Podcast appearances and mentions of ana du

V Mladinskem gledališču v Ljubljani pripravljajo poseben program za vključevanje mladih v gledališče in – širše povedano – javni diskurz na splošno. Program so poimenovali Mlado mladinsko. Druga predstava, ki so jo ustvarili mladi skupaj z avtorsko ekipo in člani ansambla mladinskega gledališča, ima naslov Umetnost vojne/umetnost miru. Zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo o vojni, čeprav se jih ni dotaknila in, upamo, je tudi ne bodo doživeli? Ali lahko brskanje po dramatičnih izkušnjah vojne kaj spremeni? Kakšna je izkušnja z delom z mladimi? O vsem tem z režiserko Ano Duša.

premiera: 12. september 2023 inormativne oddaje: 13.september 2023 V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči uprizorili predstavo z naslovom Galop, ki so jo ustvarjalci – besedilo zanjo sta napisala Ana Duša in režiser predstave Tin Grabnar - označili kot senčno predstavo. Več o sinočnjem premiernem dogodku Magda Tušar. režiser: Tin Grabnar Avtorica likovne podobe:Eva Mlinar Scenografka:Sara Slivnik Avtor glasbe:Mitja Vrhovnik Smrekar Kostumografka:Tina Bonča Oblikovalec luči:Gregor Kuhar Lektorica:Maja Cerar Lutkovni tehnologinji:Polona Černe, Zala Kalan Asistentka režiserja:Jana Nunčič Nastopajo:Miha Arh, Maja Kunšič, Iztok Lužar, Gašper Malnar

Piše: Kristina Jurkovič Bere: Maja Moll Založbe, ne le pri nas, s svojim prevodnim programom običajno skušajo dohiteti sodobno knjižno produkcijo, zato je pravo veselje najti na policah novost, katere nastanek datira v 17. stoletje. Gre za klasiko italijanske književnosti in velik ponos Neapeljčanov, saj je bila Zgodba zgodb, prva evropska literarna pravljica, napisana prav v njihovem narečju, v jeziku preprostih ljudi, ki se že od nekdaj odlikujejo v iznajdljivosti in bujni domišljij, a so vse do danes, če se izrazimo v tonu knjige, vedno zadnja luknja na piščalki družbe. Okvirna zgodba in povod za nadaljnjih 49 zgodb pripoveduje o melanholični kraljevski hčeri Zozi, ki jo zmore nasmejati le neka starka – ta pred njenimi očmi dvornemu pažu v jezi dvigne krilo, da je, kot piše, ''vsem na očeh zasijala bujna gozdna scenografija pod njo.'' Starka Zozi napove poroko z zakletim princem, a jo pri tem prehiti sužnja, kateri kraljična maščevalno vsadi željo po poslušanju zgodb. Tako se na dvoru zvrsti deset jezičnih stark, ki kar tekmujejo v pripovedovanju o grdobcih, bolhah velikankah, kmeticah, ki rodijo vejo mirte, zmajih, nehvaležnicah, ki jim vile za kazen spremenijo obraz v kozjega, in še o marsičem, kar si je takrat umislil sredozemski barok in kar po zaslugi neapeljskega pisca Giambattiste Basileja ni utonilo v pozabo. Basile je imel sicer razgibano življenje: bil je plačanec, popotnik, služil je na mnogih dvorih po Kampanji, predvsem pa kritično motril svet, krivičen do malega človeka. Vsaj v zgodbah mu je Basile želel omogočiti izstop iz sicer zacementirane bede skozi edino možnost – čudež. In teh v zgodbah kar mrgoli. Marsikaj nakazuje da je zgodbe zapisal izobraženec. Knjiga se v zunanji strukturi naslanja na Boccacciev Dekameron, le da se zgodbe odvijejo v petih dneh in da deset zgodbark ni del višjih, temveč nižjih slojev. Starkina opolzka gesta v Uvodu je referenca na elevzinske misterije, kjer užaloščeno boginjo Demetro nasmeji starka Bavbo, ko ji pokaže svoje spolovilo, in tudi sicer se skozi vse zgodbe vijejo reference na literaturo, običaje in navade ter tehnične dosežke – kot da bi Basile hotel zadržati vednost tedanjega časa. V zgodbah naletimo na vse lege človekove narave: željo starih po pomladitvi in žensk po otroku, hrepenenje po svobodi in ljubezni, izgnanstvo, transformacije in iniciacije, ves repertoar čustev in kompleksnih odnosov, ki jih na začetku in koncu vsake zgodbe oklepajo nekakšni moralni poduki, npr. da se goljufija ne obrestuje, da je krepost največje bogastvo ali da je bolje imeti možgane kot kovance. V zgodbah oživijo tudi nebesna telesa. Sonce nastopi na nebu kot general ali admiral, Luna pa kot ''mati koklja, ki pokliče zvezde zobat roso''. Ponekod naravne sile ravnajo prav nečastno človeško, tako je na primer ''morje s tleskanjem valov klofutalo skale, ki so zabušavale pri uri latinščine'', ali pričajo o človeških stiskah kot je zadolženost. Tako nekje ''uradniki Noči zberejo vse živali, da Naravi plačajo najemnino za potrebni spanec'', Sonce je ''kot študent, ki zamuja s plačilom', pogosto mora kdo, s pripovedovalkami vred, poravnati svoj dolg. Pri tej gostoti izrazov in pomenov si ni težko predstavljati, da sta se prevajalki Ana Duša in Irena Duša Draž morali kar malo namučiti pri razvozlavanju zapletenih stavčnih struktur, a sta se tudi zabavali pri kovanju kosmatih dovtipov, zbadljivk in zmerljivk, ki jih glede na to, da zgodbe prihajajo neposredno z ulic in trgov, ne manjka. Uspelo jima je tudi poustvariti oziroma kar ustvariti grotesken humor, tega pa poudarjajo še ilustracije odličnega Damijana Stepančiča. Zakaj torej seči po knjigi iz davne preteklosti? Pametno v Uvodu reče princ Tadeo: ''Nič ni slajšega na svetu /…/ kot poslušati o življenju drugih, in znameniti filozof ni brez razloga rekel, da je prijetna zgodba največja sreča za človeka; kadar naravna uho na prijetne reči, se skrbi razblinijo, nadležne misli se poskrijejo in življenje začne teči počasneje.'' Morda prav zato: Da postavimo čas pred vrata in se pustimo zapeljati domišljiji.

Kateri naslovi pravljic so se najbolj nepozabno vpisali v naš kolektivni kulturni spomin? – Slej ko prej so to besedila bratov Grimm: Rdeča kapica pa Sneguljčica, Janko in Metka, Pepelka, Trnuljčica in tako naprej in naprej. Začetke in obenem tudi že največje dosežke evropskega pravljičarstva danes očitno povezujemo z nemškima jezikoslovcema, ki sta zbirala, prirejala in za objavo pripravljala pravljično gradivo, ki je krožilo med ljudmi nemških dežel na začetku 19. stoletja. Toda, zanimivo, brata zase nikakor nista mislila, da orjeta ledino, ampak sta za svojega ključnega predhodnika in malodane nedosežnega vzornika štela Giambattista Basileja. Koga? Kdo neki je ta – Basile? In kaj je takega storil, da sta ga brata Grimm tako visoko postavila? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Pri tem nam je bila v pomoč Ana Duša, ena ključnih protagonistk sodobne pripovedovalske umetnosti pri nas in prevajalka, ki je skupaj z Ireno Dušo Draž za založbo Goga pred nedavnim pripravila izvrsten slovenski prevod Zgodbe zgodb, Basilejeve ključne knjige pravljic. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Bienale v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Martina Krpana spremljajo: Klara Drnovšek Solina, študentka primerjalne književnosti in južnoslavistike, Zala Dobovšek, teatrologinja, Maša Radi Buh, študentka sociologije kulture in Nika Leskovšek, selektorica. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Lutkovno gledališče Ljubljana Martin Krpan Avtor: Fran Levstik Režiser: Tin Grabnar Avtorica likovne podobe: Špela Trobec Avtorji priredbe: Ana Duša, Tin Grabnar, Brina Klampfer Dramaturginja: Brina Klampfer Igrajo: Maja Kunšič, Martina Maurič Lazar, Zala Ana Štiglic, Marjan Stanić k. g. (tolkala) Avtorica songov in korepetitorica: Ana Duša Scenografa: Tin Grabnar, Špela Trobec Svetlobno oblikovanje: Igor Remeta Avtor glasbe: Marjan Stanić Songe uglasbil: Mitja Vrhovnik Smrekar Kostumografka: Sara Smrajc Žnidarčič Lektorica: Metka Damjan Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Erik Krkač Producentka: Ana Rokvić Pinterič Lučno vodstvo: Maša Avsec Scenski tehnik: Jure Popovič Izdelava lutk, kostumov in scenografije: Zoran Srdić, Iztok Bobić, Zala Kalan, Polona Černe, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Igor Remeta, Olga Milič, Špela Ulaga, Hana Juta Kozar, Žiga Lebar, Špela Trobec, Jože Lašič, Ivan Božičko (CNC), Cveto Kuniševič (3D sken), Nejc Šubic, Vladson, Zlatko Djogić, Lara Mastnak, Uroš Mehle s. p. Martin Krpan spremlja delovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana že vse od njegovih začetkov, saj je to predstava, s katero so ljubljanski lutkarji odprli svoje prve prostore Mestnega lutkovnega gledališča (danes LGL) leta 1950 na Levstikovem trgu, zato jo včasih imenujemo prva ”prava” predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, čeprav je gledališče delovalo že od leta 1948. V novi zasedbi in novi likovni podobi je bil Martin Krpan tudi prva predstava leta 1984, ko so si ljubljanski lutkarji po dolgih letih le izborili prostor v Mestnem domu, kjer gledališče domuje še danes. Prva predstava novonastalega gledališča je bila sicer Udarna brigada, ki so jo kot otvoritveno predstavo Ljubljanskega festivala uprizorili oktobra 1948. Tokrat se je to temeljno delo slovenske literature na oder vrnilo v sodobni interpretaciji mladega režiserja Tina Grabnarja, ki ga obiskovalci Lutkovnega gledališča Ljubljana že poznajo po nagrajeni predstavi Nekje drugje. Martin Krpan, ki s svojo kobilo skrivoma tihotapi sol, bleščeče cesarsko življenje na dunajskem dvoru, nonšalantno sekanje prečudovite dvorne lipe in divji dvoboji ponujajo čudovito izhodišče za lutkovno ustvarjanje. Uporabljena je tradicionalna tehnika ročnih lutk. Zgodba se odvija na klasičnem prizorišču za ročne lutke imenovanem kastelet.

Episode 12 - "Sustainable Tourism" – The last episode of the EMBRATUR podcast discusses sustainable tourism and the importance of a responsible industry in a country like Brazil, so rich in natural resources. As our guest, journalist Ana Duék from Blog Viajar Verde ('Green Traveling'), who has just been awarded as one of the most important influencers in the area during the last edition of the WTM in London.

O 10º episódio do Podcast Turistando, do Ministério do Turismo, chegou para falar sobre dois segmentos muito interessantes: o turismo comunitário e o turismo sustentável. Para conversar com a gente sobre os temas, recebemos a jornalista Ana Duék, do blog Viajar Verde, e Marianne Costa, formada em Turismo e fundadora da Vivejar, empresa especializada em turismo comunitário. Dê o play e venha turistar com a gente!

Pravljico O knjigah, ki jih za vsak slučaj nihče ni bral pripoveduje Sandi Pavlin, priljubljen dramski igralec, na klavirju pa jo spremlja Blaž Jurjevčič. Napisala jo je Ana Duša, ilustriral Marko Rop. Pravljica je bila ustvarjena v sodelovanju z oddajo Lahko noč, otroci! v produkciji Radia Slovenija z režiserko Špelo Kravogel in urednico oddaje Aljo Verbole. Prisluhnite Lahkonočnicam, sodobnim zvočnim pravljicam sodobnih slovenskih avtorjev na www.lahkonocnice.si.

Pravljico Andra pripoveduje Ivica Prosen. Napisala jo je Ana Duša, ilustrirala Maja Kastelic. Lahkonočnice so pravljice sodobnih slovenskih pravljičarjev, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. Zakladnici pravljic prisluhnite na lahkonocnice.si.

Pravljico Zamerljiva pomlad pripoveduje Albin Šturm. Napisala jo je Ana Duša, ilustriral Marko Rop. Lahkonočnice so pravljice sodobnih slovenskih pravljičarjev, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. Zakladnici pravljic prisluhnite na lahkonocnice.si.

Pravljico Kot hiša velika žaba pripoveduje Izidor Babnik. Napisala jo je Ana Duša, ilustrirala Milanka Fabjančič. Lahkonočnice so pravljice sodobnih slovenskih pravljičarjev, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. Zakladnici pravljic prisluhnite na www.lahkonocnice.si.

Pravljico Goli mesec pripoveduje Ivica Prosen. Napisala jo je Ana Duša, ilustrirala Milanka Fabjančič. Lahkonočnice so pravljice sodobnih slovenskih pravljičarjev, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. Zakladnici pravljic prisluhnite na www.lahkonocnice.si.

Pravljico Zakaj hodi volk po svetu peš pripoveduje Izidor Babnik. Napisala jo je Ana Duša, ilustrirala Milanka Fabjančič. Lahkonočnice so pravljice sodobnih slovenskih pravljičarjev, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. Zakladnici pravljic prisluhnite na www.lahkonocnice.si.

Pravljico Zgodba o želvi in golobu pripoveduje Mija Krsmanovič. Napisala jo je Ana Duša, ilustrirala Milanka Fabjančič. Lahkonočnice so pravljice sodobnih slovenskih pravljičarjev, ki jih berejo pripovedovalci iz doma starejših občanov. Zakladnici pravljic prisluhnite na www.lahkonocnice.si.