Podcasts about ponekod

Drevi podelitev najvišjih priznanj na področju kulture. Predsednik državnega sveta Lotrič: Kultura ni le umetnost in dediščina, temveč tudi način, kako tkemo medčloveške odnose.Odprtje Evropske prestolnice kulture Gorice in Nove Gorice bo trajalo kar 14 ur. V dogajanje se je vključila tudi Katoliška cerkev.Trump v večinsko zaprtje agencije Ameriške agencije za mednarodni razvoj. Kaj stoji za tem?Ukrajina pol leta po vdoru na rusko ozemlje Moskvi ponudila možnost evakuacije prebivalcev Kurska.V prihodnjih tednih na vladi tudi spremembe sodniške zakonodaje.V NSi vložili predlog dopolnitve kazenskega zakonika, njihov podmladek pa izrazil podporo srbskim študentom.Vreme: Večinoma oblačno bo. Ponekod možen rahel dež.Trump napovedal verski urad Bele hiše.Papež zaradi bronhitisa skupine sprejema v domu sv. Marte.Šport: Švicar Marco Odermatt je novi svetovni prvak v superveleslalomu.

Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?

Čeprav ruski mediji in agencije trdijo drugače, ukrajinska vojska po lastnih navedbah še vedno napreduje v notranjost ruskega ozemlja. Ponekod divjajo hudi boji, Ukrajina pa je včeraj napovedala vzpostavitev poveljstva na okupiranem ozemlju. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je danes dejal, da je namen ukrajinskega vdora na rusko ozemlje prepričati Moskvo v pravičen pogajalski proces. Z ruske strani pa prihajajo opozorila, da gre za nevarno zaostrovanje med Zahodom in Rusijo. V oddaji tudi: - Ob predvidenem nadaljevanju pogajanj o Gazi v Tel-Avivu protestniki zahtevajo sklenitev dogovora. - Policisti pozivajo pristojne k ukrepanju za zagotovitev njihove večje varnosti. - V Železnikih sprostili promet po novi obvoznici, ki je del tamkajšnje protipoplavne ureditve.

V Turčiji je popoldne potekala največja izmenjava ujetnikov med Zahodom in Rusijo v več desetletjih. Gre za 26 zajetih ljudi - med njimi sta ruska vohuna, obsojena v Sloveniji. Drugi poudarki: - Izrael svoje državljane na tujem posvaril pred napadi Irana. - Nove spremembe na seznamu objektov za odstranitev po ujmi. - Kajakaš Peter Kauzer ostal brez olimpijskega finala. - Ponekod že padala toča, v prihodnjih urah mogoča neurja.

Po papeževem namenu v avgustu molimo za politične voditelje.V Medžugorju nocoj začetek Mladifesta.Dr. Roman Globokar se poslavlja s funkcije rektorja Bogoslovnega semenišča v Ljubljani, krmilo prevzema Martin Zlobko.Ponekod slovesno že na predvečer praznika porciunkule.Dvig in blagoslov slovenske zastave v Vipavi.

Piše Jela Krečič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Zbirka Jaz in moj svet: Skice za avtoportret dr. Jožefa Muhoviča, slovenskega slikarja, grafika, likovnega teoretika in doktorja filozofije, je konglomerat zapisov oziroma večdelni esej, kot ga je označil avtor. »Težava takih esejev je,« piše na začetku, »da si človek o sebi zlahka misli preveč. Ali pa premalo.« Avtor v njem odgovarja na osnovno vprašanje, ki si ga zastavi v uvodu, in sicer »Kakšen sem?« Vprašanje, ki o človeku, kakršen je Jožef Muhovič, seveda odpira mnoga nadaljnja vprašanja, ki pa se jih sogovornik – forma in pripoved bralcu namreč venomer dajeta občutek pogovora, dialoga s pripovedujočim teoretikom in umetnikom – nikoli ne ustraši. V šestih poglavjih prebiramo avtorjeve raznolike avtorefleksivne zapise, nastale v letih 2015 do 2023. Prvo poglavje z naslovom Mojega pol stoletja v vzvratnem ogledalu je zapis Muhovičevega zadnjega predavanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ko je po skoraj pol stoletja ob upokojitvi zapustil institucijo. Zaradi velikega zanimanja javnosti je predavanje ponovil dvakrat, drugič v nabito polnem klubu Cankarjevega doma 16. marca 2023. V njem pretresa glavna področja svoje profesionalne poti: študij, službovanje, likovno teorijo, svoje slikarske prakse in pedagoški poklic. Drugo poglavje, Prepadi navzgor, je svež in iskriv intervju, ki ga je za revijo Zvon leta 2021 z Jožefom Muhovičem napravil slavist Jože Kurinčič. V njem se dotakneta razmerja med umetnikom praktikom in umetnikom teoretikom, predvsem pa razmišljata o povezavah sodobne likovne umetnosti s krščanstvom in Cerkvijo. O svoji umetnosti in mestu sodobne umetnosti na splošno Muhovič poglobljeno razmišlja v tretjem poglavju knjige z naslovom Slikar v postmoderni – na primer jaz, ki je (aktualiziran) zapis nastopnega predavanja ob izvolitvi za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 2017. V četrtem poglavju – Leksikon – beremo del Muhovičevega intervjuja z umetnostno zgodovinarko Vesno Krmelj, v katerem spoznamo ozadje njegovega več kot dvajsetetnega pisanja Leksikona likovne teorije, skoraj 900-strani obsežnega monumentalnega dela, ki mu na svetovni ravni težko najdemo vzporednico. Peto poglavje z naslovom Pogovori s sodobniki je zapis Muhovičevega intervjuja s publicistko in novinarko Kristino Jurkovič, ki je nastal junija 2023 za revijo Sodobnost. Ponekod odgovori obnavljajo že artikulirane misli iz prejšnjih poglavij, a je intervju dopolnjen s premisleki, ki se tičejo najsodobnejših vprašanj slovenske kulturne politike in Muhovičevih govorov v vlogi predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Zadnje, šesto poglavje z naslovom Zapisi iz skicirk so notice, ki jih je avtor zapisoval ob slikarskem ustvarjanju in so nekakšen povzetek (in občasno ponovljena ubeseditev) razmišljanj, ki nam jih avtor pripoveduje. Knjiga Jaz in moj svet je svojevrsten spomenik ne zgolj slikarju in teoretiku Jožefu Muhoviču in njegovemu dolgoletnemu in izjemno plodovitemu delu, ampak predvsem spomenik likovni umetnosti na splošno. Muhovič pravzaprav skozi celotne Skice za avtoportret, kot jih imenuje v podnaslovu, vabi sodobnega bralca k razmišljanju o resničnem pomenu likovnega dela v današnjem vizualno nasičenem svetu, za katerega se zdi, da je v njem svobodo ustvarjanja umetniških del prehitela prisila socialnega odmeva in komercialne uspešnosti. Poplava vizualnega nadomešča realnost, ki jo ustvarja z množico podatkov, pravi Muhovič, in je tudi venomer popolnoma ponovljiva. V svetu likovne umetnosti (npr. v slikarstvu, ki ga imenuje kar »arhaični medij«) pa je razlika med originalom in kopijo nepremostljiva. Umetnikova osebnost, duhovna in telesna, je v likovnem delu tista, ki lahko v človeku proizvede psihosomatske, torej resnično celostne estetske izkušnje, in hkrati s svojo komunikacijo, v kateri ne veljajo navadna pravila, ves čas vabi k pogledu prek predsodkov, navad in šablon, k pogledu onkraj. Ne nadomešča realnosti, ampak s svojo realno prisotnostjo vabi k drugačni, globlji potopitvi. Slikar je tista oseba, ki je poklicana za to, da očem pokaže tisto, kar jim je skrito. Muhovič kot gledalec, konzument umetnosti in kot umetnik sam je večni iskalec. Iskalec pretiravanja v tistem, kar svet zanemarja, iskalec nepomembne, nestabilne, bežne in zato za človeka »nevidne« stvarnosti, ki jo umetnik uspe vtisniti v slikarsko snov in na tak način počaka na našo popolno pozornost. Modrost prihodnosti avtor zato razume kot: upreti se skušnjavi prevlade pomena nad prezenco, zdržati pritisk neposrednega in arhetipskega v naših življenjih in ne izgubiti glave v plejadi nihilističnih prerokovanj prihodnosti – čeprav je skušnjav veliko, kót za pokončno držo pa je en sam. Knjiga je iskreno vabilo prav k temu.

Ponekod na Štajerskem zaradi lokalnih neviht in neurij promet močno oviran.Kampanja pred evropskimi volitvami v zadnji etapi, opolnoči nastopi volilni molk.Helsinški monitor Slovenije: Pri zakonu o evtanaziji gre za nacistično kršenje človekove pravice do življenja.Roglič z etapno zmago do rumene majice na kriteriju po Dofineji.Vreme: Zvečer bodo še možne posamezne nevihte. Jutri bo delno jasno, popoldne in zvečer bodo znova plohe in nevihte.

Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.Platon, ki jo je imel za družbeno nevarno silo, bi se gotovo zgražal nad tem, saj je poveličeval le njeno duhovno plat. Ljubezen in intimnost sta skozi čas pač doživljali preobrazbo, čeprav simboliko Venere, Afrodite, Amorja, Erosa in Kupida tudi danes razbiramo brez podnapisov. Ne znamo pa pisati več takih pisem, kot jih je znal v latinici, gotici, nemščini in slovenščini ter v šifrah pisati svoji skriti ljubezni Rudolf Cvetko, ki je leta 1912 na olimpijskih igrah z avstrijsko sabljaško reprezentanco osvojim srebrno medaljo. Ja, takrat je že dolgo ljubil svojo Muc, Mitko, Marijo, ki ji je izlival svoje vdano in nežno srce ... Tokrat bomo v oddaji govorile o tem, kako ljubezen spregovori skozi korespondenco, kako težke so zanjo družbene norme in konvencije, kako in s katerimi avtorji je zajeta v okvire teorije. Gostje oddaje prihajajo iz Narodnega muzeja Slovenije: dr. Zora Žbontar, Renny Rovšnik, Urška Pajk, ki so pripravljale manjšo majsko muzejsko knjižno razstavo Ljubezen ustvari ljubezen?  Foto: Narodni muzej Slovenije

Ponekod že dežuje, za del države izdano oranžno vremensko opozorilo. Kmetijsko ministrstvo opozarja na možnost jutranje pozebe.Novi predsednik SD Han na pogovore s poslanci in Golobom. Kakšen izkupiček lahko pričakujemo?Družinski zdravniki nezadovoljni z delovnimi razmerami.Sahernik: V domovih za starejše se kopičijo številne nerazrešene težave, sistem dolgotrajne oskrbe se lahko vsak čas zlomi.Hrvate jutri čakajo parlamentarne volitve. Bo po njih vlado vodil premier Plenković ali predsednik države Milanović?Izrael mednarodno skupnost poziva k sankcijam proti Iranu in še naprej napoveduje vojaški odziv na sobotni napad.Zaradi oblačnosti olimpijski ogenj prižgali z rezervnim plamenom.Avstralijo pretresel nov napad, tokrat med bogoslužjem na škofa, duhovnika in vernike.Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov opozorila k sistemskim rešitvam na področju urejanja dostopnosti javnih objektov.Darko Jorgić svetovni pokal v Macau začel z zmago.Vreme: Danes od severa dež, veter in ohladitev, popoldne in zvečer sneg do okoli 700 m nad morjem. Jutri spremenljivo oblačno, popoldne krajevne plohe.

Pouk na večini šol po državi danes poteka normalno, zaradi nedavne spletne grožnje sicer ob nekoliko poostrenih varnostnih ukrepih. Policija je okrepila navzočnost okoli šol, ki so tudi same uvedle različne ukrepe. Drugi poudarki oddaje: - Od sobote nova pravila za postavitev sončnih elektrarn. - Razmere v Rusiji in Kazahstanu zaradi poplav vse slabše, domove bo moralo zapustiti več kot 100 tisoč ljudi. - Prebivalce Bovca vznemirjajo žaljivi grafiti.

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Trst, edino večje severnojadransko pristaniško mesto, ki se mu je uspelo ubraniti pred nadvlado Benetk, je leta 1717 postal odprto pristanišče. V naslednjem stoletju je doživel izjemen gospodarski razcvet in postal drugo najpomembnejše mesto habsburške monarhije. Ne pa tudi univerzitetno središče, tako da se je kulturno in politično življenje v večnacionalni metropoli zrcalilo predvsem v delovanju društev. Ta so poleg trgovcev in ladjarjev ter industrialcev in pripadnikov drobne buržoazije povezovala tudi uradnike, učitelje in druge izobražence, kar je pisateljem in drugim umetnikom, ki so se za nekaj let ustavili v mestu, zagotavljalo prostor za razmah znanosti, umetnosti in kritične misli. Ta posebnost Trsta je pritegnila pozornost socialne in kulturne antropologinje Daše Ličen, da jo je s pomočjo historično-antropološkega razlagalnega aparata raziskala in predstavila v knjigi Meščanstvo v zalivu s podnaslovom Društveno življenje v habsburškem Trstu. Osvetlila je različne vidike tamkajšnje meščanske kulture v obdobju med revolucijo 1848 in začetkom prve svetovne vojne. Ponekod je med sledenjem virom segla tudi prek tega prostorskega in časovnega okvira, da je lahko s primerjavami celovito zajela poglavitne značilnosti narodno in kulturno raznolikega, naglo se razvijajočega meščanskega sloja v največjem jadranskem pristanišču. Članstvo v društvih je v drugi polovici 19. stoletja postajalo množično, v večini, kar je za avtorico zelo pomembno, pa je naraščal tudi delež in vpliv žensk. Med številnimi društvi se je posebej posvetila štirim: Minervi, Slavjanskemu društvu, Društvu ljubiteljev živali in Jadranskemu naravoslovnemu društvu. Minervi, nastali leta 1810, nekakšnemu parlamentu meščanov, kot jo imenuje, sledi na vijugasti poti nacionalizma – od posameznih namigov v poznem razsvetljenstvu do podreditve iredentizmu s čaščenjem mučeniškega mita svojega člana, neuspešnega atentatorja Oberdana. Minerva je združevala zbiralce mineralov in izkopanin, redkih rastlin in umetnin, imela je bogato knjižnico ter na začetku 19. stoletja brezplačno ambulanto za reveže in akvarij s človeško ribico. Izdajala je tudi svoje glasilo ter do danes ohranila intelektualni značaj in zanimanje za ukvarjanje z resnejšimi družbenimi vprašanji. Slavjansko društvo je bilo eno od mnogih, ki jih je po marčni revoluciji omogočil val liberalno-demokratičnih idej. Vanj so se včlanili številni tržaški Slovani, ne le Slovenci, ženske pa so smele sodelovati le pri društvenih zabavah in plesih. Prvi predsednik panslavizmu naklonjenega društva je bil pesnik Jovan Vesel Koseski, tajnik pa učitelj Ivan Macun. Oba, tako kot večino poznejših vidnih članov, so v Trst za nekaj let pripeljale službene dolžnosti. Ta čas, ugotavlja Daša Ličen, so gojili tesne stike s proslovanskimi intelektualci na Dunaju, v Celovcu, Ljubljani in drugod. Začetno izražanje zvestobe habsburški kroni je v glasilu Slavjanski rodoljub ter v društvenih razpravah po obdobju ilirizma nadomestilo širjenje ideje jugoslovanske vzajemnosti. K zamrtju društva je poleg odhajanja ključnih članov vplivalo tudi krnjenje svobode tiska v času Bachovega absolutizma. Leta 1865 ustanovljena Slavjanska čitalnica, opozarja avtorica, ni bila naslednica društva, »pač pa povsem novo poglavje v delovanju tržaških Slovanov, predvsem Slovencev«. Tretje obravnavano, leta 1852 ustanovljeno Društvo ljubiteljev živali je bilo eno zgodnejših in vplivnejših sorodnih združenj v Evropi. Vanj so se vključevali zlasti pripadniki višjih slojev tržaškega meščanstva pa tudi posamezniki iz drugih delov monarhije, na primer Ljubljančan Janez Bleiweis. Med ženskimi članicami je bila najvplivnejša Angležinja Isabel Burton, ki je z možem Richardom, diplomatom in raziskovalcem, devetnajst let preživela v Trstu. V društvu je vodila odbor za podeljevanje nagrad izvoščkom, kmetom in drugim, ki so »človeško in plemenito«, torej civilizirano ravnali s svojimi živalmi, ter hkrati odmevno skrbela za sramotenje in kaznovanje barbarskih surovežev zlasti med slovanskim okoliškim prebivalstvom. Borci za pravice živali v društvu so bili prepričani, osvetljuje avtorica tudi drugo plat, »da delajo dobro, ko ob zvokih petja kanarčkov in laježu počesanih psov iz zavetja svojih vil spodbujajo kmečko prebivalstvo k milosrčnosti do živali in splošnemu družbenemu napredku«. Daša Ličen svojo zanimivo primerjalno analizo delovanja tržaških društev v »dolgem 19. stoletju« sklepa z Jadranskim naravoslovnim društvom, ki je po ustanovitvi leta 1874 delovalo še 40 let. Trst kot vozlišče kopenskih in pomorskih poti je bil ugodno okolje tudi za pretok znanstvenih informacij, še posebno po odprtju zoološke raziskovalne postaje, kjer je opravljal poskuse tudi mladi Sigmund Freud. Avtorica dodaja, da v delovanju društva ni bilo opaznih nacionalnih in drugih političnih tendenc, saj so raziskovalci z vseh strani sodelovali predvsem kot »državljani« republike znanosti. Med njimi na koncu predstavlja še sodelavca društva Karla Deschmanna, ki so ga, kot pravi, slovenski nacionalisti po prestopu v nemški tabor izbrisali z zemljevida pomembnih naravoslovcev na Kranjskem.

Zakaj je v šolskem sistemu naenkrat toliko odličnjakov, so s tem povezane tudi rekordne omejitve po srednjih šolah? Govorimo o tako imenovani ocenomaniji, ki že več let preplavlja slovensko izobraževanje, in o posledicah, ki jih povzroča. Še malo pa se bo zaključil spomladanski rok za vpis v srednje šole, pri čemer bodo najverjetneje tudi letos nekatere, po večini gimnazije skoraj do skrajnosti zaostrile prag za vstop. Ponekod bo ta tako visok, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna. Šolam je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen, govorimo o pravi ocenomaniji, ki pa se kljub temu ne odraža tudi v višji ravni znanja, ampak – kar je skrb vzbujajoče – v vse večjih duševnih težavah mladih. V začarano igro lova na petice so se ujeli vsi – od šol, učiteljev, staršev in posledično tudi učencev, pri čemer je vprašanje, ali so predlagane spremembe zakonodaje korak v pravo smer.  Sogovorniki: Sorina Doler in Luka Nikolac, osmošolca na Osnovni šoli Lava v Celju; Arja Ela Hvala in Lara Butinar, dijakinji Gimnazije Vič; Kristina, mama devetošolca; Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava; Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič; Klemen Lah, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje; Dimitrij Banda, svetovalni delavec na Gimnaziji Vič; Andrej Koritnik, profesor slovenščine na Gimnaziji Vič; Ivana Gradišnik, ustanoviteljica in vodja Familylaba; Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Bral je Jure Franko.

Pred 10-imi leti, v noči med 31.januarjem in 1. februarjem, je Postojno in okoliške kraje prizadela naravna katastrofa nepredstavljivih razsežnosti. Žled je okoval vse, kar se je okovati dalo. Drevesa so popuščala pod pritiski, padala na elektro omrežje in trgala vode, rušili so se drogovi, velik del Notranjske je ostal v temi, ljudi je zeblo, saj ogrevanje v večini objektov ni delovalo, pretrgani so bili komunikacijski vodi. Ponekod – tudi v predelih Postojne - elektrike ni bilo več kot 10 dni. In kot pravi naša dopisnica Sabrina Mulec – če tega nisi doživel, si ne moreš predstavljati.

Zdravniška stavka traja že 11 dni, o poteku pa se odločajo zdravniki sami. Ponekod delajo v skladu s stavkovnim minimumom, kot ga določa zakon - med njimi so zobozdravniki na Goriškem in večina zdravnikov v zdravstvenem domu Logatec. Medtem na Koprskem opravljajo celoten obseg storitev, saj se zavedajo, da jih bo po koncu stavke čakalo še več dela. Pogajanj med vlado in sindikatom Fides danes ni, je pa za jutri opoldne napovedano nadaljevanje pogajanj za oblikovanje posebnega plačnega stebra za zdravstvo in socialno varstvo. Fides se srečanja ne bo udeležil, saj najprej zahteva uresničitev svojih stavkovnih zahtev, predvsem takojšnji finančni učinek. Vladno pogajalsko skupino so zato povabili na pogovore, ki bodo prav tako jutri opoldne. Druge teme: - Skupina Krka, ki je imela lani največjo prodajo doslej, z indijskim podjetjem dosegla dogovor o ustanovitvi skupnega podjetja v Hyderabadu. - Ukrajina zahteva mednarodno preiskavo strmoglavljenja ruskega letala z ukrajinskimi vojnimi ujetniki; varnostni svet Združenih narodov drevi na zahtevo Rusije o sestrelitvi, ki jo očita sosedi. - Izraelsko nebrzdano uničevanje Gaze počasi spreminja odnos Zahoda do judovske države, hutijevci napovedali nadaljevanje napadov v Rdečem morju.

Začenja se drugi teden zdravniške stavke. Sindikat Fides jo bo, ob za danes napovedanem nadaljevanju pogajanj z vlado, zaostril. Ponekod so tako že napovedali dosledno izvajanje dogovorjenih stavkovnih dejavnosti, kar pomeni nadaljnje odpovedi in prenaročanje vseh nenujnih zadev. Predstavniki sindikata in vlade naj bi sicer danes znova sedli za pogajalsko mizo. Preostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije bodo danes v Bruslju govorili o vojnah v Ukrajini in Gazi. S predstavniki izraelskih in palestinskih oblasti, pa tudi arabskih držav, naj bi soočili mnenja o ovirah za ustanovitev Palestine. - Rejniških družin pri nas je premalo, rejnine so prenizke - Poljsko skakalno turnejo so osvojili Avstrijci, Slovenci so bili drugi.

Povejmo po domače, da goduje danes ta prašičkov Anton. Ponekod mu pravijo tudi …

Posebna zgodba Evropskega srečanja mladih je v poplavah prizadeta župnija Ljubljana Zadobrova.Na nočnih pogajanjih sta vodstvo Engrotuša in sindikat Tuša sklenila dogovor glede zvišanje osnovne plače, zato so trgovine danes odprte.Največji izziv leta 2024 bo za Slovenijo sanacija po poplavah.Dialog med gospodarstvom in vlado je povsem zastal. Ali bo slednja storila kaj več za oživitev?Vreme: Pooblačilo se bo, najpozneje na severovzhodu države. Ponekod v zahodnih krajih bo že zjutraj rahlo deževalo, proti večeru pa se bodo padavine okrepile.Južna Afrika s tožbo na mednarodno sodišče v Haagu. Izraelu očita izvajanje genocidnih dejanj proti Palestincem v Gazi.Kemijskemu inštitutu zelena luč za center za brezogljične tehnologije v Zagorju ob Savi.Vatikan letos v luči šestih obiskov papeža Frančiška po svetu, sinode in pomembnih dokumentov.Cerkev v Sloveniji letos posebej zaznamovali temi odnosa do življenja ter prisotnosti vere v javnem prostoru.

V Holdingu slovenske elektrarne zagotavljajo, da imajo po kibernetskem napadu razmere pod nadzorom. Pričakujejo tudi, da bo jutri osnovno poslovanje podjetja potekalo normalno. Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj ob tem dodaja, da tudi je operativni sistem, s katerim nadzirajo delovanje elekrarn, v večji meri funkcionalen. Izvor napada še ni znan, podatki pa kažejo, da so ga izvedli zunaj in ne znotraj družbe. V oddaji tudi: - Hamas in Izrael brez zapletov izmenjala ujetnike - Ponekod na Balkanu zimska neurja, največ težav v Bolgariji - Slalom: Shiffrin jubilejna 90-ta zmaga, najboljša Slovenka Slokar na sedmem mestu

Po nemirni noči naraščata predvsem Sava in Drava, ponekod sta se v manjšem obsegu že razlili. Glede Drave pričakujejo težave predvsem v spodnjem toku. Težave so možne tudi v noči na nedeljo. Druge teme: - Neurje Ciaran po Evropi zahtevalo 12 smrtnih žrtev - Vse glasnejši pozivi k začasni prekinitvi ognja v Gazi - Janezu Janši zaradi tvita o Veselinoviču 8 tisoč evrov kazni

Državo je prešel močan nevihtni pas. Potem ko je noč na severnem Primorskem minila dokaj mirno, se je vremenska slika na Tolminskem dopoldne drastično spremenila. Predstavniki Civilne zaščite so razmere v Baški grapi v občini Tolmin označili za kaotične. Reka Bača s pritoki se dobesedno zliva v dolino. Sprožilo se je več zemeljskih plazov, ceste na širšem območju niso prevozne. V Grahovem ob Bači so sprožili sireno za splošno nevarnost, iz treh hiš so izselili prebivalce, pred kratkim so se umaknili na varno tudi domačini iz bližnje vasi Kneža. Druge teme: - Slovenija na evropskem vrhu podprla načrtovano revizijo sedemletnega proračuna Unije. - Nov kopenski vdor izraelske vojske v Gazo. - V krški nuklearki si prizadevajo za vnovični zagon sredi novembra.

Lani so ob koncu tedna gozdov in tedna vseživljenjskega učenja v Zeliščarskem centru JV Slovenije v Zagradu odprli prvo gozdno knjižnico v Sloveniji, ki je bila zgrajena v okviru projekta Herbalium ‒ prostor narave, zdravja in dobrega počutja, ki ga je organizirala občina Škocjan na Dolenjskem. V sklopu tega projekta so uredili tudi gledališče v gozdu, čutno gozdno pot, geološki stolpec, energijski krog, učni čebelnjak in lesena gibalna igrala. Tako je nastala gozdna učilnica, v kateri so za posamezne točke uporabili material iz okolice. Ponekod pa so tudi zasadili avtohtone drevesne vrste, zelišča in medovite rastline. Kot nadgradnja in dopolnilo je, kot smo omenili, nastala tudi gozdna knjižnica. V njej prevladujejo knjige o naravi, gozdu in tudi osebni rasti in samooskrbi. Projekt Herbalium in gozdno knjižnico bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Glasba ima ugoden učinek na razvoj otroka, dobro vpliva na okrevanje in spoprijemanje z nekaterimi motnjami, podpira zdravljenje nekaterih bolezni. Ponekod v Evropi uspešno izvajajo projekte, poimenovane 'kultura na recept'. Koliko pri nas vemo o vplivu zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi o pomenu zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z oviranostmi in kroničnimi boleznimi? (Koliko) je kultura dostopna tudi njim? Zakaj otroci raje hodijo na kulturne prireditve s kom drugim kot s starši? O vsem tem v posnetku pogovora za projekt B-Air z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma in sogovorniki.Gostje: Uršula Cetinski, generalna direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma;dr. Valerija Bužan, klinična psihologinja in predsednica Društva Downov sindrom Slovenija;Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, član orkestra in vodja družinskega abonmaja Slovenske filharmonije; Tadej Meserko, vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno raziskovanje na Ministrstvu za kulturo;Antonina Šel, zdravnica, Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije,Polona Torkar, strokovna sodelavka Društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija.

Ponekod po državi so zaradi bojazni pred naraščajočimi rekami tudi minulo noč evakuirali prebivalce. Pristojne službe so med drugim pomagale pri nameščanju protipoplavnih vreč, predvsem ob rekah v srednjem in spodnjem toku. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je o zgornji Savinjski dolini, ki je zelo prizadeta, povedal, da se razmere tam počasi umirjajo.V oddaji tudi o tem:  - Vlada o ukrepih za čimprejšnjo pomoč prizadetim v vodni ujmi. - Slovenija bo najverjetneje sprejela mednarodno pomoč v mehanizaciji za vzpostavitev cestne infrastrukture. - Matej Mohorič zmagovalec kolesarske dirke po Poljski; drugi poraz slovenskih košarkarjev proti Grčiji.   - Padavine bodo čez dan slabele, na jugu bo popoldne še kakšna nevihta. 

Ekstremni vremenski dogodki, ki smo jim pri nas in tudi v naši soseščini, priča že vse od začetka prejšnjega tedna, so povzročili ogromno škodo na objektih, avtomobilih in seveda v kmetijstvu. Ponekod je toča uničila ves pridelek. Kako ravnati na njivah, v sadovnjakih in vinogradih, da bi škodo na poljščinah in pridelkih ublažili? O tem smo se pogovarjali z magistro Urško Cvelbar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

V 96. letu umrl zaslužni papež Benedikt XVI. Pogreb bo 5. januarja v Vatikanu.Slovenski škofje hvaležni za njegov zgled vere ter za ustanovitev treh novih škofij.Kardinal Rode za Radio Ognjišče: Prepričan sem, da bo nekoč razglašen za svetnika.Pred nami je drugi sveti večer. Ponekod že vstopili v leto 2023.Predsednica Pirc Musar v novoletni poslanici: Preteklo leto je bilo leto solidarnosti.Hrvaška ponoči vstopa v schengen in evrsko območje.Skakalke danes na Ljubnem; Tina Trstenjak potrdila konec športne poti.Vreme: Silvestrovo bo oblačno in zelo toplo.

Pred vrati so zimski meseci in seveda tudi radosti na snegu. Pri nas je zelo priljubljeno smučanje, ki pa postaja vse dražje. V prihodnjih minutah bo govor o novi smučarski sezoni, cenah smučarskih vozovnic, težavah, s katerimi se soočajo žičničarji, in novostih na nekaterih smučiščih. V studiu smo se pogovarjali s predstavniki smučišč Krvavec, Soriška planina in Gače, še prej pa smo slišali, kako globoko bo treba seči v žep za smučanje pri naših sosedih. V sosednji Furlaniji Julijski krajini ostajajo cene smučarskih vozovnic nespremenjene – za dnevno karto boste odšteli 39 evrov in pol. Gre za strateško odločitev družbe, ki upravlja vseh šest smučarskih središč, s katero stavijo na večji obisk tako domačih kot tujih gostov. Spet bo zaživela tudi čezmejna povezava Kanin-Nevejsko sedlo. Na zimsko turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na smučiščih na avstrijskem Koroškem. V Avstriji bodo cene smučarskih vozovnic zaradi vse višjih stroškov energije višje. Ponekod bodo skušali varčevati z energijo, poudarjajo pa, da to ne bo šlo na račun smučarjev.

Piše: Kristina Jurkovič Bere: Maja Moll Založbe, ne le pri nas, s svojim prevodnim programom običajno skušajo dohiteti sodobno knjižno produkcijo, zato je pravo veselje najti na policah novost, katere nastanek datira v 17. stoletje. Gre za klasiko italijanske književnosti in velik ponos Neapeljčanov, saj je bila Zgodba zgodb, prva evropska literarna pravljica, napisana prav v njihovem narečju, v jeziku preprostih ljudi, ki se že od nekdaj odlikujejo v iznajdljivosti in bujni domišljij, a so vse do danes, če se izrazimo v tonu knjige, vedno zadnja luknja na piščalki družbe. Okvirna zgodba in povod za nadaljnjih 49 zgodb pripoveduje o melanholični kraljevski hčeri Zozi, ki jo zmore nasmejati le neka starka – ta pred njenimi očmi dvornemu pažu v jezi dvigne krilo, da je, kot piše, ''vsem na očeh zasijala bujna gozdna scenografija pod njo.'' Starka Zozi napove poroko z zakletim princem, a jo pri tem prehiti sužnja, kateri kraljična maščevalno vsadi željo po poslušanju zgodb. Tako se na dvoru zvrsti deset jezičnih stark, ki kar tekmujejo v pripovedovanju o grdobcih, bolhah velikankah, kmeticah, ki rodijo vejo mirte, zmajih, nehvaležnicah, ki jim vile za kazen spremenijo obraz v kozjega, in še o marsičem, kar si je takrat umislil sredozemski barok in kar po zaslugi neapeljskega pisca Giambattiste Basileja ni utonilo v pozabo. Basile je imel sicer razgibano življenje: bil je plačanec, popotnik, služil je na mnogih dvorih po Kampanji, predvsem pa kritično motril svet, krivičen do malega človeka. Vsaj v zgodbah mu je Basile želel omogočiti izstop iz sicer zacementirane bede skozi edino možnost – čudež. In teh v zgodbah kar mrgoli. Marsikaj nakazuje da je zgodbe zapisal izobraženec. Knjiga se v zunanji strukturi naslanja na Boccacciev Dekameron, le da se zgodbe odvijejo v petih dneh in da deset zgodbark ni del višjih, temveč nižjih slojev. Starkina opolzka gesta v Uvodu je referenca na elevzinske misterije, kjer užaloščeno boginjo Demetro nasmeji starka Bavbo, ko ji pokaže svoje spolovilo, in tudi sicer se skozi vse zgodbe vijejo reference na literaturo, običaje in navade ter tehnične dosežke – kot da bi Basile hotel zadržati vednost tedanjega časa. V zgodbah naletimo na vse lege človekove narave: željo starih po pomladitvi in žensk po otroku, hrepenenje po svobodi in ljubezni, izgnanstvo, transformacije in iniciacije, ves repertoar čustev in kompleksnih odnosov, ki jih na začetku in koncu vsake zgodbe oklepajo nekakšni moralni poduki, npr. da se goljufija ne obrestuje, da je krepost največje bogastvo ali da je bolje imeti možgane kot kovance. V zgodbah oživijo tudi nebesna telesa. Sonce nastopi na nebu kot general ali admiral, Luna pa kot ''mati koklja, ki pokliče zvezde zobat roso''. Ponekod naravne sile ravnajo prav nečastno človeško, tako je na primer ''morje s tleskanjem valov klofutalo skale, ki so zabušavale pri uri latinščine'', ali pričajo o človeških stiskah kot je zadolženost. Tako nekje ''uradniki Noči zberejo vse živali, da Naravi plačajo najemnino za potrebni spanec'', Sonce je ''kot študent, ki zamuja s plačilom', pogosto mora kdo, s pripovedovalkami vred, poravnati svoj dolg. Pri tej gostoti izrazov in pomenov si ni težko predstavljati, da sta se prevajalki Ana Duša in Irena Duša Draž morali kar malo namučiti pri razvozlavanju zapletenih stavčnih struktur, a sta se tudi zabavali pri kovanju kosmatih dovtipov, zbadljivk in zmerljivk, ki jih glede na to, da zgodbe prihajajo neposredno z ulic in trgov, ne manjka. Uspelo jima je tudi poustvariti oziroma kar ustvariti grotesken humor, tega pa poudarjajo še ilustracije odličnega Damijana Stepančiča. Zakaj torej seči po knjigi iz davne preteklosti? Pametno v Uvodu reče princ Tadeo: ''Nič ni slajšega na svetu /…/ kot poslušati o življenju drugih, in znameniti filozof ni brez razloga rekel, da je prijetna zgodba največja sreča za človeka; kadar naravna uho na prijetne reči, se skrbi razblinijo, nadležne misli se poskrijejo in življenje začne teči počasneje.'' Morda prav zato: Da postavimo čas pred vrata in se pustimo zapeljati domišljiji.

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bralec: Jure Franko Jure Gantar, v Kanadi živeči univerzitetni profesor in nekdanji dramaturški sodelavec Drame SNG Maribor, v zbirki Eseji o komediji nadaljuje raziskovanje tega mnogokrat zapostavljenega žanra. Če dramo, kot pravi avtor sam, jemljemo resno, pa smo do komičnega velikokrat podcenjujoči in na komedije gledamo kot na manjvredne. Avtor esejev opozarja, da si komedija zasluži resnejšo obravnavo, saj velikokrat prav ona razkriva družbene paradokse in socialne neenakosti. Eseji o komediji so pravzaprav izbrani zapisi iz gledaliških listov uprizoritev Mestnega gledališča ljubljanskega ter mariborske in ljubljanske Drame, delo je uredila Petra Pogorevc. Kronološko si sledijo po nastanku obravnavane drame in ne avtorjeve objave besedila, zato je Gantarjev raziskovalni razvoj težje določiti. Poleg predmeta obravnave, to je komedija kot osrednja tema vseh esejev, jih po sklopih združuje tudi metoda, saj avtor mnogo predstav obravnava s primerjalno analizo, ki mu omogoča razvoj nadaljnjih misli in interpretacije. Najbolj jasno se primerjalna analiza izkaže pri obravnavi Cankarjevega dela Za narodov blagor, ki ga postavlja v dialog s Flaubertovo komedijo Kandidat. Podobno velja za dela Karla Valentina, ki mu ob bok postavlja Charlija Chaplina, ter Brechtove Malomeščanske svatbe, ki jo, nenavadno, primerja z ideološkimi besedili Adolfa Hitlerja. V drugi metodološki sklop lahko umestimo historično in socialno-psihološko analizo izbranih besedil ter njihovo aplikacijo na filozofske discipline. Kljub heterogenosti pristopa in različnim obdobjem obravnavanih predstav je iz Gantarjevih esejev mogoče izluščiti nekaj pomembnih ugotovitev o žanru komedije. Prva je ta, da se je komedija, bolj kot vsi žanri, znašla v krizi žanrske identitete, druga pa, da se v sržu nje same zagotovo skrivajo protirežimske tendence. Kvalitetna komedija pa se po avtorjevem mnenju izkaže tudi v smehu, ki se nevarno približuje robu solz. Če se komičnost absurda kaže v razkrivanju nezadostnosti racionalističnega pogleda na svet, se situacijska komika izkaže kot nujna potreba besede po performativnosti. Navsezadnje kot uvod v eseje lahko beremo članek, ki ga je avtor izdal v reviji Maska in v katerem kot razlog za smeh ob erotičnih prizorih navaja pomanjkljivost odrskega pristopa samega. Smeh je velikokrat vezan na reprezentacijo, menjavo spolnih vlog in spolne fluidnosti v zgodovini gledališča, saj so ženske vloge igrali moški. Pomemben je avtorjev poudarek, da so bile komedije v zgodovini napisane tudi z mislijo na to uprizoritveno dejstvo. Nekateri Gantarjevi eseji so splošnemu bralstvu manj dostopni predvsem z vidika avtorjevega poglabljanja v značaje, dogodke in vsebinske analize obravnavanih kanonskih besedil. Zato pa pridejo prav tistim, ki raziskujejo raznolikost interpretacij specifično izbranega dramskega besedila. Za bolj obče zanimivega se sicer izkaže esej Komedija in država, ki obravnava vlogo komedije v različnih političnih sistemih. Ta je v demokraciji, diktaturi ali monarhiji različna. Ponekod je cenzurirana, drugod revolucionarna, spet drugje pomaga utrjevati oblast manjšine. Tudi esej Črni humor in psihopatologija malomeščanskega vsakdana presega potapljanje v besedilo in za interpretacijo uporablja nekaj nasledkov teoretske psihoanalize. Zelo nenavaden pristop pa Gantar zavzame v eseju Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva, kjer vzporeja socialistično in nacionalsocialistično ekonomijo. Čeprav Gantar na koncu Brechta povzdigne kot izjemnega kritika malomeščanstva, ki se v želji po vrnitvi tradicionalnih vrednost prepoznava v pripadništvu nacistične stranke, esej že zaradi začetne primerjave vzbuja misel, da bi socializem in nacionalsocializem lahko temeljila na podobnih predpostavkah. Kvaliteta izbranih esejev je prav v mnogoterosti podatkov in zgodovinskih dejstev, s katerimi avtor suvereno operira. Vili Ravnjak, avtor spremne besede, v njih vidi celo enciklopedične značilnosti. Vendar pa zbirka sama ne ponuja nobene nove metodološke obravnave ali pristopa do obravnave tega žanra, komičnega kot takšnega teoretsko ne zajame. Čeprav je večina obravnavanih besedil kanonskih, Eseji o komediji deloma izkazujejo tudi kriterij, kaj naj bi kvalitetna komedija sploh pomenila. Heterogenost Gantarjevih zapisov pa govori o tem, kako težko je komedijo žanrsko ujeti v en sam označevalec.

Vojna v Ukrajini, njene gospodarske in socialne posledice za Evropo ter zaščita evropske demokracije - to so bile osrednje teme govora o stanju v Uniji, ki ga je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu imela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Posebej je poudarila nujno ukrepanje proti energetski draginji. V oddaji tudi: - Premier Robert Golob v luči energetske krize na delovnem obisku v Velenju - Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan napoveduje krepitev sistema javnega zdravstva - V Londonu se zbirajo množice ljudi, ki bi se radi poslovili od kraljice - Ponekod bo začelo rahlo deževati, jutri bo deževno z občasnimi nalivi.

Tudi danes so našo državo zajele močnejše nevihte z nalivi in sunki vetra, ponekod poročajo tudi o toči. Intervencijske službe medtem nadaljujejo odstranjevanje posledic včerajšnjih neurij. Kot opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, bodo ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši, imeli pa bodo dimenzije, ki jih nismo doživljali. V oddaji med drugim tudi o odzivih na predstavitev vladnih ukrepov za omilitev posledic draginje: - V nevladnih organizacijah načelno zadovoljni, v gospodarstvu pričakovali več - Ruski predsednik Putin privolil v prihod misije Mednarodne agencije za jedrsko energijo v Zaporožje - V Trstu bo znova možen magistrski študij predšolske in šolske vzgoje v slovenščini

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v torek Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovala prve ocene stanja in poškodovanosti kmetijske pridelave po letošnji suši. Stanje je zaskrbljujoče, saj so kmetje marsikje že izgubili velik del pridelka in s tem vir preživetja. Kmetje od vlade zahtevajo, da se na osnovi ocene čim prej pripravi program in predlog finančne pomoči prizadetim.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v torek Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovala prve ocene stanja in poškodovanosti kmetijske pridelave po letošnji suši. Stanje je zaskrbljujoče, saj so kmetje marsikje že izgubili velik del pridelka in s tem vir preživetja. Kmetje od vlade zahtevajo, da se na osnovi ocene čim prej pripravi program in predlog finančne pomoči prizadetim.

Umirjanja cen še ni na vidiku, samo v juliju se je hrana podražila za dobrih 13 odstotkov.Zaradi suše v povprečju od 40 do 50 odstotkov manjši pridelek. Ponekod celo 100 odstotno.Na goriškem Krasu začeli odstranjevati ob požaru podrta drevesa.V Sloveniji julija brezposelnih 54 tisoč oseb; iskanje kadra za podjetja postaja vse večji izziv.Brezplačna izobraževanja starejših za pridobitev digitalnega bona bo nudilo 19 izvajalcev.Obisk Pelosijeve na Tajvanu zaostril ameriško-kitajske odnose.Vreme: Večinoma sončno. S temperaturami do 32, na Goriškem do 34 °C.

Drugi poudarki: - Zadrževalnik Veliki potok bo branil Grosuplje pred poplavami. Graditev končujejo, te dni nameščajo še zadnjo opremo - Naložba v velenjski poslovni coni Stara vas naj bi prinesla od sedemsto do tisoč novih delovnih mest - Žičničarji zaradi dražjih energetov že zdaj svarijo pred težavami med zimsko sezono - Občina Izola praznuje; med občinskimi nagrajenci tudi naša kolegica Neva Zajc

Cene se višajo, letna inflacija je bila junija, kot rečeno, kar 10,4-odstotna, na mesečni ravni pa 2,7-odstotna. Zaradi prenehanja veljanja ukrepov za omilitev posledic energetske draginje so se podražili plin, elektrika, ogrevanje, naftni derivati, pa tudi hrana. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj Sloveniji manj nepovratnih sredstev iz Evropskega mehanizma za okrevanje. - Ruske sile zapustile ukrajinski Kačji otok. - Ponekod na zahodu države in v sosednji Furlaniji - Julijski krajini zaradi suše že omejili porabo vode.

Današnjo stavko novinarjev RTV Slovenija je podprla tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Ob tem je izrazila zaskrbljenost nad napovedjo ukinjanja dopisniške mreže in odhodi novinarjev zaradi vmešavanja politike. Na ministrstvu napovedujejo čimprejšnjo spremembo zakona o RTV, s katero bi večjo moč pri odločanju imeli civilna družba in zaposleni. Drugi poudarki oddaje: - Ponekod tudi danes zmanjkuje goriva, gospodarski minister medtem miri, da ga je dovolj - Istrski kmetje opozarjajo, da ne zmorejo prevzeti bremena višjih cen gnojil in goriva - Josep Borell zadrževanje ukrajinskega žita označil za vojni zločin

Pred torkovo podražitvijo pogonskih goriv je bila že danes gneča na bencinskih črpalkah, ponekod je tudi občasno primanjkovalo goriva. Podobno naj bi bilo tudi jutri. Po izračunu časnika Finance naj bi bila v torek cena 95-oktanskega bencina približno 1,74 evra za liter, cena dizla pa 1,81 evra. Drugi poudarki oddaje: - Stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV po pozivu generalnega direktorja o preklicu stavke sporoča: stavka se nadaljuje. - Macronovo zavezništvo najverjetneje izgubilo absolutno večino v francoskem parlamentu. - Kolesar Tadej Pogačar ubranil skupno zmago na Dirki po Sloveniji.

Pred torkovo podražitvijo pogonskih goriv je danes gneča tudi na bencinskih servisih, ponekod občasno zmanjkuje goriva. Podobno naj bi bilo tudi jutri. Naftni trgovci zagotavljajo, da je goriva dovolj in da se trudijo sproti zagotavljati zadostne količine, kar pa ob velikem povpraševanju in gneči na cesti ni mogoče. Druge teme oddaje: - Stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV bo kljub pozivu generalnega direktorja k preklicu jutri izvedel stavko - Nagrada Društva slovenskih literarnih kritikov Ani Marwan za roman Zabubljena - Tadej Pogačar še drugič zapored osvojil kolesarsko dirko po Sloveniji

Še nekaj tekem. Ponekod je velik bolj izenačeno kot bi ljudje pričakovali, drugod poškodbe pod vprašaj postavljajo uspešnost franšize. Je pa dejstvo, da bomo v Brooklynu ali Bostonu izgubili noro ekipo - verjetno celo pretendenta za osvojitev naslova.Ne pozabite deliti, oceniti ali komentirat podkasta, fejst pomaga. Noro vesel sem, če se pri svojem ponudniku naročite ali pa ga priporočite prijateljem. Hvala!Spletna stran: podcastveto.comZa več NBA takeawayev: TwitterFacebook, Instagram

Praznični dnevi so za marsikoga pomenili, da si je privoščil kakšen priboljšek več kot sicer. Ponekod so bile mize polne dobrot. Siti ste sedeli z družbo, pa vas je še kar zamikalo, da ste vzeli tisti čudoviti kos potice, ali pa šunke, ali pa … Zakaj rečemo, da »jemo z očmi?« Ali pa – »same oči so me bile, pa sem se napokala do onemoglosti?« Odgovarja prof. dr. Charles Spence, profesor eksperimentalne psihologije na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in vodja laboratorija za čezmodalno raziskovanje. Če poslušate tokratno epizodo lačni, morda vpliva na to, da vam začne kruliti po želodcu. Tudi zvok imam namreč svojo moč. Pripravlja: Mojca Delač.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.Albanska kultura je v zadnjem obdobju postala objekt zanimanja številnih eksotike željnih zahodnjakov: hipsterjev, novinarjev in umetnikovAlbanska kultura je v zadnjem obdobju postala objekt zanimanja številnih eksotike željnih zahodnjakov: hipsterjev, novinarjev in umetnikov. Potem ko je slovanski del Balkana po burnih devetdesetih in evrointegracijski sodobnosti izgubil nekaj privlačnosti, so v senci ostali Albanci, kamor predstavniki bogatejšega dela sveta projicirajo svojo strast po skrivnostnem, nenavadnem in tradicionalnem. Tema Odpuščanja v tem oziru ni posebej izvirna. Marija Zidar se odpravi na podeželje raziskat napetost med moderno zakonodajo in tradicionalnim etničnim kanonom, predmodernim pravnim sistemom. V zemljiškem sporu je življenje izgubilo mladoletno dekle. Tradicija veleva, da imajo okolica, včasih predvsem duhovniki – zgodba se odvija med albanskimi kristjani – danes pa tudi državne institucije leto dni časa za mediacijo, da bi se izognili krvnemu maščevanju. Dokumentarni film je po svoji formi precej klasičen; sledi znanemu receptu navidezno brezinteresnega beleženja dogodkov, v katerega pa je vpleteno breme montaže. Oko kamere je pozorno, uspe mu ujeti ključne izjave, čustvene odzive, pogovore in medčloveške odnose. Ponekod pa se kljub temu ne moremo ogniti vtisu, da so se akterji vživeli in da so pod vtisom kamere zadevo začeli vsaj malo in morda ne povsem ozaveščeno nekoliko dramatizirati. Pomembno vlogo v filmu imajo tudi stvari, ki se zgodijo zunaj glavnega toka dogajanja. Denimo trenutek otroške igre, decembrski prazniki, obiski kavarne. Za naše razumevanje prikazanega okolja so ti prav toliko pomembni kot zaplet in vprašanje prava. Tudi razmerje med razumevanjem enega in drugega tipa zakonov ni prikazano kot odnos med dvema monolitoma; različni ljudje ga razumejo na različne načine, z različnih izhodišč: od Jezusovega nauka o milosti do zasledovanja sekularnih principov. Poleg medčloveških odnosov pomembno vlogo igrajo tudi utrinki iz veličastnih albanskih gora in preprostega kmečkega življenja. Tu in tam na platnu zagledamo prizore sublimne lepote. Vendar pa lahko v tem oziru opazimo nekaj rezerve. Film bi lahko okolje še bolj izkoristil. Iz takšnih in drugačnih razlogov, ki so morda povezani tudi z objektivnimi okoliščinami, ne izkoristi celotnega cinematičnega potenciala in na ravni poetike uporablja nekatere dokumentaristične manierizme. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je končni vtis dober. Film je dovolj občutljiv in dobimo pomemben vpogled v enega od delov albanske kulture. Kulture v najširšem smislu, ki ne zajema samo določenih običajev, temveč tudi bivanjska okolja – poleg podeželja je tu še mesto – in oblike družabnosti. Vse to skozi prizmo v osnovi univerzalne zgodbe o smrti, starših in otrocih, pravici in razumevanju resnice. Te nam vse do konca ne uspe čisto razbrati; film nam nikoli ne ponudi odgovora na vprašanje, kaj se je zares zgodilo, in se ne pretvarja, da je tega zmožen. Ravno skozi prizmo nedostopnosti izvornega dejanja nam prikaže delovanje zakonov, ki se nanašajo nanj.

Drugi poudarki iz oddaje: -V Artičah so se začeli 27-ti sadjarski dnevi. -Hotel Kanin ima novega lastnika. -Pustno dogajanje bo danes doseglo vrhunec.

Prejšnja epizoda je bila vstop v leto 2022. Tale pa dejansko napoveduje start sezone. Ponekod so kolesarji že na polno startali, ponekod so kolesarji sezono že zaključili. Vsekakor s poslušanjem izveš polno informacij. Prisluhni! Disko grupa smo Matej, Blaž, Martin in Uroš. Veseli bomo vseh vprašanj, mnenj, kritik in predlogov. Tudi pohval. Predvsem pohval. V bistvu samo pohval.

Proestali vsebinski poudarki oddaje: Človekoljubne organizacije v Mariboru imajo za desetino več prošenj za pomoč zaradi draginje. Občina Loški Potok je zgled varčevanja z energijo. Projekt Pirati plastike pokazal na močno onesnaženost slovenskih voda. Splet je lahko koristno orodje pri ohranjanju kulturne dediščine. V Murski Soboti so pripravili pravljični večer za odrasle.

Dr. Grišo Močnika najbolj poznamo kot znanstvenika za letalskimi podvigi Matevža Lenarčiča, ki na poletih po svetu meri črni ogljik in druge trde delce v zraku. Onesnažen zrak tako pri nas kot po svetu večinoma spremljamo pri tleh. A razporeditev črnega ogljika na različnih višinah po zračnem stolpcu ima izjemno pomemben in še ne dovolj raziskan vpliv na podnebje. »Črni ogljik je tisti del saj, ki ga vidimo. Absorpcija sončne svetlobe v črnem ogljiku segreva atmosfero in ta prispevek je skoraj primerljiv s prispevkom CO2,« pove prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi gorici, ki znanstveno deluje še na Institutu "Jožef Stefan", vodi pa tudi podjetje Haze Instruments. Spregledan vpliv črnega ogljika na podnebje Delci v zraku imajo pomembno vlogo pri tem, kako kroži voda, podnebne spremembe pa so vodni krog že močno spremenile. A vpliv črnega ogljika je zelo kompleksen in zato so pomembne konkretne meritve, koliko je dejansko črnega ogljika v različnih plasteh atmosfere. Na različnih višinah je namreč lahko učinek teh delcev na segrevanje ozračja zelo različen. Ponekod absorbirajo veliko sončne svetlobe in močno grejejo ozračje, drugod spet manj, nekje pa svetlobe ne absorbirajo in jo sipajo ter tako ohlajajo ozračje. Od daleč, s pomočjo satelitov se da meriti zgolj ta zadnji segment. To pa pomeni, da podnebni modeli upoštevajo predvsem ta vidik. »Mi smo izmerili, da je prispevek aerosolov na segrevanje podcenjen vsaj za četrtino. Kar je veliko, saj so ti modeli nelinearni.« Onesnažen zrak ostaja problem tudi pri nas Podnebne spremembe in onesnaženost zraka, ki ga dihamo, so tako bolj povezane, kot se zavedamo. »Ukrepi zaradi podnebnih sprememb imajo lahko pozitivne posledice na izboljšanje kvalitete zraka. Ni pa to nujno. In uporaba biomase je do zdaj poslabšala kvaliteto zraka,« izpostavlja dr. Močnik in ob tem dodaja: »Ni mejne vrednosti, pod katero onesnažen zrak ne bi zdravju škodil. Potrebno je tudi gledati, kaj vse smo podihali do zdaj.« V pogovoru tudi o preteklih uspehih za izboljšanje kvalitete zraka ter o tem, kaj vse bo potrebno za dejanske izboljšave tako na področju prometa kot zimskega ogrevanja. Vabljeni k poslušanju.

Drugi poudarki: V Vipavi dislocirana enota izolske Fakultete za vede o zdravju, razmišljajo tudi o študentskem domu Ali lahko podnebne spremembe ogrozijo UNESCO-vo svetovno dediščino tudi v Sloveniji? V Kočevju razstava ob 550-letnici mestnih pravic

Slovenija je od danes na evropskem epidemiološkem zemljevidu obarvana rdeče. Število covidnih bolnikov narašča, kar je po besedah stroke ob vrnitvi ljudi na delo in otrok v šole pričakovati, vlada pa ta teden po naših informacijah semaforja ukrepov vseeno še ne bo obravnavala. Med izjeme za prehod meje brez pogoja PCT in karantene pa je že dodala prehod zaradi nujnega zdravstvenega pregleda. Preostali poudarki oddaje: - Končuje se 16-i Blejski strateški forum. - Letošnje Lahkonočnice govorijo o premagovanju otroških strahov. - Primož Roglič drugi na kraljevski etapi dirke po Španiji.

Slovenski pesnik Oton Zupančič je spodbujal slovensko mladino: »Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz' noč, kot Bog pred Izraelci.« Naš pesnik je segel po slikoviti podobi svetopisemskega dogodka, ki opisuje izhod Izraelcev iz egiptovske sužnosti. Ta izjemni velikonočni trenutek Judje še danes praznujejo v soju sveč ali v svetlobi živega ognja ter se spominjajo, da so bili poklicani v svobodo. Zapustili so, kot so pozneje govorili, »polne lonce mesa« ter iskali pot skozi puščavo. Bili so žejni in lačni, a imeli so največ, imeli so svobodo, obdržali so etično pokončnost in obdarjeni so bili z bližino Boga, z njegovo ljubeznijo, ki jih je spremljala, da so prispeli do obljubljene dežele. Kristjani pa se v soju velikonočne sveče, ki gre pred nami v procesije velikonočnega bedenja, spominjamo, da nas je Kristus popeljal iz še hujše sužnosti, kot je bila sužnost Judov v Egiptu. Še danes nas vodi iz sužnosti zla, ki nas lahko popolnoma zasvoji, v novo svobodo. To je svoboda ljubezni, prijateljstva in novega življenja. Ponekod so oživili staro slovensko krščansko navado, da že zjutraj na zelenici ob cerkvi blagoslovijo velikonočni ogenj in mladi fantje ga ponesejo na svoje domove. Ta ogenj naznanja plamene velikonočne svetlobe. Zublji njenih plamenov naj bi použili našo sebičnost, tudi nepotrebne razvade ali celo hudobne zavistne misli, ter v naših srcih prižgali ogenj novega življenja, radosti, odpuščanja in sreče. Toda ko prinašamo velikonočno svečo v svetišče, ki je zavito v temo, mašni pomočnik zapoje: »Kristusova luč!« To pomeni, da se bodo kristjanom zasvetile oči, da bodo odslej videli svet drugače, v novi svetlobi. Opazili bodo lepoto stvarstva, ki jih obdaja, pozorni bodo na vse dobro v družbi, ki se zasveti tudi v še tako klavrnih razmerah. Zato bo luč velikonočne sveče simbolno razdeljena ljudem po cerkvi, da bi jo tudi oni trosili naokoli v svojem življenju. Potem bo sledil obred obnove krstnih obljub, ko se kristjani odrekamo staremu življenju sebičnosti in mikavnosti zla. Ob blagoslovu krstne vode tudi v naših srcih zažubori studenčnica krstne vode, ki prežene obup in prinese radost. Zaželimo si, da bi nas velikonočni ogenj v teh dneh ogrel ter da bi si poleg odličnih velikonočnih jedil in pijače, ki jih bomo danes prenesli k žegnu v cerkev, natočili še izvir čiste vode, ki bo v nas prebudil novo mladostno svežino življenja in upanja.

V 18. vzporedniku gledamo proti Avstriji, kjer se število novih okužb spet povečuje, povečuje se tudi pritisk na bolnišnične kapacitete. Hkrati s tem pa so na Dunaju prejšnji konec tedna doživeli napete proteste 20.000 nasprotnikov vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so se jim pridružili tudi nekateri desničarski politiki. S Petro Kos Gnamuš smo razmišljali o sporočilih protestnikov in odzivih vlade. Ponekod v Avstriji so ukrepi res strogi: "Nekje morajo prebivalci celo ob izstopu iz svojega mesta pokazati negativni izvid testa." Naša dunajska dopisnica pa poroča tudi o poteku cepljenja ter iskanja pomoči v Izraelu, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.

Vstop v novo leto je po večini minil brez množičnih silvestrovanj. Ponekod so pripravili ognjemete, a ulice svetovnih metropol, ki so na tako imenovano najdaljšo noč tradicionalno oblegane, so tokrat samevale. Tudi novoletna voščila in želje so drugačni kot minula leta - zaznamuje jih predvsem želja po koncu pandemije. - Kljub ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa delovna noč za dežurne službe - Cepljenje zdravstvenih delavcev začeli tudi na Golniku - Evropsko-britanska ločitev vendarle končana - Umrl je veliki umetnik Dušan Jovanović

Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.

Vladni ukrepi za zamejitev širjenja koronavirusa, med drugim omejitev gibanja med občinami in ponoči, so podaljšani za najmanj en teden. Razmere namreč ostajajo resne po vsej državi, nekatere najbolj prizadete občine pa ukrepe še zaostrujejo. Tako so v Železnikih pred dnevom spomina na mrtve zaprli pokopališča. Sicer pa je zdaj jasno, kako bo prihodnji teden s šolo: osnovnošolci bodo imeli še en teden počitnic, srednješolci in študenti pa šolanje na daljavo. V oddaji še: - Ob podaljšanju počitnic za osnovnošolce vprašanja o zagotavljanju varstva zanje - Poljski predsednik naj bi predlagal omilitev sporne prepovedi splava - Gibanje Movember daje letos večjo pomembnost nošenju mask kot brkom

Kristjani zaznamujejo svoj največji praznik - veliko noč. Ker zaradi epidemije koronavirusa ni množičnih praznovanj, so tudi pri nas vernike vabili k spremljanju maš prek spleta. V Vatikanu so velikonočne slovesnosti doživele vrhunec z vstajenjsko mašo v Baziliki svetega Petra, ki jo je daroval papež Frančišek. Ob tem se je spomnil vseh prizadetih zaradi novega koronavirusa, kot tudi tistih, ki v tej krizi pomagajo. Med posebej prizadetimi območji je izpostavil Evropo in jo pozval k solidarnosti. V oddaji še: - V Sloveniji včeraj zaradi covida-19 umrli trije ljudje, doslej skupno 53 - Ponekod v Evropi se pripravljajo na odpravo nekaterih omejitev - Kako bomo letos dopustovali, še ni mogoče napovedati - Danes mineva 22 let od rušilnega potresa v Posočju ttttttt

Dan pred pepelnično sredo ni samo pust, ampak tudi svetovni dan palačink. Ponekod po svetu namreč namesto krofov ta dan jejo palačinke.

Dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da ima beseda mošt dve razlagi. Ena je sladek sok iz mletega ali zmečkanega grozdja, druga pa je bolj splošna: sladka ali prevreta pijača iz zmečkanega sadja.

Medtem ko v Evropi po večini nismo več priča preganjanju posameznikov zaradi njihovega jezika, je to v nekaterih delih sveta še vedno žgoče vprašanje. Najbolj skrajni primer je Tibet, v katerem je uporaba maternega jezika v določenih primerih lahko usodna. Čeprav tibetanščina ni popolnoma prepovedana, pa se oblast trudi, da bi se jo čim manj uporabljalo. Med zadnjimi ukrepi je določila, da se lahko otroci tibetanščino v šolah učijo posredno preko kitajskega jezika. Ponekod v nekdanjem kolonialnem svetu pa so jeziki izločeni iz vsakdanjega življenja, ker ne sodijo v idejo o napredku. Tak primer je Haiti, na katerem večina revnega prebivalstva govori kreolsko, jezik zakonodaje in izobraževanja pa je francoščina. Z vprašanjem jezikovnih pravic se pri mednarodnem PEN soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga že 20 let vodi Slovenka dr. Simona Škrabec. K pogovoru smo jo povabili ob nedavnem kongresu jezikov staroselcev, ki so ga pripravili v Chiapasu v Mehiki. Oddajo smo posneli preko povezave Skype, saj Simona Škrabec živi v Barceloni. Vir fotografije: Pixabay

Blagajne v trgovini, na pošti ali bencinskem servisu že dolgo niso več samo mesta enostavnega opravka. Ponekod te silijo v hitrostne rekorde, drugod strankam omogočajo neskončno dolge administrativne postopke: plačevanje položnic, vplačevanje iger na srečo, izpolnjevanje garancij, nakup vrtnih bazenov, zavarovanj, vinjet itn. To so nebuloze, ki prihajajo od ponudnika blaga in storitev. Kaj pa mi? Vse to lahko, medtem ko stojimo v vrsti, sprejmemo ali pač ne! Kaj se vam zdi nespodobno? Kje bi se lahko ustavili sami? In kje trgovci, poštarji ter črpalkarji?

Na svetu živi le 8 vrst medvedov, izkušnje posameznih držav z njimi pa so zelo različne. Ponekod jih imajo le peščico in oblasti vlagajo zelo veliko energije ter denarja v to, da jih ohranjajo. Drugod, kjer so populacije stabilne ali je medvedov celo preveč, pa se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako dolgoročno brez večjih konfliktov bivati skupaj. In prav sobivanje medveda in človeka je bila osrednja tema velike mednarodne konference o medvedih, ki smo jo ves prejšnji teden gostili v Ljubljani. Približno 250 strokovnjakov z vsega sveta je na njej izmenjevalo izkušnje ter predstavljalo rezultate najnovejših raziskav, tehnični napredek in študije primerov, pomembnih za zagotavljanje dolgoročnega sobivanja ljudi z medvedi. Izkoristili smo priložnost in skupaj s poznavalci medvedje problematike iz Japonske, Tajvana, Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih držav Evrope poskušali izrisati globalno sliko medvedje problematike ter izvedeti, kako v teh državah sobivata medved in človek.

»V življenju sem dal precej skoz, zdaj pa sem bolj zdrav kot kdaj koli prej. Do zdravja sem prišel na čuden način. Ponekod se je bilo treba »zrihtat«, ponekod pa je zdravje prišlo, ker sem si rekel, da se za to reč ne bom nikoli več zmenil,« pravi pisatelj in prevajalec Branko Gradišnik. V svoji knjigi z naslovom Iskanje izgubljenega zdravja piše o bolezni in zdravju ter prepleta osebne izkušnje s strokovno literaturo. K poslušanju oddaje Sobotno branje vabljene poslušalke in poslušalci, ki bi se, prosto po Gradišniku, »radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli«. Z Brankom Gradišnikom, avtorjem knjige Iskanje izgubljenega zdravja, se je pogovarjal Iztok Konc.

Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je tudi po letošnjih prvih meritvah zelo primerna za kopanje. Slovenija sicer sodi v sam evropskih vrh glede kakovosti vseh kopalnih voda, lansko leto pa smo bili edina država s 100-odstotno odličnimi kopalnimi vodami na morju. Odseki morja, kjer strokovnjaki redno preverjajo mikrobiološko neoporečnost, so tudi povsem varni za kopanje. Ponekod - denimo v Koprskem zalivu - pa moramo biti glede kopanja bolj previdni. Še posebej po poletnih nevihtah z večjimi nalivi, poudarjajo na Morski biološki postaji Piran. Zakaj, pa med drugim odgovarjamo v oddaji.

Po morju plava kit, iz vode kaže…karkoli že kaže, bi bilo, vsaj ponekod bolje, da se niti ne prikaže. Čeprav že od leta 1986 nad komercialnim kitolovom velja moratorij, pa dovoljenega za znanstvene namene, vsaj na Japonskem, interpretirajo po svoje. Tam na nekaterih koncih sezono kitolova odprejo prav z razkosavanjem in uživanjem kitovine. Ponekod po svetu že obstajajo zavetišča za kite. V Avstraliji so pred dvema letoma ustanovili največji morski naravni park na svetu, tudi zaradi zaščite sinjega kita. Ta je s svojimi 30 metri in 160 tonami tudi največja žival na svetu. Pa ne samo kitolov, kite ogroža tudi onesnaženje morja ter trki z velikimi ladjami.