokler dejansko ne preraste v karneval, praznik mesta, ki slavi samo sebe, namesto kakšnega samooklicanega pomembneža. In da ne bo pomote, filmu ob vsem naštetem nikakor ne manjka resne zgodovinske analize, le da je ta zapakirana v živo, pristno celoto. Takšno, ki ni še ena suhoparna študija ali neprepričljiva moralka, pretvorjena v avdio in video format. Fiume o morte! je hrvaški Culloden, film, ki zgodovino obrne na glavo, oziroma bolje rečeno: nazaj na pravo mesto, tako da jo iztrga dominantnim pripovedim in navidezno objektivnim zgodovinopisnim zgodbam, ter jo vrne nazaj ljudem. In to ljudje znajo ceniti, saj je film na Hrvaškem postal prava neodvisna uspešnica. Na domači Reki so razprodali že več kot 60 projekcij. In – ne da bi bilo to kakorkoli pomembno ob vsem, kar pove – je film tudi presenetljivo prepričal hrvaško filmsko srenjo, da ga je poslala v tekmo za tujejezičnega oskarja. Oceno je napisal Žiga Brdnik, bral pa Igor Velše.

Helena Minić Matanić, hrvaška gledališka in filmska igralka, bo kot Medeja svoj igralski gledališki krst na odru Drame SNG Maribor doživela 3.oktobra 2025. Uprizoritev, ki jo je režiral režiser Martin Kušej, eden najprodornejših evropskih režiserjev, je prvo premiero doživela na kamnitem odru trdnjave Lovrijenac v Dubrovniku v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu in festivalom Dubrovniške poletne igre. Igra temelji na dramskih besedilih dveh avtorjev Simona Stona in Heinerja Müllerja ter prepleta sodobno realnost z antičnim svetom. V predstavi Medeja briljira Helena Minić Matanić, Puljčanka, ki je trenutno stalna članica Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu. Medeja je briljantna znanstvenica Ana, mati dveh otrok, ki se želi po psihičnem zlomu vrniti v življenje, a življenja, kot ga je poznala, ni več.

Ta konec tedna je na slovenskih cestah pričakovati gnečo. Ker se končujejo počitnice, ne le pri nas, temveč tudi v več drugih evropskih državah, je zastoje pričakovati predvsem od Hrvaške proti Avstriji in Italiji. Začetek novega šolskega leta pa zaznamuje tudi kadrovska problematika. Predsednica študentskega sveta Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem Katja Krč rešitev vidi tudi v povrnitvi ugleda pedagoškega poklica. V oddaji tudi: - Evropski zunanji ministri danes o vojni v Gazi, izraelska vojska istoimensko mesto razglasila za vojno območje. - Ameriško prizivno sodišče večino Trumpovih carin označilo za nezakonite. - Slovenski košarkarji pred zahtevno tekmo z aktualnimi evropskimi prvaki Francozi. - Oblačno bo s plohami in nevihtami.

Na naslovnicah številnih medijev so udeleženci srečanja v Beli hiši na visoki ravni, ki ni prineslo potrditve, da sta Ukrajina in Rusija kaj bliže premirju. A v Washingtonu so bili vodje petih evropskih držav, Evropske komisije in Nata, kljub siceršnji politični neenotnosti, soglasni v podpori Ukrajini - in v tem, da bi Evropa, v zameno za varnostna zagotovila Kijevu, v njegovem imenu kupila večje količine ameriškega orožja. Druge teme: - Hamas za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in postopno izmenjavo talcev - Delodajalci se sprašujejo, kam bo šel denar za dolgotrajno oskrbo. - Hrvaška med članicami Unije na vrhu po krepitvi inflacije

Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini gostil ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega, nato pa še evropske voditelje. Za to bi se po Trumpovem mnenju Kijev moral odpovedati polotoku Krim in članstvu v zvezi Nato. Ob dejanskih izgubah ozemlja bi v zameno lahko dobil varnostna zagotovila po zgledu petega člena pogodbe zveze Nato o kolektivni obrambi. Koliko bi ta zagotovila sploh bila vredna, pa ni jasno glede na Trumpove pretekle izjave na to temo. Drugi poudarki: - Izrael izvaja silovite napade na mesto Gaza, na izraelskih ulicah pa protesti. - Bodo koroški Slovenci zaradi racije pri Peršmanu pravico poiskali na evropskih sodiščih? - Pretepeni slovenski turisti s Hrvaške zanikajo, da bi sprovocirali incident.

Vpliv ameriške politike na evropsko gospodarstvo, počasnost Evrope pri razvoju, orožarska industrija v Sloveniji, nepremičninski davek in poslovne razlike med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo – to je le nekaj tem, o katerih govorimo v tokratni oddaji. Vse izhajajo iz pogovorov v podkastu Srce bije za posel, kjer sva se Urška Valjavec in Urška Subotič Jereb od januarja do junija pogovarjali z menedžerji in podjetniki, ki vodijo pomembna podjetja v Sloveniji in širši regiji. Najzanimivejše misli smo strnili v Studio ob 17.00.

V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

“Prisiljen, da razmišljam,” je verz enega izmed hitov skupine Prljavo kazalište. Hrvaški etnolog in antropolog Tomislav Pletenac je iz pesmi Heroj ulice razvil teze o vlogi in fenomenih popularne kulture v družbi, o angažiranosti, kakovostnem prostem času, ki ga sam zapolnjuje s prevajanjem Nicka Cavea v kajkavščino. Profesor Pletenac analizira tudi fenomen Thompsona, aktualna je njegova knjiga o priročnikih za samopomoč. Študijsko že vrsto let zahaja v Srebrenico. Pravi, da nas tudi dogajanje v Gazi opozarja, zakaj se moramo bati genocidne nravi. Moramo se naučiti nadzorovati temne človeške plati. Tudi s kritičnim razmišljanjem.

Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije  

Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.comRazpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Z bojem za okolje proti naučeni nemoči Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici  

Zdravo. Tokrat dokažemo, da tudi če imaš v žepu kopijo Štoparskega vodnika, še ne pomeni, da razumeš svet. Ker kot pravi Ford: “Štoparski vodnik je stoodstotno točen. Resničnost pa žal ni tako zanesljiva.” Kar seveda ne pomeni, da nismo šli po diapazonu absurda do nemškega prijatelja, ki skriva stvari, do procesirane hrane! Vmes ne pozabimo niti na Korošice, omenimo humanoidne bivše predsednike, torbice z mamili bivših predsednikovih svetovalcev, pozdravimo tudi vse poslušalke in poslušalce v kempih na Hrvaškem. Straško reprezent. V 11. poglavju se Thor pripravlja na bitko, zgodi se pa tudi marsikaj drugega. Ne pozabite, če že moraš zaupati nečemu, zaupaj humorju, ker realnost te bo tako ali tako enkrat zaj*****. In še: če imate še kakšno zaroto, mikroplastično modrost ali teorijo o 5G svinčnikih, skočite na Discord in jo delite z nami.

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti? Gašper Andrinek in Luka Hvalc sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost. Za odziv pišite na: gasper.andrinek@rtvslo.si in luka.hvalc@rtvslo.si Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Sarajevski razmisleki Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju

Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine. Olimpijsko mesto, ki je prestalo vojno in preživelo eno najdaljših obleganj v vojaški zgodovini. Sarajevčanke in Sarajevčani se različno soočajo s kruto zgodovino. Učiteljica Indira Buljubašić, novinarka Adisa Busuladžić in fotograf Igor Huzbašić nam pripovedujejo svoje zgodbe povezane s Sarajevom, osmišljajo vojno obdobje in razmišljajo o razpokah miru.Razpoke miru: Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Poglavja: 00:00:01 Uvod s hrvaškim zgodovinarjem Hrvojem Klasićem 00:02:43 Učiteljica Indira Buljubašić o vojni in Juretu Franku 00:20:49 Fotograf Igor Huzbašić o življenju v Ukrajini in Rusiji, zakaj se ni odločil za Tel Aviv 00:42:11 Novinarka Adisa Busuladžić o humanitarnih misijah in daytonski pralnici denarja

Kaj bo sledilo ameriškemu napadu na iranske jedrske objekte? Mednarodna skupnost poziva Iran, naj se vrne za pogajalsko mizo, ta pa odgovarja, da od nje nikoli ni odšel. Ameriški predsednik Donald Trump medtem še naprej postavlja ultimate. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko še najmanj pol leta. - Še eno slabo četrtletje bi lahko vodilo v večje zadolževanje države. - Jorgić izpadel v polfinalu namiznoteniškega turnirja v Tivoliju.

Izraelska vojska obstreljuje jedrske in vojaške objekte po celotnem Iranu, ta pa je davi napadel osrednji del Izraela. Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan je na srečanju zunanjih ministrov Organizacije islamskega sodelovanja dejal, da je izraelski napad na Iran sabotaža pogovorov o iranskem jedrskem programu in kaže na nepripravljenost Izraela na diplomacijo. Drugi poudarki oddaje: - V kaj bo ob Natovi zahtevi po zvišanju obrambnih izdatkov vlagala Slovenija? - Presednica republike bi zaradi neuspeha pri imenovanjih lahko počakala na nov sklic parlamenta. - Hrvaška policija išče storilce za več podtaknjenih požarov, ogenj pri Omišu pod nadzorom.

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem združenja Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo resolucijo v Združenih narodih? Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni tekmi? Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče. Sogovornik: Faruk Smajlović, športni delavec v FK Guber, glasbenik Zapiski:  glasbena skupina Afera napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice  reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015 Razpoke miru: Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni  

V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bomo tokrat spremljali začetek nove dobrodelne akcije Robi Trobi, s katero predsednik vlade Robert Golob skupaj z ministrom Sajovicem zbira sredstva za državni proračun. O zadnjem sporu na slovenski glasbeni sceni bodo spregovorile domače zvezde Jan Plestenjak, Helena Blagne, Werner, Fredi Miler, Zoran Predin in številni drugi, nekateri bodo ob tem seveda tudi zapeli. Kako Serpentinšek in Martelanc izboljšujeta slovenski vesoljski program, zakaj se domači poslovneži selijo na Hrvaško, kam v Slovenijo prihaja na obisk predsednik Macron, kdo so novi slovenski psihoterapevti in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem programu Radia Slovenija.