Podcasts about gledali

Dušan Jovanović, velikan slovenskega in nekdaj jugoslovanskega gledališča zadnjih več kot pet desetletij, je preminil na prelomu iz leta 2020 v 2021, štiri leta pozneje pa je pred bralci in bralkami zelo obsežna monografija z naslovom Dušan Jovanović, ki jo je uredila dr. Diana Koloini, izdal jo je Slovenski gledališki inštitut. V sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani je Inštitut v januarju pripravil tudi veliko razstavo ter bogat in raznovrsten spremljevalni program. Pred mikrofonom gostimo Diano Koloini, da bi Dušana Jovanovića in dragocene zapise na radijski način približali bodočim bralkam in bralcem. Vabimo vas k poslušanju!

Barabra Zemljič: Alarm telesa premiera v MGL: 24. april 2025 Radio Slovenija - informativne oddaje: 25. april 2025 Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega si je bilo sinoči mogoče ogledati krstno uprizoritev drame režiserke Barbara Zemljič: Alarm telesa, ki problematizira vprašljive mehanizme in pristope v skupinskih psiho - terapevtskih procesih. Magda Tušar o dogajanju v predstavi, katere dramaturginja je bila Ira Ratej:

Klemen Kovačič je prejemnik nagrade za najboljšega igralca na Tednu slovenske drame za igro v uprizoritvi Agmisterij. "V bistu, sem najprej mislil", pravi Klemen, "da bo to enkratni dogodek, da sploh ne bo ponovitve, saj gre za mojo magistrsko nalogo, a zaradi tako lepega odziva in festivalskih ponudb (Gibanica, Borštnikovo srečanje), sem se rade volje premislil!" Danes je Klemen član Slovenskega mladinskega gledališča, deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden od ustanovnih članov kolektiva Počemučka. Njihova predstava Under construction (Gledališče Glej) je na 52. Tednu slovenske drame prejela posebno nagrado. Klemen Kovačič se je s prvim samostojnim avtorskim projektom 'Razmetana soba' predstavil leta 2022, istega leta je tudi diplomiral na AGRFT-ju. Razmetana soba, pravi Klemen, je neko logično nadaljevanje predstave Agmisterij.

Dvestopetnajsta epizoda podkasta O.B.O.D. je posebna epizoda, posvečena drugemu delu druge sezone serije The Last Of Us oziroma Zadnji med nami, po obodovsko Poslednji od nas, ki jo lahko spremljate z nami na Maxu. Agenti Mito, Igor in Aljoša so se danes zjutraj dobili na spletu in jo na kratko predebatirali. Igor pohvali osrednjo bitko, […]

Nekdaj Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, danes Center Noordung, je 20. aprila gostil tretjo ponovitev gledališkega projektila Noordung 1995 – 2045, podnaslovljeno Tretja iteracija. Gledališki režiser in atraktor Dragan Živadinov je uprizoritev ekstrakta besedila Vladimirja Stojsavljevića Ljubezen in država že v osnovi miselno naselil v prostor abstraktnega. Poleg digitalnih orodij in okolij nosilci sporočilnosti ostajajo izvrstni interpreti poetskega besedila in tako so se v sodelovanju z vizualnim, zvočnim in gibalnim gradivom v tokratni tretji ponovitvi, po treh desetletjih od premiere, izvirni Živadinovovi zamisli najbolj približali. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. foto: P B., vir: mmc rtvslo

Zadnji od osmih pogovornih večerov, ki smo jih v sodelovanju z nekaterimi drugimi mediji pripravili v mali dvorani Gledališča Koper, jeusmerjen v prihodnost. Če smo v preteklih tednih pod naslovom Četrt stoletja zasledovali spremembe, ki so zaznamovale začetek 3. tisočletja, pa se bomo s sklepno razpravo prepustili ugibanjem o izzivih naslednjih petindvajsetih let. Gostje voditelja Tomaža Peroviča so: obramboslovka Ljubica Jelušič, antropolog Dan Podjed ter jezikoslovec Kozma Ahačič. Obeta se pestra, duhovita in pronicljiva razprava, v kateri ne boste slišali ničesar o koncu sveta.

Nataša Keser je igralka mlajše generacije, ki je končala magisterij dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom igralca Janeza Hočevarja in režiserja Tomija Janežiča. Že kot študentka je z diplomsko produkcijo 1981 v režiji sošolke Nine Rajić Kranjac opozorila na svoj igralski talent, kot samozaposlena v kulturi je vse do leta 2023 sodelovala pri mnogih odmevnih predstavah, kot sta na primer Solo (2021, Nova pošta) in Zborovanje ptic (2015, Gledališče Glej). Kot članica gledališkega kolektiva Počemučka je soprejemnica nagrade za najboljšo lutkovno predstavo ter nagrade za igro in animacijo na 12. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Od leta 2023 je Nataša Keser članica stalnega ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Prav za predstavo Angeli v Ameriki, ki je nastala v produkciji SMG, pa je lansko leto prejela Borštnikovo nagrado za igro. Vabljeni k poslušanju! Foto: Luka Kaše

Četrti del projekta Dodekalogija 1972-1983 kot rdečo nit izrisuje vojno stanje, ki ni le element transgeneracijske dokumentarne fikcije, temveč tudi vsakdanje stanje ukrajinskih ustvarjalcev. Obenem pa 1975 utrjuje protokol celoletnega projekta, ki ga sestavljajo zdaj že ustaljeni dodekaloški prizori, speti z drobci vsakdanjih zgodb likov. Režiser: Tomi Janežič Scenograf: Branko Hojnik Kostumografinja: Marina Sremac Avtor glasbe: Samo Kutin Avtor videa: Carlo Zoratti Asistentka režiserja: Iva Olujić Oblikovalca svetlobe: Tomi Janežič, Branko Hojnik Oblikovalca zvoka: Ruslan Begun, Tomi Janežič Snemalec videa: Stefano Giacomuzzi Snemalec zvoka za video: Renato Rinaldi Fotograf: Guido Mencari Igrajo: Liubomyr Valivots, Viktor Abramiuk, Ivan Blindar, Vladyslav Demydiuk, Olha Komanovska, Nadiia Levchenko, Oleksii Leibiuk, Andrii Melnyk, Oleh Panas, Ivanna Sirko, Mykola Slyvchuk

Kraljica vam je u problemu? Znate što je rokada? Gledali ste Damin Gambit na Netflixu?E pa onda je ovo slučaj za vas!Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

V terminu, odprtem za srečanja, ponujamo v poslušanje nov večer v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja. Naslov tokratne razprave je: Smisel, vrednote, skupnost in Bog. Gostje voditelja Janka Petrovca so: religiologinja Nadja Furlan Štante, koprski stolni župnik Primož Krečič, glavni imam Primorske Samir Jusić in upokojeni binkoštni pastor Izet Veladžić. O veri kot razodetju, daru, utehi in oporni palici – pa tudi o krizi in morebitnem novem vzponu tradicionalnih verstev - so se pogovarjali v Gledališču Koper.

Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama, se je kot pisateljica uveljavila že z dvema romanoma: s prvencem Pretežno jasno, njen drugi roman Prod pa je pred kratkim izšel pri založbi Miš. Barbara Cerar nas trenutno navdušuje v predstavah: Otroci sonca Maksima Gorkega, Te igre bo konec, Matjaža Zupančiča in kot Gospa Peachum, v Brechtovi uprizoritvi ' Opera za tri groše', ki jo je na oder ljubljanske Opere postavila režiserka Mateja Koležnik. Od leta 2022 je docentka za dramsko igro na AGRFT.

V Mestnem gledališču ljubljanskem so pripravili zadnjo premiero sezone na velikem odru. Barbara Hieng Samobor je prevedla, priredila in režirala leta 2012 napisano besedilo nemškega avtorja Lutza Hübnerja Vila blok Evropa. Nekaj vtisov po premieri je zbrala Staša Grahek. Richtfest, 2012 Komična drama Prva slovenska uprizoritev Premiera: 1. april 2025 Prevajalka, avtorica priredbe in režiserka Barbara Hieng Samobor Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Darjan Mihajlović Cerar Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Val Fürst Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Ajda Smrekar, Gregor Gruden, Tina Potočnik Vrhovnik, Joseph Nzobandora – Jose, Bernarda Oman, Boris Ostan, Karin Komljanec, Tomo Tomšič, Klara Kuk, Matevž Sluga, Matic Lukšič, Lara Wolf k. g. Foto: Peter Giodani, https://www.mgl.si/sl/predstave/vila-blok-evropa/ Od leve: Matic Lukšič, Tina Potočnik Vrhovnik, Joseph Nzobandora – Jose, Boris Ostan, Matevž Sluga, Klara Kuk, Ajda Smrekar, Gregor Gruden, Karin Komljanec, Tomo Tomšič, Bernarda Oman

V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje šestega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava se bo posvetila našim bralnim navadam. Koliko še beremo, kaj in kako? In kaj se je v minulih »internetnih desetletjih zgodilo z našo pozornostjo in sposobnostjo osredotočenja? Voditeljica Karin Sabadin se je o tem pogovarjala s pisateljico in pesnico Katarino Gomboc Čeh, pisateljem, publicistom in režiserjem Goranom Vojnovićem ter urednikom in založnikom dr. Samom Rugljem. Vabljeni k poslušanju!

Na dveh razstavah v Ljubljani, v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija, se do 7. septembra s svojimi deli predstavlja sloviti okoljevarstveni fotograf, Nick Brandt. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se bo drevi odvila zadnja premiera letošnje sezone, komična drama Vila blok Evropa v režiji Barbare Hieng Samobor, na Tednu slovenske drame pa je včeraj potekal dogodek v okviru projekta Dramatiki manjšinskih jezikov.

V centrifugi je Tatjana Pirc zavrtela zgodbe tega tedna o čakanju na mir, oboroževanju za mir, konstruktivnosti, izkoriščanju tujih delavcev, pokojninski in zdravstveni reformi, odpuščanju novinark in novinarjev ter ministricah, ministrih, ki obžalujejo, razumejo stisko in priznavajo, da je to, kar se dogaja, zaskrbljujoče gledati. Po letu 2041 bo vse drugače.

Že tradicionalno se 27. marca, ko zaznamujemo svetovni dan gledališča, v Prešernovem gledališču Kranj začne Teden slovenske drame. Predstavili bomo program 55. izdaje festivala in otvoritveno predstavo Gospodarji neumnosti Jureta Karasa. Prisluhnili bomo tudi festivalu (Ne)poslušno, ki se drevi prične v Španskih borcih.

V nizu pogovornih večerov Četrt stoletja smo se nedavno v Gledališču Koper pogovarjali o novinarstvu in medijih. Pogovor se je zgodil dan potem, ko smo izvedeli za zaprtje Delovega dopisništva v Kopru in nekaj dni pred tem, ko je Večer odpustil še štiri novinarje, tudi urednika sobotne priloge. Da bo italijanski časopis Il Foglio prvi na svetu mesec dni izdajal prilogo, ki jo bo v celoti ustvarila umetna inteligenca, takrat še nismo vedeli, a smo goste, ki delajo v medijih in z mediji, spraševali tudi o tem, kako uporabljajo umetno inteligenco. Kakšni bodo mediji čez četrt stoletja, je med drugim zanimalo Tjašo Škamperle, ki je vodila pogovor v Gledališču Koper.

Leo Mujić je mednarodno uveljavljen baletnik in koreograf, ki je to sezono na oder SNG Opera in balet Ljubljana postavil balet Hamlet. Ob tej priložnosti smo se z njim pogovarjali o njegovi 20-letni zgodbi z ljubljansko Opero in o tem, kako je nastala najnovejša predstava po Shakespearjevi predlogi.

Predstavo z naslovom 1974, tretjo v ciklu Gledališka dodekalogija 1972 – 1983, ki ga avtorsko vodi režiser Tomi Janežič, je režiser pripravil z igralskim ansamblom Slovenskega mladinskega gledališča. Cikel nastaja v sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 in vključuje 12 predstav, ki nastajajo s posameznimi partnerji. V spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča si jo je ogledala Petra Tanko.

Oddajo namenjamo Nini Rajić Kranjac, gledališki režiserki in letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac ustvarja predstave tako v institucionalnih gledališčih kot na neodvisni sceni, s svojo samosvojo poetiko, premišljeno režijo, poglobljenim delom in širokim poljem zanimanja pa vedno znova prepriča številne gledališke komisije, kritike in občinstvo - doma in tudi po svetu. Umetnica je na svoj talent opozorila že v času študija z uprizoritvijo dela tisočdevetsoenainosemdeset (1981) Simone Semenič in z magistrsko uprizoritvijo Zborovanje ptic. Njena uprizoritev Mrakijada je prejemnica Šeligove nagrade na Tednu slovenske drame, Angeli v Ameriki so prejeli Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev, njena predstava Solo pa je prejela grand prix Mire Trailović za najboljši uprizoritev na festivalu Bitef. V utemeljitvi za nagrado Prešernovega sklada je komisija izpostavila tri njena dela: Zaprto študijo Ivana Viripajeva, Mrakijado po dramah Ivana Mraka in Angeli v Ameriki Tonyja Kushnerja. Z Nino Rajić Kranjac se je pogovarjala Ana Lorger.

V Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana bo zaživela prva koprodukcija ljubljanske Drame in Opere, uprizoritev Opera za tri groše. Delo Bertolta Brechta in Kurta Weilla, ki je spoj dramskega in glasbenega gledališča, je režirala Mateja Koležnik. To bo prva originalna izvedba pri nas, v kateri bodo nastopili dramski igralci, operni pevci in instrumentalisti. Gledališka predstava z naslovom AS-LAS-GLAS prvega profesionalnega gledališča Koroških Slovencev teatra Rampa je nominirana za avstrijsko kulturno nagrado Stella za mlade. Gre za poseben projekt, ki na igriv način prikazuje, kako jezik ustvarja razumevanje in povezuje različne kulture.

V novem iz niza pogovornih večerov Četrt stoletja, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper, vam ponujamo v poslušanje razmislek o tem, kaj se je v 3. tisočletju zgodilo na področju olike in spodobnosti. Marsikdo misli, da gre za preživete vrednote, toda bohotenje anonimnih komentarjev in spletnih napadov na posameznikovo svobodo in ugled sprožajo negotovost in skrb. Večer je v sodelovanju z drugimi primorskimi mediji povezal urednik Obale Plus Tomaž Perovič.

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na slovenskih odrih uprizorili "smešno tragedijo" James Brown je uporabljal navijalke – leta 2022 jo je napisala francoska avtorica Yasmina Reza, ki sodi med najpogosteje uprizarjane sodobne avtorje. Igro je prevedla Alenka Klabus Vesel, režirala je Jana Menger. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Yasmina Reza: James Brown je uporabljal navijalke Smešna tragedija (James Brown mettait des bigoudis, 2022) Prva slovenska uprizoritev Premiera: 6. marec 2025 Prevajalka in dramaturginja Alenka Klabus Vesel Režiserka in koreografka Jana Menger Oblikovalec prostora in svetlobe Borut Bučinel Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Skladatelj in korepetitor Laren Polič Zdravič Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec zvoka Miha Peterlič Asistentka dramaturginje (študijsko) Blažka Gantar Nastopajo Nataša Tič Ralijan, Gaber K. Trseglav, Saša Pavlin Stošić k. g., Ajda Kostevc k. g., Filip Samobor Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/james-brown-je-uporabljal-navijalke/

Od naučne fantastike, preko Palestinaca u Americi do Alfa i Alo, Alo samo su neke od serija koje smo spomuli u ovoj epizodi. A pričali smo i o PZE 2025, Oskaru, Rusima koji pokušavaju da ulaze u robote, ali i sadržajima u kojima se spominju jaki ženski likovi.

V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje zadnjega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava je bila še posebej pereča, saj se je posvetila akutni mednarodno politični situaciji s poudarkom na epohalnih spremembah, ki se kažejo v obdobju vnovičnega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Palestinsko vprašanje, ukrajinska vojna ter vloga Evropske unije so le tri od tem, o katerih so na povabilo odgovornega urednika Primorskih novic Denisa Sabadina razpravljali univerzitetni profesorji Matjaž Nahtigal, Primož Šterbenc in Boštjan Udovič ter državni sekretar v vladi Roberta Goloba Vojko Volk.

Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

V terminu, odprtem za srečanja, vam tokrat ponujamo drugega v nizu osmih pogovornih večerov, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper. Nosijo skupni naslov: Četrt stoletja, na njih pa novinarji primorskih medijev s sogovorniki pretresajo temeljne spremembe, ki so se doslej zgodile v 3. tisočletju. – Tema drugega večera je dinamika odnosov med Slovenijo in preostankom prostora nekdanje Jugoslavije, ter kako so se ti spreminjali skozi desetletja – zlasti v kulturi in umetnosti. Večer je povezal novinar Primorskih novic Aljaž Novak, ki je gostil kulturno posrednico Ireno Urbič, spletnega umetnika Vuka Čosića ter soustanovitelja skupine Laibach Ivana Janija Novaka.

Mislili smo da nove generacije ne znaju za patriotizam, a onda ih čujemo kako pevaju himnu, solidarni i jedinstveni, kaže Jelena Mitić, psihloškinja i nastavnica psihologije u Trinaestoj beogradskoj gimnaziji, ali i mama jedne studentkinje i jedne srednjoškolke, koja u novoj epizodi Mamazjanije govori o aktuelnoj situaciji u školstvu iz ugla profesorke. Činjenica je da školski sistem radi pod neuobičajenim okolnostima i da je svima teško, jer nijedna borba nije laka. „Teško je nama nastavnicima, studentima, učenicima, roditeljima, ali ovo je prvi put, bar da ja znam, a radim u prosveti dve decenije, da smo svi u simbiozi, ujedinjeni oko istog cilja“, kaže profesorka Mitić. Od generacija koje su pokazale izuzetnu solidarnost, empatiju, inteligenciju i volju, nismo mnogo očekivali, a oni su nas demantovali i nastavljaju to da rade. „Gledali smo ih sa tim telefonima, delovali su egocentrično, zainteresovani samo sa sopstvene interese, i da sve u životu završe što brže i lakše. Evo, ja rođenoj ćerki moram da kažem da pokupi veš, a očekujem da sama vidi šta treba da uradi u kući. E, to je bilo ranije, sad zna, sad joj je jasno kako izgleda preuzeti stvari u svoje ruke. Ovo je zato velika škola za našu decu, uče jedni od drugih, a uče i nas odrasle kako se sistem dovodi u red i to je neverovatno“, naglašava Jelena. Roditelji brinu više o tome gde će i kako ostaviti decu, naročito ako su još u osnovnoj školi, nego što brinu zbog gubitka nastave. „Većina roditelja nas podržava, pitaju kako da pomognu, šta da urade. Oni su više zabrinuti zbog dece koja bez nadzora sede kod kuće sa telefonima, igricama, nego zbog toga što gube nastavu. Zato mojim đacima pišem na grupi da svakoga dana vežbaju matematiku, nauče neke nove strane reči, da se organizuju i sami prate gradivo koliko mogu“, priča naša gošća. Organizacija i odnos prema aktuelnim dešavanjima, snalaženje u „vanrednim okolnostima“ u kakvim se trenutno nalazi naše društvo, delimično pripisujemo nasleđu. „Mi smo bili deca koja su pamtila ratove, krize, naši protesti bili su drugačiji, ali smo postavili neki temelj bunta, želje za promenama, još smo ti isti ljudi, a naša deca nose taj duh u sebi. On ih tera da se bore za pravdu i slobodu. Ono što je ključno je da hoće da ostanu ovde i zato je njihov cilj da promene sistem u državi i vrednosti koje su se godinama okretale naopako“. Ima dece sa strepnjama, koji se plaše zbog gubitka vremena. „Pohvalno je što ima dece koja žele sve da nauče i završe u roku, ambiciji uvek treba pružiti podršku, a posebno je teško maturantima koji već spremaju maturske ispite. Ipak svi oni razumeju da moramo da izdržimo, da ne posustanemo, a kako ćemo rešiti propušteno gradivo dogovorićemo se, to je najmanji problem, jer vremena imamo“, kaže uz ohrabrujući osmeh ova nastavnica. Ništa nije izgubljeno i sve se može nadoknaditi. „Pandemija i razne krize u kojima su se propuštale godine, naučile su nas da je nastava uvek nadoknadiva i mi ćemo učniti sve što je u našoj moći da deca ne pate i da njima bude dobro, da ne trpe posledice. Prosveta je toliko dugo urušavana i toliko dugo smo pokušavali nešto da promenimo, ali očigledno nije bilo moguće bez pomoći naših đaka“, zaključuje Jelena.

V terminu, odprtem za srečanja, ponujamo prvega v nizu osmih pogovornih večerov, ki v teh mesecih potekajo v Gledališču Koper. Nosijo skupni naslov: Četrt stoletja, na njih pa novinarji primorskih medijev s sogovorniki pretresajo temeljne spremembe, ki so se doslej zgodile v 3. tisočletju. - Z nizom večerov zaznamujemo 25-letnico začetka ponovnega delovanja Gledališča Koper; spremembe, ki so se v tem obdobju zgodile v gledališču nasploh, pa so tudi tema prvega večera, ki smo ga posneli pred tedni. Povezal ga je Janko Petrovec.

Serije koje ste tražili da analiziramo

Dragan Živadinov je gledališki umetnik, ki je v prvi polovici osemdesetih let nastopil s svojo vizijo odnosov med gledališkimi elementi in z vrhuncem tega obdobja, Krstom pod Triglavom, ki je bil hkrati tudi krst odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, odločno premaknil prostor konflikta iz besedila v likovni odrski jezik ter se od političnega gledališča obrnil v območje estetskega. Sam pravi, da ima v umetnosti dve življenji, v vsem njegovem opusu pa lahko spremljamo nekatere poteze, ki jim namenja posebno pozornost. Bodisi gre za reference iz umetnosti 20. stoletja, s posebnim poudarkom na avantgardah, bodisi za gledališke elemente in njihova razmerja, na primer gledališki prostor in gledalčev pogled, razmerja med govorjenim, vizualnim in gibalnim jezikom ter prizadevanje za abstraktno. Posebno pozornost namenja tudi prototeoretskemu jezikovnemu orodju, ki ga razvija tako v pisnem kot govorjenem jeziku ter v oblikah informansov. Ustvarjanje Dragana Živadinova odločilno zaznamuje mit o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovem geostacionarnem satelitu, ki je v središču 50-letne gledališke predstave Noordung 1995‒2045 in je podlaga za postgravitacijsko umetnost zadnjih treh desetletij.

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost.

premiera: LGL, 6. februar 2025 Radio Slovenija, 7. februar 2025, info oddaje V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči uprizorili senčno predstavo z naslovom Mali nauki o čudenju, ki temelji na sporočilih ameriške biologinje in okoljevarstvenice Rachel Carson. Iz njene dokumentarno pisne zapuščine sta lutkovnem predstavo za odraščajočo publiko zasnovala Enrica Carini in režiser Fabrizio Montecchi. Ogledala si jo je Magda Tušar:

Izpostavljamo premiero v Slovenskem mladinskem gledališču, ki so jo v petek pripravili ob letošnji stoti obletnici rojstva Mikija Mustra. Po eni izmed zgodb njegove najbolj znamenite serije stripov so uprizorili predstavo z naslovom Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji. V Plečnikovi hiši v Ljubljani so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo z naslovom Rezbarski mojster Maks Bergant in Plečnik: Čar lesa. Razstava se osredotoča na desetletje sodelovanja dveh mojstrov v obdobju od leta 1947 do Plečnikove smrti leta 1957.

Odrska inscenacija stripovske zgodbe, ki je izšla leta 1968, legendarne junake Zvitorepca, Trdonjo in Lakotnika popelje v temačni srednji vek. Slovensko mladinsko gledališče se s predstavo poklanja letošnji stoti obletnici rojstva Mikija Mustra. Režiser: Matjaž Pograjc Ideja in scenarij: Klara Kastelec, Matjaž Pograjc Glasba: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Koreografija: Branko Potočan Scenografija: Estrihi in ometi (Sandi Mikluž, Tomaž Štrucl) Kostumografija: Neli Štrukelj, Jana Seliškar Oblikovanje mask: Jana Seliškar Svetovalec za igro z masko: Brane Vižintin Lektorica: Magda Lojk Oblikovanje videa: Luka Dekleva Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic Oblikovanje maske: Nathalie Horvat Asistent režije: Mitja Lovše Vodja predstave: Liam Hlede Igrajo: Jurica Marčec, Klara Kastelec, Ivan Peternelj, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Robert Prebil, Romana Šalehar, Dario Varga, Liam Hlede, Boris Prevec

V ljubljanskem Cankarjevem domu je potekala osrednja državna proslava pred jutrišnjim kulturnim praznikom, v okviru katere so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac je v nagovoru med drugim spregovorila o povezanosti med umetnostjo in znanostjo.

Kakšen je pomen otroške in mladinske gledališke vzgoje pri nas danes? To je vprašanje, ki ga bo odprl današnji, tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani v Trstu. Pripravlja ga Društvo slovenskih izobražencev, tokrat v sodelovanju z Radijskim odrom. Javno debato pripravljata debato ob 80-letnici rojstva Lučke Peterlin Susič. O vzgoji otrok in mladih k ljubezni do slovenskega jezika, kulture in pripadnosti skozi prizmo gledališke dejavnosti bodo razmišljali gostje: gledališka pedagoginja v šolah, igralka in odbornica Radijskega odra Julija Berdon, predsednica Slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek B. Sedej iz Števerjana in igralka v društveni dramski skupini Ilaria Bergnach in študent na AGRFT Nejc Kravos. Pogovor bo vodila radijska in televizijska voditeljica ter koordinatorka dramske skupine Slovenskega kulturnega društva Prešeren iz Boljunca pri Trstu Jasmina Gruden. Začetek bo ob 20.30.

Gledališka dodekalogija 1972-1983 se v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica v februarju nadaljuje s predstavo 1973. Režiser Tomi Janežič z ekipo igralcev in drugih soustvarjalcev razvije družinsko sago, ki se razteza skozi vse preteklo stoletje. Pet generacij družine zaživi v odrskem dogodku, ki ga povezuje prostor Gorice in Nove Gorice ter raziskuje, kako njegove politične in družbene značilnosti vplivajo na življenja tamkajšnjih prebivalcev, na njihov družbeni in ekonomski položaj, na medsebojne odnose ter usode posameznikov. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. vir foto: go2025.eu

premeira, petek, 31. januar 2025 Radio Slovenija, info oddaje, 1. februar 2025 V Slovenskem mladinskem gledališču so sinoči premierno uprizorili predstavo z naslovom Boško in Admira, izhodišče katere sta ničkolikokrat tematizirana in medijsko reprezentirana dogodek in fotografija podobe para, ujetega v objem smrti. Ameriški fotograf Mark H. Milstein in njegov novinarski kolega Kurt Schork sta ju poimenovala sarajevska Romeo in Julija, zato se tokratna upodobitev loteva tudi vse bolj razširjenega senzacionalizma, resnega novinarskega poročanja, našteva ter poimenuje tudi mnoge podobne, tragične žrtve vojn, za katere je javnost redko slišala. Svežo gledališko interpretacijo, v prepletu stvarnosti in fikcije, ki se opira tusdi na knjigo Susan Sontag Pogled na bolečino drugegega, je režirala Živa Bizovičar, dramaturg je bil Nik Žnidaršič, za scenografijo in video je poskrbel Dorian Šilec Petek, za kostumografijo Nina Čehovin, za glasbo in oblikovanje zvoka Gašper Lovrec ter Andrej Hajdinjak za oblikovanje svetlobe, zelo angažirani v svojih vlogah pa so bili Kaja Petrovič, Primož Bezjak, Nataša Keser, Boris Kos in Stane Tomazin.

“Jaz sem gledališče vedno razumel kot kolektiv, kot hišo, dom,” pravi Rok Bozovičar, gledališki kritik, urednik, pisec, moderator in dramaturg, pa tudi v.d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj. Bil je selektor Borštnikovega srečanja in Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, sodeluje v strokovnih žirijah in komisijah, je vodja festivala Teden slovenske drame ter sourednik revije Maska in spletnega portala Neodvisni – teritorij sodobnih scenskih umetnosti. Svojo gledališko pot pa je začel v hostesni službi ljubljanske Drame.

"Kot igralka na odru neko čustveno stanje nikoli ne moreš ustvaritI na dveh tirih, zato je bilo včasih zelo težko." Tako gledališka in filmska igralka Marjana Brecelj, ki se je zapisala gledališču, ob tem pa posnela zavidljivo število vlog v celovečercih, kratkih filmih in televizijskih serijah. Za njeno obsežno in bogato filmografijo ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo nagrado Bert za življenjsko delo v filmu.

Doroteja Nadrah, gledališka in filmska igralka, je avtorica radijske igre Zbirno mesto, ki je del triptiha o temi skupnostnega soočanja s podnebno krizo. Avtorico zanima, ali lahko s povezavo umetnosti, znanosti in sodelovanja skupnosti odgovorimo na krizo z ustvarjanjem strukturne spremembe sistema.Zapiski: Radijska igra: Doroteja Nadrah, Tosja Flaker Berce: Zbirno mesto Ars humana: Lučka Kajfež Bogataj: "Boj za mir je tudi boj za podnebje in okolje"

Maruša Kink, režiserka, gledališka in filmska gralka. Na Mali oder Mestnega gledališča ljubljanskega je postavila uprizoritev Ex, sodobnega nemškega dramatika in režiserja Mariusa von Mayenburga. Gre za igro o partnerskih odnosih, prespraševanje ali smo s tem zadovoljni, kako živimo, s kom živimo, zakaj tako in ne drugače, kako težko je zdržoma živeti eno harmonsko življenje.

Epizoda 85

Na današnji tretji december, rojstni dan Franceta Prešerna, 25-ič praznujemo Ta veseli dan kulture, kot so na ministrstvu za kulturo poimenovali dan, ko kulturne ustanove na široko odprejo vrata in so dogodki v njih po vsej državi brez vstopnin. Poleg tega izvemo za imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Drugi poudarki: - Slovenija bo v drugi polovici prihodnjega leta dobila dodatnega evropskega delegiranega tožilca. - Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer se bo predstavila pristojnemu parlamentarnemu odboru. - Ob mednarodnem dnevu invalidov pozivi k odstranitvi vseh vrst ovir, ki preprečujejo njihovo polno vključevanje v skupnost.

Prešernova nagrajenca za življenjsko delo za leto 2025 sta režiser in performer Dragan Živadinov in kiparka Dragica Čadež. Nagradi bosta prejela na predvečer kulturnega praznika 8-ga februarja. Na današnji rojstni dan Franceta Prešerna pa so vrata obiskovalcem na široko odprle števile številne kulturne ustanove po državi. Ostali poudarki oddaje: - Agencija za energijo pripravljena prisluhniti nekaterim zahtevam glede obračunavanja omrežnine, tudi o prehodnem obdobju za poslovne odjemalce. - Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer danes pred pristojnim parlamentarnim odborom. - Ob novih izraelskih kršitvah premirja s Hezbolahom Izrael krivdo za morebitni neuspeh dogovora že vnaprej pripisuje Libanonu.

Katarina Stegnar, gledališka in filmska igralka, je dobitnica nagrade Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Odrešitev za začetnike, režiserke Sonje Prosenc, zmagovalnemu filmu, letošnjega 27.Festivala slovenskega filma Portorož. Katarina Stegnar je s svojo ustvarjalnostjo zaznamovala zlasti neodvisno sceno, je stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, hkrati pa deluje tudi z igralskim kolektivom Beton Ltd. Doslej je igrala v štirih filmih Sonje Prosenc in prejela svojo prvo Vesno.

Nova gledališka sezona se začenja s polno paro in prvimi premierami. Kaj bomo lahko gledali na odrih naših treh narodnih gledališč: ljubljanski in mariborski Drami ter v Novi Gorici; kako izoblikujejo repertoar predstav, nagovarjajo mlado občinstvo k obisku gledališč in kaj se v njih dogaja tudi sicer ... o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana; Mirjam Drnovšček. direktorica SNG Nova Gorica; Alan Kavčič, odnosi z javnostmi SNG Maribor.

V oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice, s katerimi ob četrtkovih septembrskih večerih poslušamo radijske pravljice, ki otroke zazibajo v svet sanj. Tretja v ciklu petih je pravljica Cvetke Sokolov: Igrajmo se gledališče v interpretaciji dramske igralke Jožice Avbelj. Medtem ko Anže spi, nove rojstnodnevne igrače načrtujejo gledališko predstavo za naslednji dan. Pripovedovalka: Jožica Avbelj. Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2024.