Podcasts about mestnem

Grožnja vojne je vsaj tiho prisotna, če se že ne najavlja glasno - tudi v miru, saj le redko preskoči življenje človeka, ki doživi pozno starost. Tako pogosto se je vsaj doslej nasilno vsiljevala v naših krajih in bližnji okolici. Vse naslednje načrtovane ali nepričakovane, nenajavljene obiske lahko dokončno odpove, kjer pa trenutno nepovabljeno gostuje, ustrahuje in mori, naj pritisne na gumb samoukinitve! Tako se v togoti srdito jezimo ljudje, ki se zavedamo svoje nemoči. Tudi v dneh osvoboditve, maja 1945, ko je nacistična Nemčija priznala poraz, so ljudje, ki so zaradi nje trpeli in umirali, narodi, celine in države, mislili, da so se je za večno znebili, pa je vseeno vse prevečkrat doslej premagala mir in prihuljeno napadla, kot bi čakala v nekakšni zasedi. V Ljubljani je imela vojna takrat, ko je morija drugič v stoletju pretresala svet, kar dve botrici uničevanja, najprej italijansko okupacijsko silo, po njeni kapitulaciji pa je pokrajina postala nemško interesno območje; njuni poskusi fašizacije in ponemčevanja so vključevali scenarije brisanja slovenstva. Vojna je od 11. aprila 1941, ko so mir v Ljubljani preglasile italijanske motorizirane enote, vztrajala kar 1495 dni. To, da jo bo pobralo prej, so mislili tudi drugod po Dravski banovini (enote nemške vojske so Ljubljansko pokrajino z več drugimi združile v operacijsko cono Jadransko primorje) in upali po vseh pokrajinah in deželah, kjer je pustošila v svetovnih razsežnostih. Druga svetovna vojna, ki je pri nas, zlasti v Ljubljani in na Dolenjskem, pustila pečat krvave bratomorne vojne, saj je bila zaznamovana tako s partizanskim bojem, ilegalnim delovanjem, kot s kolaboracijo, se je pred 80. leti - tako, kot drugod na evropskih tleh - končala tudi v mestu, obdanem z žico. Ostale so nezaceljene rane in nikoli končani politično - ideološki spopadi. Zato, da se ti časi množičnega strahu, trpljenja in pomanjkanja ter pobijanja v današnjem vse bolj poblaznelem oboroževanju, prekupčevanju z vojno in obdobju razraščanja popolnega brezčutja, ne bi potisnili v pozabo, so v Mestnem muzeju Ljubljana dogodek osvoboditve in medvojnih  izkušenj, obeležili z razstavo: 1495 DNI, Ljubljana med 2. svetovno vojno.  Gost: avtor razstave, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana foto: Vojne njive v parku Zvezda, 2. maj 1942, foto: Miran Pavlin, hrani: Mestni muzej Ljubljana

Danes v oddaji predstavljamo nov roman Maje Haderlap Ženske v temi in razstavo v Mestnem muzeju v Ljubljani, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Razstava predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo, izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Napovedujemo še koncert Simfoničnega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, ki bo z deli Mihe Nahtigala, Johannesa Brahmsa in Sergeja Rahmaninova nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Katarino Morano, filmsko režiserko, zadnja leta spremljamo predvsem kot dramaturginjo in pisateljico dramskih besedil, kot so na primer Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo, Zakaj sva se ločila?. Vse je na odrih režiral Žiga Divjak, s katerim skupaj ustvarjata in sta dobila že več priznanj. Katarina Morano je dobitnica Borštnikovih nagrad: za dramaturgijo predstave Gejm in za izvirno besedilo predstave Usedline; za to besedilo je prejela tudi nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame pred tremi leti. To sezono si je v Mestnem gledališču ljubljanskem mogoče ogledati predstavo Zakaj sva se ločila? Katarine Morano in Žige Divjaka, v kateri nastopata Jana Zupančič in Matej Puc. Da bi o tej predstavi, pa tudi o prihodnjih projektih izvedeli kaj več, je Tadeja Krečič Katarino Morano povabila pred mikrofon oddaje Oder.

V Gorenjskem muzeju v Kranju je na ogled razstava z naslovom »Kranjski poznobaročni slikar Leopold Layer in njegova slikarska delavnica.« V Galeriji Mestne hiše v Kranju predstavljajo izbor slik iz njihove umetnostnozgodovinske zbirke. Na Ptuju pa si lahko ogledate veduto najstarejšega slovenskega mesta in tudi umetniški film Varuh časa v prostorih Mestnega stolpa.

24. oktobra 2024 so v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo Prostori gibanja – 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani. Več o razstavi in preteklosti, sodobnosti in možnih prihodnostih te skupnosti povesta pisateljica Suzana Tratnik, s Corrine Brenko soavtorica razstave, in sociolog dr. Roman Kuhar v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite oddaje in razstave, ki je na ogled do vključno 23. marca 2025.

Kolumbijka María Alejandra Rubio je dom v Sloveniji našla pred slabim letom in pol. Razlog za selitev je njen podiplomski študij. Po izobrazbi antropologinja v Sloveniji dela kot mlada raziskovalka na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer se ukvarja z razmerami za kolesarjenje v mestih. Te dni jo boste lahko spoznali tudi v drugi vlogi – kot soustvarjalko filma Bojevnice, ki bo v sklopu 19. festivala gorniškega filma na sporedu danes ob 20. uri v Mestnem kinu Domžale. O filmu, plezanju, kolesarjenju in seveda življenju v Slovenijo je z Marío Alejandro Rubio govorila Andreja Gradišar.

85 je bilo število vseh prijavljenih filmov na letošnji 19. Festival gorniškega filma in 32 najboljših si bo vse do sobote mogoče ogledati v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale in Linhartovi dvorani v Radovljici. Včeraj zvečer je festival odprl filmski portret največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. V filmu poljske režiserke Elize Kubarske, ki se je odpravila po Wandinih stopinjah v Himalajo, nastopa tudi mehiški alpinist Carlos Carsolio, vodja odprave leta 1992 na Kangčendzengo, kjer je Wanda izginila in ki je alpinistko zadnji videl živo. Kot pove v filmu, takrat ni imel dovolj moči, da bi jo spravil dol. Med dokumentarnimi filmi, kar nekaj zgodb letos prihaja iz Južne Amerike, je tudi igrani film slovenske koprodukcije Alfa, alpinist in direktor festivala Silvo Karo pa izpostavi tudi film o vasi Cumbira v Angoli, v kateri otrokom postavijo umetno plezalno steno.

Že konec 17. stoletja je v uradnih spisih pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju nekateri ljudje – moški in ženske – prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Marini Melhiorci iz Šebrelj. Njeno zgodbo, ki je bila glede na dolžino procesa in zapise v dokumentih, precej odmevna že v prvi polovici 18. stoletja, so obudili v Mestnem muzeju Idrija, ki domuje prav v gradu, kjer so ji sodili. Nastala je pravljica s senčnimi lutkami, gledališka igra, slikanica, muzejski lik in radijska igra Radia Slovenija. A kdo je bila ženska, ki so jo obtožili, da je del tatinske in tihotapske tolpe? Marino Melhiorco smo spoznali v oddaji Sledi časa, pri tem sta nam pomagali zgodovinarka Marija Terpin Mlinar, ki je nanjo naletela v starih nemških dokumentih, zapisanih v gotici, in igralka Metka Pavšič, ki njen lik igra v gledališki uprizoritvi in radijski igri.

Predstavili smo Koncert ob odprtju slikarske razstave akademskega slikarja Veljka Tomana ob njegovi 80-letnici, ki bo v Mestnem muzeju Ljubljana (danes) v sredo 18. decembra ob 18. uri. Avtorja bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, nastopila bosta Mešani pevski zbor Lipa zelenela je in Mešani pevski zbor KD Rakitna. Dogodek nam je predstavil avtor.

Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in krstno uprizorili besedilo Nejca Gazvode z naslovom Radost; uprizoritev je režiral avtor besedila sam, nastala pa je v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj – tam je bila premiera teden prej. Vtise po ljubljanski premieri je strnila Staša Grahek. Radost, 2023 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 10. oktober 2024 (4. oktober 2024 v Mestnem gledališču Ptuj) Režiser Nejc Gazvoda Dramaturginja Eva Mahkovic Scenografka Urša Vidic Kostumografka Katarina Šavs Avtor glasbe Igor Matković Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistentka kostumografke Pia Gorišek Vokal na posnetkih: Saša Vipotnik in Gregor Strasbergar – Štras Za pomoč pri odrskem gibu se zahvaljujemo Lari Ekar Grlj. Nastopajo Mirjam Korbar, Matej Puc, Klara Kuk, Diana Kolenc k. g., Mojca Funkl, Nina Rakovec, Jernej Gašperin Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/radost/

Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca. V Ljubljani je v središču odnos med človekom in umetno inteligenco, kajti gre za tehnologijo, ki ključno kroji današnji čas. Dogajanje poteka na več lokacijah s središčem v Centru Rog, kamor je dež prestavil vse dogodke, ki so bili načrtovani na Mestnem trgu, z umetno inteligenco pa se je mogoče seznaniti tudi na ladji Žaba, ki pluje po Ljubljanici danes prav posebno opremljena, na Fakulteti za farmacijo in Filozofski fakulteti ter v Pritličju na Mestnem trgu. Podoben program projekta Humanistika, to si ti! najdete tukaj.V Mariboru Noč raziskovalcev v koordinaciji Univerze v Mariboru poteka v Europark, kjer se bodo zvrstili številni dogodki pod krovnim naslovom Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost!Nekaj znanstvenega dogajanja pa lahko v popoldanskih urah srečate tudi v Hiši eksperimentov. Kakšna srečanja z umetno inteligenco se vam danes obetajo v prestolnici, je v prispevku preverila Nina Slaček. Foto: Ljubljanica, kot jo vidi umetna inteligenca, ki jo razvijajo v Laboratoriju za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Kaj se skriva za veseljem? Lahko vse kaj drugega kot razlogi za veselje. Kaj pravzaprav današnji sodobni človek dojema kot radost? Takšna vprašanja se postavljajo ob predstavi Čas za veselje, ki jo bodo zvečer uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. Avtor besedila je norveški dramatik Arne Lygre. V Mestni galeriji Ljubljana pa so sinoči odprli razstavo Različnosti. Izbrani avtorji, ki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, združujejo dela, izdelana v različnih materialih in skozi različne likovne pristope.

Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.

Marca 2023 je v Mestnem muzeju potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi kitarist Leon Ravnikar in izvedel dela svojega mentorja Nejca Kuharja, Astorja Piazzolle in Miguela Llobeta. Kitarist je eden izmed prejemnikov Škerjančeve nagrade ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer se je izobraževal pod mentorstvom Eve Hren, potem pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Nejca Kuharja. Kitaro je sicer začel igrati v Glasbeni šoli Škofja Loka leta 2009 pod mentorstvom Denisa Kokalja in se pri njem izobraževal osem let. Že kaj kmalu pa je začel dosegati izjemne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

V novi epizodi ELLE podkasta voditeljica Petra Windschnurer gosti Tjašo Železnik, gledališko in filmsko igralko, nagrajenko Elle Style Awards 2022 in prejemnico nagrade Vesna za najboljšo filmsko žensko vlogo. Tjaša je ta hip razpeta med pripravami na novo gledališko sezono v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), kjer je del stalnega ansambla, ter filmskim setom, kjer snema že zdaj težko pričakovan film, Belo se pere na devetdeset. Z voditeljico sta na začetku obnovili vprašanja, na katera je Tjaša odgovorila že pred 17 leti, ko je krasila naslovnico revije Elle Slovenija. Če njen glasbeni okus ostaja podoben, je odgovor na vprašanje česa se boji, precej drugačen. Spregovorili sta tudi o tem, kako so bili videti njeni igralski ter televizijski začetki, in zakaj bi kljub temu, da je igralski poklic (še posebej v Sloveniji) težek poklic, še enkrat izbrala isto pot. Ob tem pa je razkrila tudi, kaj je po njenem mnenju napačni vzgib, da se nekdo odloči za študij igre. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete ⁠⁠⁠⁠⁠⁠na platformi Metroplay⁠⁠⁠⁠⁠⁠. Najdete nas tudi na: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠SPLETNA STRAN⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠TWITTER⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠Instagram voditeljice⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Petre Windschnurer.

Pripravljamo pregled treh koncertov: koncerta abonmaja FKK Slovenske filharmonije "Za konec sezone", koncerta iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu in koncerta 8. festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. Predstavljamo tudi abonmaje prihajajoče sezone Cankarjevega doma.

59. gledališki festival Borštnikovo srečanje se počasi končuje, v oddaji boste lahko slišali nekaj vtisov iz preteklih festivalskih dni. Pozornost namenjamo tudi 8. festivalu Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. V soboto pa bodo v okviru Poletne muzejske noči vrata muzejev odprta vse do polnoči. Vabljeni k poslušanju.

V Ljubljani smo se prisluhnili izobraževalno-koncertnem projektu Zbora sv. Nikolaja Litija, iz Celja pa bomo poročali o zaključku abonmajske sezone s Celjskim godalnim orkestrom ter o pričetku tamkajšnjega festivala Prisluhi v Mestnem gozdu

Razmislek o čebelah za pomen biotske raznovrstnosti lahko na primer hkrati postane razmislek o splošnem obstoju civilizacije. Prav to je téma nove radijske igre z naslovom V cvet, igrane miniature, ki je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, kot "zvočna tapeta" za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. V Celju pa se na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu kmalu začne 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.

Ocenjujemo 4. premiero letošnje sezone v Slovenskem narodnem gledališču opera in balet Ljubljana, kjer je bila na sporedu Mozartova opera Cosi fan tutte in zagrebško uprizoritev Puccinijeve La Boheme. Pod drobnogledom je tudi nedeljski 6. koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, na katerem je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Urše Lah uzvočil spored sodobnejših uglasbitev duhovnih besedil. V nadaljevanju se odpravljamo v Maribor, kjer se je prejšnjo sredo v Kazinski dvorani SNG Maribor s 6. koncertom sezone sklenila letošnja edicija cikla Carpe artem, in v Celje – tam se je v četrtek s koncertom Pod Celjskim stropom v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje končal letošnji glasbeni abonma Sidrišča zavoda Hiše kulture Celje. Predstavili bomo še nekaj vtisov s predstave Ena pesem sodobne vizualne umetnice Miet Warlop in skupen projekt Akademije za glasbo, Programa Ars in ZKP RTV Slovenija z imenom Prepletanja. Gre za štiri nove glasbene albume zborov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, v katerih se glasbena dediščina prepleta s sodobnostjo. Prav ob koncu bomo napovedali tudi prihajajoči 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se bo začel v nedeljo in bo trajal vse do konca junija.

- sejem otroških knjig v Bologni - Magda Tušar - nagrade Tedna slovenske drame - Aleksander Čobec - nagrade Riharda Jakopiča - Žiga Bratoš - razstava v Mestnem muzeju Ljubljana: Od korzeta do žaketa, oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950 - Petra Tanko - arhitekturni festival Odprte hiše - Liana Buršič - velika razstava o Marcu Polu v beneški Doževi palači - Janko Petrovec - PEN - napoved mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu - Vlado Motnikar Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Nina Kač, redakcija Staša Grahek.

Pred kratkim je založba Goriška Mohorjeva predstavila italijansko-slovenski izbor pesmi Iga Grudna z naslovom Sanje o svobodi. V Mestni galeriji Nova Gorica je od 15. marca odprta študijska razstava v okviru projekta Refleksije sodobne vizualne umetnosti. Javljamo se tudi iz Bolgone, kjer so odprli 61. Mednarodni sejem knjig za otroke in mladino, na njem je Slovenija častna gostja. Nekaj besed namenjamo razstavi Od korzeta do žaketa v Mestnem muzeju Ljubljana, v Zagrebu pa si lahko v soorganizaciji Društva likovnih umetnikov Ljubljana ogledate skupno razstavo Tekst kot objekt slovenskih in hrvaških avtorjev. Znan je tudi ožji izbor literarnih del, ki se potegujejo za bookerjevo nagrado 2024. Vabljeni k poslušanju.

18. Festival gorniškega filma bo od 12. do 17. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Kinu Metropol v Celju tudi letos predstavil najnovejšo svetovno gorniško filmsko produkcijo. Ogledamo si lahko 35 filmov: osem alpinističnih ter po devet v kategorijah plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Festival se bo začel s premiero slovenskega filma Viharnik z roba, prinaša pa tudi fotografsko razstavo direktorja festivala Silva Kara: Od lesenega do zlatega cepina. Zapiski: program 18. Festivala gorniškega filma

Glasbena mladina ljubljanska vsako leto septembra organizira Jesenske serenade. Gre za cikel koncertov, ki potekajo po vsej Sloveniji, vsak izmed štirih programov pa se ponovi po petkrat. Tokrat poslušamo koncert z naslovom Pesem ptice, na katerem sta zaigrali flavtistka Metka Črnugelj in kitaristka Maja Kralj, in sicer 12. septembra v Mestnem muzeju v Ljubljani. Z njima je nastopil recitator Dejan Pevčević, ki je interpretiral poezijo po lastnem izboru. Händel: Sonata št. 2 v g-molu, op. 1, HWV 360 William Stanley Merwin, prevedel Miha Avanzo: Beli Zapis Mozart: Fantazija v d-molu, KV 397 Kahlil Gibran, prevedel Žiga Valetič: Travna bilka je rekla Tedesco: Sonatina, op. 205 Varlam Šaramov, prevod Tone Pavček, Drago Bajt: Ves čas in stalno mislim samo na to… Villa Lobos: Bachianas brasileiras št. 5 Niko Grafenauer: Svoboda Piazzolla: Zgodovina tanga (Bordel, Cafe)

Letos mineva 160 let od ustanovitve Slovenske matice, v Ljubljani so odprli dve razstavi, v Narodnem muzeju Nekoč je bil Gutenwerd, v Plečnikovi hiši pa Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora, tudi v Mariboru so odprli novo razstavo in sicer ob 70. obletnici Umetnostne galerije Maribor, v Mestnem gledališču ljubljanskem se je začel gledališki festival RUTA, ob koncu pa boste še izvedeli, kdo je prejemnik Trubarjevega priznanja za leto 2023 in kaj prinaša letošnja proslava ob kulturnem prazniku.

Leta 1938 je severni sij obarval nebo nad Evropo, v Mariboru pa se je zgodil brutalni umor ženske. Ta dva dogodka sta izhodišče za roman Draga Jančarja Severni sij. Kdo bi bila lahko resnična ženska, ki je bila umorjena? Kako je živela? Kako so na splošno živele ženske v tistem času? Zakaj bi bila lahko umorjena? Kakšne vrste zločin je bil to? Ta vprašanja pa so izhodišče za predstavo Severni sij. Marjetica, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj. V oddaji tudi o knjižnih novostih Cankarjeve založbe in koncertni premieri dua harfistke Sofie Ristić in tolkalke Petre Vidmar v našem komornem studiu.

NAPOVED: V dobrem tednu sta se na slovenskih gledaliških odrih zvrstili kar dve uprizoritvi Sartrove drame ZA ZAPRTIMI VRATI, po Mestnem gledališču ljubljanskem so jo včeraj predstavili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, tokrat v novem gibkem prevodu Žive Čebulj in v režiji Mateje Kokol. Najbrž v obeh primerih ni bil nepomemben razlog letošnje maturitetno čtivo in z njim posredno vabilo mlademu občinstvu k obisku predstav. Sinočnjo premiero si je ogledala Vilma Štritof. Premiera: 19. 1. 2024 prevajalka Živa Čebulj režiserka Mateja Kokol dramaturginja Katja Gorečan scenograf Mark Požlep kostumografka Iris Kovačič avtor glasbe Nebojša Pop-Tasić oblikovalec svetlobe Darjan Domadenik lektorica Živa Čebulj igrajo Sobar Tarek Rashid Estelle Eva Stražar Inès Jagoda Garcin Lovro Zafred FOTO: Eva Stražar, Lovro Zafred, Jagoda Foto Jaka Babnik/SLG Celje

Ko se sprehajamo po muzejih - doma ali v tujini - ponavadi ne razmišljamo o tem, koliko truda, časa in znanja je bilo vloženega v obstanek razstavljenih enot. Delo konservatorjev in restavratorjev je javnosti načeloma skrito, bo pa v današnjem Torkovem kvizu postavljeno v ospredje. Sogovornica: Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana.

Pravi, da je v Sloveniji težko biti igralka. Večkrat so jo tudi podcenjevali in poskušali uvrstiti v predalčke. Čeprav se z moškimi kolegi odlično razume, odkrito priznava, da je tako gledališki kot filmski svet v Sloveniji domena moških. Kritična je tudi do vedno glasnejših pozivov k tradicionalizaciji žensk v družbi. Poudarja, da se moramo za že izbojevane pravice, vedno znova boriti.Tjaša Železnik je zaposlena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. V dolgoletni karieri je igrala v številnih uprizoritvah. Za vlogo v filmu Kratki stiki je prejela vesno, za vlogo Marthe v drami Ta obraz pa Dnevnikovo nagrado za izjemno odrsko stvaritev. Vloga Ane Ban v televizijski seriji TV Dober dan jo je v začetku kariere zaznamovala, ampak se je je kasneje v karieri otresla. V pogovoru pove, kakšen je njen pogled na vedno bolj krut svet in na čedalje bolj cirkuško Ljubljano. Zakaj je treba na odru vzdrževati zdravo mero egoizma in biti tudi malo nor. Spregovori pa tudi o sproščenem otroštvu, zasebnosti in skrbi za prihodnost družbe, človeštva in svoje hčere. Tako kot pri prvem nedeljskem gostu v letu 2023, bodo na novega leta dan tudi pri Tjaši Železnik na mizi sarme, ob spremljavi dunajskih filharmonikov. S Tjašo Železnik se pogovarja Gašper Andrinek. Glasbeni izbor nedeljske gostje: Nick Cave & The Bad Seeds - Into My Arms Hamo & Tribute 2 Love - Lepe Stvari R.E.M. - Oh My Heart

S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.

V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.

V Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Ljubljana so predstavljena dela umetnic, ki razen redkih posameznic, med katerimi izstopa skoraj mitološka podoba Ivane Kobilca, praviloma niso uvrščene v knjige pregledov slovenskih umetnic in umetnikov. Na obeh razstavah so dela, ustvarjena od leta 1850 - 1950. V muzeju so na razstavi, ki so jo odrli že oktobra, predstavljene predvsem slikarke in kiparke, ki so večinoma delovale v prvi polovici 20. stoletja, medtem ko delovanje fotografinj sega dlje v preteklost, čeprav o njih vemo manj. Z arhitektkami si od sredine novembra delijo razstavni prostor Galerije Jakopič. Ob razstavi Slovenske umetnice v obdobju 1850 - 1950 so v galeriji in muzeju zapisali:Dejstvo je, da so ženske ustvarjale skozi vso zgodovino likovne umetnosti. A je bilo njihovo delo zaradi poenostavljanja in izčiščevanja, ki ju zahteva umetnostna kronologija, ves čas prepuščeno pozabi. Poveličevanje posameznikov in ustvarjanje mitov je v zgodovinopisju dovoljevalo le vpis posameznic, kot je v slovenskem primeru denimo Ivana Kobilca. Na tokratni razstavi v Ljubljani so z izbranimi slikami in kipi, ki v večjem delu sodijo v zbirko Mestnega muzeja, nekaj pa jih je izposojenih iz sorodnih muzejev in galerij ter zasebnih zbirk, prvič predstavljene skupaj in v širšem časovnem okviru. Gostje oddaje: dr. Marija Skočir, višja kustosinja, ki vodi Galerijo Jakopič, kustosinja Ana Porok iz Plečnikove hiše in Duša Fischinger, ki je odkrila slikarko delo svoje daljne sorodnice. Foto Tonka, potret Roze KrapeŠ, približno 1930, Rogaška Slatina, hrani Mestni muzej Ljubljana 

Muzeji in galerije po svetu, v zadnjem času pa tudi pri nas, vse bolj osvetljujejo dela spregledanih ali slabo znanih umetnic in ustvarjalk in tako spreminjajo naš pogled na zgodovino. V ta kontekst lahko umestimo tudi razstavni projekt Slovenske umetnice v obdobju 1850-1950. Prvi del, posvečen slikarkam in kiparkam, je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, drugi, ki v ospredje postavlja arhitektke in fotografinje, pa v Galeriji Jakopič. Sokustosinji Ana Porok in dr. Marija Skočir predstavita prve diplomirane arhitekte in pa fotografinje, ki so studije večinoma prevzemale od svojih pokojnih očetov in soprogov. Foto: reprodukcije fotografij Ivane Kobilca na razstavi v Galeriji Jakopič, vir MGML, avtor fotografije: Blaž Gutman

Na Jesenicah se s komedijo domačega gledališča Toneta Čufarja Kajmak in marmelada začenjajo Čufarjevi dnevi, 36. festival slovenskega ljubiteljskega gledališča. Produkcija ljubiteljskih gledališč je letos znova bogata. Na festival se je prijavilo kar 25 odraslih in šest mladinskih predstav, dvignila pa se je tudi sama kakovost predstav. V oddaji tudi o premieri črne komedije Arzénik in stare čipke, ki bo drevi v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstava je leta napovedovala grozote 2. svetovne vojne. Na sporedu 1. programa pa bo nocoj radijska igra s temo spolnega nasilja z naslovom Proge. Izpovedi žrtev spolnega nadlegovanja, ki jih je v dramskem besedilu ustvarila Helena Šukljan, so uprizorili pred srednješolskim občinstvom Avdiofestivala Radia Slovenija. Dijaki so pred tem spremljali tudi okroglo mizo Spregovorimo o nasilju.

V zadnjih dveh oddajah poslušamo koncerta, ki sta bila aprila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo v Ljubljani v sklopu cikla Solo e da camera in avgusta v ljubljanskem Mestnem muzeju kot del festivalu Spectrum Imaga Sloveniae. Na teh koncertih je nastopil godalni kvartet Opifex, ki ga sestavljajo violinista Nikola Pajanović in Laura de Wolff, violistka Rebeka Skok ter violončelistka Sara Čano. Kako so osnovali zasedbo, kaj najraje igrajo in kakšne načrte imajo glasbeniki za naprej, bosta povedali Rebeka Skok in Sara Čano ob Godalnem kvartetu št. 3 Janija Goloba in Godalnem kvartetu v F-duru, op. 18 št. 1 Ludwiga van Beethovna.

V današnji oddaji Nove glasbene generacije bo zaigral godalni kvartet Opifex. Zasedbo sestavljajo violinista Nikola Pajanović in Laura de Wolff, violistka Rebeka Skok ter violončelistka Sara Čano, občasno pa sodeluje še s pianistom Petrom Bubolo kot klavirski kvintet. Lani so se godalci udeležili tekmovanja TEMSIG in zmagali v svoji kategoriji, za nagrado pa so od več organizatorjev dobili možnost nastopiti na koncertih. Ta in prihodnji teden bomo poslušali posnetke z dveh. Prvi je bil izveden aprila v dvorani Tria Lorenz na akademiji za glasbo v Ljubljani v sklopu cikla Solo e da camera, drugi pa avgusta v ljubljanskem Mestnem muzeju, ko je kvartet nastopil na festivalu Spectrum Imaga Sloveniae.

Rdeče in zlato nosi naslov razstava Ejti Štih, ki opozarja na zlorabe žensk in deklet v Boliviji. Drugi iz cikla koncertov Sozvočja svetov bo predstavil slovensko noviteto in izbranega mladega solista. V oddaji na kratko tudi o razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije, o muralu Brez naslova v Mestnem muzeju Ljubljana ter Parku izbrisanih ob Trubarjevi cesti v Ljubljani. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: postavitev razstave Rdeče in zlato v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja, izsek, vir: dolenjskimuzej.si

Oglašamo se s Frankfurtskega knjižnega sejma s Slovenijo kot osrednjo častno gostjo, kjer še vedno odmeva včerajšnji nastop Slavoja Žižka na slovesnem odprtju. Pomen nastopa Slovenije kot častne gostje na sejmu sta sicer predstavili predsednica države Nataša Pirc Musar in pesnica Miljana Cunta. V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo nocoj premiera predstave Čarovnica iz Zgornje Davče, po dramaturškem besedilu Rudija Šelige in v režiji Barbare Zemljič, v Mestnem gledališču Ptuj pa predstave Franz Tomislava Zajca v prevodu Boruta Veselka in režiji Petra Srpčiča.

Ko se gledališče odloči, da bo uprizorilo dramsko besedilo, je ena prvih oseb, ki to besedilo dobi v roke, gledališki lektor. Njegovo delo pa se v marsičem razlikuje od siceršnje lektorske prakse, saj poleg tega, da pregleda izhodiščno dramsko besedilo, sooblikuje tudi odrski govor. Poklic lektorja v gledališču nam bo osvetlil Martin Vrtačnik, ki je bil med letoma 2010 in 2022 zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, od lani pa deluje kot asistent za področje govora na katedri za govor na AGRFT.

Nika Rozman je priznana in večkrat nagrajena gledališka, filmska in televizijska igralka. Leta 2010 je diplomirala iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani. Zaposlena je bila v Mestnem gledališču Ljubljanskem in v Slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor. V širši javnosti je najbolj prepoznana po vlogi kriminalistke Tine Lanc iz serij Jezero, Leninov park in Dolina rož. Med drugim je prejemnica Borštnikove nagrade za mlado igralko ter filmske nagrade Vesna za najboljšo stransko vlogo. Za oddajo Razkošje v glavi se je z Niko Rozman pogovarjal Miha Žorž.

V naši dnevni aktualni oddaji o kulturi se bomo najprej preselili v Portorož, kjer se je sinoči sklenil 26. Festival slovenskega filma. Kot najboljši celovečerec je slavil eksperimentalno-dokumentarni film brez dialogov Ne misli, da bo kdaj mimo, ki ga podpisuje Tomaž Grom. Vesno za najboljši celovečerni igrani film je prejel film Zbudi me v režiji Marka Šantića – v oddaji poročamo tudi o predstavi Sosedje nemškega režiserja in scenarista Ralfa Westhoffa v režiji Tijane Zinajić, ki je te dni na ogled v Mestnem gledališču ljubljanskem.

V Mestnem gledališču Ptuj sezono odpira premiera predstave Pohorski bataljon režiserja Jerneja Lorencija, ki se sprašuje kakšna je resnična izkušnja vojne in je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. V sklopu praznovanja 30 let Maske na več lokacijah po Ljubljani in v kraju Mohorje poteka serija umetniških in diskurzivnih dogodkov pod naslovom Zdaj je tukaj! Poročamo tudi o radijski komediji Ujeti trenutek, ki jo je napisala Nika Švab, režiral pa jo je Klemen Markovčič in je nastala v produkciji Uredništva igranega programa 3. programa Radia Slovenija - programa Ars.

Karmen Štendler je zadnja od glasbenikov, ki se jim letos posvečamo v poletnih oddajah. V začetku decembra 2011 je nastopila v Mestnem muzeju na koncertu iz cikla Turjaške muze Glasbene mladine ljubljanske ter se predstavila s precej raznolikim programom. NIKITA KOŠKIN: PARADA JOHANN KASPAR MERTZ: ELEGIJA MANUEL MARÍA PONCE: SONATINA MERIDIONAL

Pred radijskim mikrofonom se nam je tokrat pridružil mlad igralec, ki si svojo pot na slovenski igralski sceni šele utira. Gal Oblak ne privoljuje v klišeje, nenehno se loteva zapletenih likov in projektov. Ljubitelji gledališča ga zadnji dve leti lahko spremljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem, v preteklosti pa je nastopal tudi v bolj eksperimentalnih projektih. Z voditeljem Renejem Markičem sta se spraševala, ali se igralec sploh kdaj neha učiti, kaj storiti, ko naletiš na kreativno zapornico, in kaj je pravzaprav naloga gledališča - je to zgolj nastavljanje ogledala družbi ali reševanja njenih težav.

Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.

Napovedujemo festival Cantabile v Logatcu, četrti koncert festivala Prisluhi v Mestnem gozdu Celje z zasedbo Hostnik pa Krečič in balet Kdo neki tam poje na 1. mednarodnem baletnem festivalu Plesne noči.

B Air festival zvoka Zaslišati svet z nizom dogodkov je zaznamoval pretekli konec tedna, danes v oddaji pa izpostavljamo še koncert cikla SMS, s katerim je Orkester Slovenske filharmonije sklenil abonmajsko sezono, ter koncert zbora Vokalna akademija Ljubljana, ki je predstavljal uvod v poletni festival Imago Sloveniae. Več o ostalih dogodkih tega festivala predstavljamo v drugem delu oddaje. V njem napovedujemo še festival Cantabile, ki se v nedeljo začenja v Logatcu in poročamo o koncertu festivala Prisluhi v Mestnem gozdu, ki poteka v Celju.

Napovedujemo 3. koncert festivala Pisluhi v Mestnem gozdu Celje in Gimnasstika nesmisla 3 v Cankarjevem domu.

Gospoda nekaj dni pred božičem razmišljata, kaj obleči za na praznovanja ...