Podcasts about ljubljanskega

Verniki se v baziliki sv. Petra poslavljajo od pokojnega papeža Frančiška.Ene zadnjih besed papeža Frančiška zahvala svojemu osebnemu zdravstvenemu asistentu.Teološka konferenca: Razlogi našega upanja v letu 2025Ob godu sv. Jurija, zavetnika Ljubljane, maša na grajskem dvorišču Ljubljanskega gradu.

Predstavitev dveh razstav. V Narodni galeriji so na ogled biseri baroka, v NUK-u pa razstava obarvanih fotografij iz časa rušilnega potresa v Ljubljani.

Piše Lev Detela, bere Igor Velše. Zgodovinski roman Več kot stoletje in pol je Tine Golež spletel okrog resnične rodbine, ki ima korenine na stičišču Kranjske in Koroške. V ospredju so trije rodovi družine Mubi iz Tupalič pri Preddvoru, ki je bila prvotno podložna velesovskemu dominikanskemu samostanu. Iz življenjskih zgodb protagonistov, predstavljenih v okvirih lokalne in tudi svetovne zgodovine, izvemo marsikaj kulturno zanimivega o postopnem zorenju slovenskega prebivalstva v ozaveščen narod. Dogajanje se začenja leta 1753 v župnišču v Preddvoru, kjer se župnik Franc Rabič s svojima kaplanom in vikarjem ukvarja s prvim štetjem prebivalstva v habsburškem Svetem Rimskem cesarstvu. Vladarica Marija Terezija je namreč posvetni gosposki in vzporedno tudi duhovščini ukazala, naj popiše vse prebivalce velike države. Zares se razvejena zgodba začne leta 1777 s poroko Franca Mubija in Mete Celar. Oba sta nepismena, tako kot večina tedanjega prebivalstva. V zakonu se jima rodi deset otrok, od katerih trije zgodaj umrejo. Pisatelj posveča največ pozornosti njunemu sinu Francetu, ki odrašča v razburljivem času Napoleonovih vojn. Iz take snovi so veliki pisatelji, na primer Lev Tolstoj, oblikovali pomembna literarna dela. Tudi Tine Golež je svoje resnične osebe sicer spretno povezal s široko predstavljenim lokalnim in tudi evropskim zgodovinskim dogajanjem, vendar je njegov roman ostal predvsem marljivo literarizirana rodbinska dokumentacija o skoraj dveh stoletjih na mejnem prostoru med Kranjsko in Koroško. Pri tkanju svojega poročila se spretno opira na rodovnike svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Prav na zadnji strani z resničnimi dejstvi izredno bogato pretkane knjige pa še zapiše, da je vnuk Ivana Milača in Jerice Mubi in da je njegov praded Anton Mubi že daljnega leta 1866 bral knjige Mohorjeve družbe. Eden glavnih protagonistov večsmernega dogajanja je France, ki je moral že s šestim letom poprijeti za delo na domači kmetiji. Čeprav je bila v Preddvoru šola enorazrednica, kmetje iz Tupalič niso pošiljali otrok v šolo, saj so menili, da je dovolj, če se naučijo kmečkih opravil. Posebno doživetje za mladega Franceta je bil obisk „velikega“ Kranja, kjer je deček občudoval imenitnost gosposkih hiš in ljudi. Ko Napoleon zasede večje dele slovenskega ozemlja in ustanovi Ilirske province, mladi France noče izgubiti glave za francoskega cesarja, temveč pobegne na avstrijsko stran, na Jezersko. Tu si ustvari družino in v hriboviti Beli na pol poti med Jezerskim in Železno Kaplo sezida gostilniško hišo v bližini zdravilišča Mihe Pesjaka, kamor goste privablja zdravilna slatina. V to tkivo, včasih kar preveč nabito s številnimi obrobnimi osebami in dogodki, postavi Golež tudi marsikaj kulturnozgodovinsko zelo zanimivega. Gost v že omenjenem zdravilišču je bil na primer baron Jožef Kamilo Schmidburg, guverner Ilirskega kraljestva, ki ni bil zaslužen le zaradi osuševanja Ljubljanskega barja, temveč tudi kot podpornik Slovencev. Leta 1830 je kot podpornik počaščen tudi v prvem zvezku Krajnske čbelice, ki je kljub Metternichovi cenzuri lahko izšla prav z njegovo pomočjo. Tretji rod je predstavljen z leta 1850 rojenim Antonom, prvim v družini, ki je bil vešč branja in pisanja in ki je postal celo župan občine Bela. V avstrijski monarhiji je v tem času prišlo do velikih političnih in družbenih sprememb. Arhaično kmečko slovenstvo je s pomočjo izobraženstva postopoma zorelo in se prebujalo v ozaveščen narod, hkrati pa so naraščala nasprotja med narodi v državi. Tine Golež veliko strani posveča političnim dogodkom in mladoslovenskim narodnim taborom, še posebej koroškemu taboru julija 1870 na Bistrici pri Pliberku z osem tisoč udeleženci. Med slavnostnimi govorniki sta bila dr. Valentin Zarnik in Matija Majar Ziljski, ki sta spodbujala prisotne, da se mora v šolah dosledno uvesti slovenski jezik, ki bo združil vse Kranjce, Korošce in Štajerce v „eno Slovenijo“. Precej strani je pisatelj namenil tudi botaničarki dr. Angeli Piskernik, saj se je hči Franceta Mubija Katarina poročila v to družino. V knjigi so objavljena pisma Angele Piskernik in njene sestrične Jerice. Goležev zgodovinski roman Več kot stoletje in pol se konča s prvo svetovno vojno, propadom avstroogrske monarhije, vedno bolj očitnim narodnostnim razkolom in za Slovence neuspelim koroškim plebiscitom leta 1920. Pisatelj je svoje like spretno vgradil v gospodarski in politični razvoj v njihovem lokalnem okolju. Prvi protagonisti se v 18. stoletju gibljejo še v izrazito patriarhalnem okviru, vendar je že kmalu zatem, po francoski revoluciji, v Evropi in v svetu, a tudi na slovenskem prostoru, prišlo do velikih družbenih sprememb. Ta razvoj Golež ponazori tudi z načinom izražanja, na primer sprva s spoštljivim onikanjem. Ne zanemarja niti državnih reform na upravnem področju, v šolstvu in sodstvu, bralec izve celo marsikaj o uvedbi novih mer leta 1876. Namesto dunajskega sežnja ali klaftre, ki je merila šest čevljev, en čevelj pa dvanajst palcev, medtem ko je ena milja obsegala štiri tisoč sežnjev, so uvedli metre in kilometre. Prav tako so odpravili komolce, vatle, bokale, maseljce in še marsikaj. Končno pa je avstro-ogrska monarhija namesto goldinarja, ki se je sprva delil na 60 krajcarjev, uvedla krono in vinar kot novo plačilno sredstvo. Obširno literarno delo Tineta Goleža Več kot stoletje in pol ni le neke vrste kolektivni roman na podlagi družinske kronike več rodov, temveč tudi spreten pregled lokalne zgodovine na obmejnem koroško-gorenjskem prostoru z ozadjem velikega sveta. Dediči te predstavljene preteklosti pa smo seveda mi, „zanamci“.

V turistični oddaji se bomo ustavili na bližnjih letališčih. Preverili bomo, ali se v poletni sezoni obetajo nove povezave, in kam bomo iz Zagreba, Ljubljane in Gradca potovali letos. Ugotavljali bomo tudi, ali so klasični zemljevidi sploh še aktualni ali pa so jih že v celoti zamenjale različne aplikacije. V potopisnem delu začenjamo novo zgodbo, pot nas bo vodila v Kambodžo.

ARSO, jadranje in Vendée Globe ARSO na X-u, Facebooku, Instagramu in Threadsih. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje

Na dveh razstavah v Ljubljani, v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija, se do 7. septembra s svojimi deli predstavlja sloviti okoljevarstveni fotograf, Nick Brandt. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se bo drevi odvila zadnja premiera letošnje sezone, komična drama Vila blok Evropa v režiji Barbare Hieng Samobor, na Tednu slovenske drame pa je včeraj potekal dogodek v okviru projekta Dramatiki manjšinskih jezikov.

V starodavni oglejski baziliki sv. Mohorja in Fortunata je v sklopu svetega leta danes potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije, ki se ga je udeležilo več kot 1700 vernikov iz Slovenije. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen vere kot zgodovinske identitete slovenskega naroda, obenem pa romarje povabil k »življenju iz upanja«, ki presega zgolj vsakdanja pričakovanja in cilje.

Ker je prvi del pripadel vladi, je seveda prav, da drugi del nove sezone oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija pripada opoziciji. Branko bo zbiral podpise za Elona Muska in se z njim pogovarjal po telefonu, Aleš Hojs bo nepreklicno odstopil od ministrskega položaja, ne da bi ga kdo sploh predlagal, Kangler bo zgrožen nad aktualnimi razmerami na slovenskih cestah, Janša pa bo kot po navadi poskrbel, da bo vse teklo tako, kot si želi. Bo osel Rožmarin res novi minister za notranje zadeve, kakšen je njegov program in ali mu bo stolček izmaknil raper Zlatko. Vse to bo zanimalo Uroša Slaka, kaj pa zanima Milana Kučana, si poglejte v novem zabavnem kvizu z naslovom Sad te ima, sad te nema, ki bo v zadrego spravil marsikaterega novinarja. Kdo vozi podrta drevesa z Ljubljanskega gradu, je Borut Pahor končno našel službo, kaj dela Slovenija v vesolju in kako se greti na fovšijo, vse to in morda nič od tega izveste v petek dopoldan na Prvem.

Do nedelje lahko obiščete 35. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, v soboto pa bodo na zaključni slovesnosti razglasili letošnje prejemnike festivalskih nagrad, tudi nagrade vodomec. Zanjo tekmuje deseterica del, ki so uvrščena v sekcijo Perspektive – o njih razmišljamo tudi mi, poleg tega o retrospektivi v okviru Liffa, posvečeni grško-francoskemu filmarju Costi-Gavrasu in še o treh filmih s festivala: Z ljubeznijo, Hilde, Alfa in Dahomej.

Med 13. in 24. novembrom se bo odvila 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Na ogled bo nekaj najbolj pričakovanih in nagrajenih filmov zadnjega časa, na primer nova dela Pedra Almodovarja, Jacquesa Audiarda in Francisa Forda Coppole, poleg tega se bo deset filmov potegovalo za nagrado vodomec. Letošnjo nagrado bert, ki jo podeljuje društvo režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske igre, je prejela Marijana Brecelj – ob prejemu nagrade smo posneli pogovor z njo. Poleg tega ocenjujemo komično dramo Goodrich, pa francosko komedijo Nekaj malenkost drugačnega – v Franciji je bila letos najbolj gledan film.

Krajinski park Ljubljansko barje je del Ljubljanskega barja, ki leži v osrednji Sloveniji in je najjužnejši del Ljubljanske kotline. Ljubljansko barje je največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih in vodnih površin v Sloveniji. Zgodba raziskovanja barja se začne na razstavi v Hiši Morostig in nadaljuje po tematski poti. Ta ponuja čudovite poglede razgrinja bogastvo rastlinskih in živalskih vrst in pripelje do kolišča v naravni velikosti. Tadeja Bizilj se je v tokratni nedeljski reportaži s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko krajinskega parka Ljubljansko barje, odpravila po barju.

Komentar po odigranih tekmah 12. kroga nogometnega prvenstva prepletemo z najlepšimi utrinki 28. Ljubljanskega maratona.

Komentar po odigranih tekmah 12. kroga nogometnega prvenstva prepletemo z najlepšimi utrinki 28. Ljubljanskega maratona.

Največja športno-rekreativna prireditev pri nas, letošnji že 28. Ljubljanski maraton, je končan. Skupno je po ulicah prestolnice teklo več kot 21 tisoč tekačic in tekačev; od profesionalcev do najmlajših. Nekateri so tekli prvič, drugi so že pravi veterani. V oddaji tudi: - Upanje za premirje v Gazi ugaša z vsakim novim smrtonosnim izraelskim napadom - V Novi Gorici uspešno dezaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne, številne so zakopane tudi v Mariboru - Prvi koncert nove izvedbe Jazz Ars All Stars v znmenju japonskega jazza

Evropska unija opozarja Slovenijo, da ne upošteva dovolj dosledno direktive o vodah. Slovenija je sicer sprejela nekaj uredb o vodovarstvenih območjih, na primer za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, pa za vodonosnike Rižane in Dravsko - Ptujskega polja ter še nekatere. Če pogledamo Atlas voda, pa ugotovimo, da jih je še precej nezavarovanih in da niso prikazana tista, ki naj bi jih zavarovali v prihodnosti. Zakaj je tako in ali se v času podnebnih sprememb in obdobju, ko je voda postala strateška dobrina, sploh zavedamo, kaj to pomeni? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode; prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sicer tudi član Društva hidrogeologov Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti: Margareta Srebotnjak Borsellino, nekdanja podžupanja občine Postojna; dr. Luka Serianz, Geološki zavod Slovenije. Avtorica Sabrina Mulec.

6. 2. 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije na koncertu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj nastopil Simfonični orkester ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Slavenom Kulenovićem. V čast skladatelju, ki je nagradam posodil ime, se je tudi tokrat koncert začel z glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Gazele: Maestoso, Lento con sentimento), nadaljeval pa s koncertom. Kot solistka se je s skladbo Introdukcijo in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa je predstavila violinistka Ajda Gutnik, potem pa je orkester izvedel še odlomek iz Simfonije št. 9 v e-molu, op. 95 – Iz novega sveta Antonina Dvořaka (Largo, Allegro con fuoco). Škerjančevo priznanje je letos prejel saksofonist Lev Pupis, dobitnice Škerjančevih diplom so harfistka Anja Gaberc, harmonikarica Mateja Prem Kolar in nekdanja ravnateljica konservatorija Polona Češarek, nagrade pa so šle v roke baletne plesalke Ize Fašun, džezovskega pianista Aljoše Kavčiča, klarinetistke Ane Krapež, glasbenega teoretika Blaža Pirnata, flavtistke Ize Štih, violončelista Leonarda Razborška in pianistke Hane Taškov.

Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, tudi živi na obrobju Ljubljanskega barja in v mirnosti te krajine uživa tudi takrat, ko ni v službi. Pravi, da je kot inženir gozdarstva inženir in biolog hkrati, izkušnje iz gozdarstva mu pomagajo pri strokovnem delu, zlasti ko gre za načela trajnosti v gozdarstvu, ki jih neredko uporabi tudi pri naravovarstvu. V tokratnem podkastu o tem, kako pogosto pozabljamo, da je tudi človek del narave, o invazivnih tujerodnih rastlinskih in živalskih vrstah, o projektu PoLJUBA, o pomenu komunikacije, zlasti kadar govorimo o karizmatičnih invazivnih tujerodnih vrstah, pa tudi o tem, da Ljubljansko barje brez kmetijstva ne bi bilo takšno, kot je, ter o tem, zakaj je Janezu Kastelicu pomlad na Barju najljubša.

Na obrobju Ljubljanskega barja, ki je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero, so zrasla kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi, koliščarjev. Kdo so bili koliščarji in kako so živeli? Ponovitev oddaje.

Gost današnjega Tretjega polčasa je bil trener odbojkarjev ljubljanskega ACH Volleyja Radovan Gačič. 48-letni Mariborčan, ki ga je odbojkarska kariera popeljala po svetu, je bil izbran za najboljšega slovenskega trenerja moških ekip v letu 2023, v pogovoru z Jožetom Pepevnikom pa je razmišljal o razmerjih moči v slovenski odbojki, realnosti mariborske oz. štajerske odbojke ter igralcih in trenerjih s tukajšnjega območja.

Utrinke z najbolj množične rekreativne prireditve pri nas, s 27. Ljubljanskega maratona, prepletemo z dosedanjim izkupičkom hokejistov Olimpije v razširjenem avstrijskem prvenstvu.

Današnji 27-ti Ljubljanski maraton sta zaznamovala nov ženski rekord in tretji najboljši čas zmagovalca med moškimi. Poleg nastopov vrhunskih športnikov pa se največje tekaške pripreditve pri nas udeleži tudi veliko rekreativnih tekačev. V oddaji tudi: - Notranji minister Poklukar pričakuje podaljšanje nadzora na mejah - V Gazo danes prispelo 17 tovornjakov s človekoljubno pomočjo - Ob zaključku Frankfurtskega knjižnega sejma Slovenija predala naslov častne gostje Italiji

Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra Promet+.

Ne samo da sodobni človek ne najde smisla, tudi trudi se ga ne iskati več, pravi režiser Diego De Breja ob predstavi Plešasta pevka, s katero se drevi začenja nova sezona Mestnega gledališča Ljubljanskega. V oddaji pa tudi o nekaterih razstavah, ki jih pred začetkom največjega mednarodnega knjižnega sejma na svetu odpirajo v Frankfurtu. Povabili vas bomo še na grafični bienale ter predstavili letošnjo dobitnico Arsove lastovke.

Več delov Evrope je zajel nov vročinski val, tudi našo državo že nekaj dni pestijo visoke temperature. Smo sredi četrtega vročinskega vala, za danes in jutri za jugozahod države velja oranžno opozorilo. Strokovnjaki opozarjajo predvsem na zaščito otrok, starejših in kroničnih bolnikov. Temperature se bodo povzepele do 37 stopinj, lokalno, tudi v mestih, pa bi lahko presegle to številko. Drugi poudarki: - Vlada bo nadaljevala obravnavo predlogov ukrepov za sanacijo poplav, Črno na Koroškem vendarle povezali z okoliškimi zaselki. - Vzrok za obsežno onesnaženje Ljubljanskega barja najverjetneje komunalno blato. - Ruska vojska nad Moskvo sestrelila več brezpilotnih letalnikov, poročajo o gmotni škodi. - V četrtek začetek izpusta prečiščene radioaktivne vode iz Fukušime v ocean.

Kmetje so se na današnjih pogajanjih z ministrstvoma za kmetijstvo in za naravne vire dokončno uskladili glede predlogov prostovoljnih ukrepov za območja Natura 2000. Evropski komisiji bodo za območja Planinskega polja, Ljubljanskega barja in Goričkega predlagali dva prostovoljna ukrepa za doseganje naravovarstvenih ciljev ob normalnem kmetovanju ter nadaljnjem razvijanju kmetij. Preostale novice: Bešič Loredan: Do konca leta moramo najti konsenz o financiranju zdravstva. Rusija v odzivu na nove sankcije Unije prepovedala vstop več evropskim predstavnikom. Ob vse krajših zimskih sezonah nujna preobrazba zimskošportnih središč v celoletna. Smučišče Cerkno odpira adrenalinski park.

Nedeljska gostja je arhitektka, ki v zadnjih petih desetletjih intenzivno sodeluje pri prenovi Ljubljanskega gradu. Proces revitalizacije gradu se je začel leta 1969, ko je Majda Kregar skupaj z Edom Ravnikarjem ml. in Miho Kerinom ustanovila poseben biro za obnovo gradu. Po devetih letih so se združili z birojem Ambient, kjer Majda Kregar še danes deluje skupinsko v soavtorstvu ali samostojno. V drugem letniku študija arhitekture je začela delati pri prof. Edvardu Ravnikarju, kjer je imela to čast, da je lahko sodelovala pri njegovih številnih pomembnejših projektih. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja.

Je ekološki kmet, ki skupaj z družino kmetuje v Iški loki na vzhodnem koncu Ljubljanskega barja. V oddaji Naš gost ste slišali nekaj izjemno zanimivih utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, predvsem pa zakaj rad kmetuje, zakaj ima rad živali, zakaj spoštuje naravo in zakaj ga skrbi, kaj bo z njihovo kmetijo.

Je ekološki kmet, ki skupaj z družino kmetuje v Iški loki na vzhodnem koncu Ljubljanskega barja. V oddaji Naš gost ste slišali nekaj izjemno zanimivih utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, predvsem pa zakaj rad kmetuje, zakaj ima rad živali, zakaj spoštuje naravo in zakaj ga skrbi, kaj bo z njihovo kmetijo.

Pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec Milan Dekleva je po krvi Tržačan. Knjižne izdaje na obeh poljih leposlovja šteje v ducatih. V sedemdesetih letih je bil član glasbene skupine Salamander. Bil je tudi novinar v kulturnem uredništvu Ljubljanskega dnevnika in urednik otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija. Pesniti je začel že zgodaj, pri trinajstih letih. Napisal je prvo slovensko zbirko haikujev. V svojih pripovednih besedilih pripoveduje predvsem o življenju posameznikov, ki se znajdejo na osebnih, družbenih in zgodovinskih prelomnicah. Piše lutkovne in radijske igre, pesmi, pripovedi in muzikale za otroke. Ljudje si težko predstavljamo, kako je vesolje urejeno. Ampak če je kaj replika vesolja, je to odprt klavir. Milan Dekleva Zapiski www.sazu.si

Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev.

Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so odprli razstavo Belo zlato: zgodbe o bombažu. Opozarjamo na razstave: Zora Stančič razstavlja v Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu, v Galeriji mesta Ptuj je na ogled Inventura 2.0 - sodobnih ptujskih likovnih ustvarjalcev, v ljubljanskem Škucu pa so odprli razstavo z naslovom Kakorkoli že, kmalu bo vse pozabljeno. Predstavljamo program Tedna slovenske drame in razkrivamo besedo leta 2022. Glasbena oprema Tina Ogrin, tonski mojster Robert Markoč, redakcija Staša Grahek.

33. mednarodni festival Liffe se odpre jutri ob 19.30 v Cankarjevem domu s kostumsko dramo o avstrijski cesarici Sisi z naslovom Korzet režiserke Marie Kreutzer. V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo festival trajal do 20 novembra.

Na cilju 26. Ljubljanskega maratona je bil tudi današnji nedeljskji gost, oče največje slovenske športno-rekreativne prireditve, Gojko Zalokar. Je športni zanesenjak, vizionar, človek, ki je s svojo ekipo na ljubljanske ulice zvabil tisoče Slovencev. Z njim je Boštjan Reberšak govoril o tekaških smernicah v svetu in Sloveniji, smernicah tekmovalnega maratona in pripetljajih, ki so spremljali prireditev od začetkov s 673 tekači do rekordne več kot 16-tisoč glave množice.

Zeleni in trajnostni turizem v povezavi z ohranjanjem in predstavljanjem kulturne in naravne dediščine, je zapisan v razvojnih načrtih marsikatere slovenske občine. Projektu »Ljubljanica« je Unesco podelil znak najboljših praks za podvodno arheologijo v svetovnem merilu. Kako daleč ali kako blizu je Nauportus oziroma Vrhnika pridobitvi Centra za podvodno arheologijo in uvrstitvi na Unescov seznam svetovne dediščine? Kaj pomeni oblikovanje »zelenega prstana«? Ali je realna širitev Notranjskega regijskega parka do meja Ljubljanskega barja? Kako plovnost Ljubljanice uskladiti z varovanjem kulturne dediščine in interesi lokalnih skupnosti? Gosta nočnega programa sta bila nekdanji vodja projekta »Moja Ljubljanica« in oblikovalec celostnih prostorskih rešitev Janko Skodlar in trajnostni bojevnik dr. Benjamin Leskovec.

Evropska tekaška poslovna konferenca (ERBC 2022) v Stockholmu je v treh dneh temeljito obdelala stanje cestnega teka po koroni, predstavila odlične prakse, navrgla cel kup novih idej in pokazala smer, v katero se cestni tek skupaj z atletiko in trail teki v vseh svojih različicah kani razvijati. Izvlečke predstavitev 45 predavateljev sem strnil v 116. oddaji podcasta, k pogovoru pa povabil tudi tri goste, s katerimi smo skupaj iskali rešitve in izmenjavali izkušnje.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra je postal travmatolog in predstavnik zaposlenih v svetu UKC Marko Jug. Ta je že napovedal, da se ne bo prijavil na razpis za direktorja s polnim mandatom, med njegovimi prvimi nalogami pa bo reševanje urgence in energetska sanacija bolnišnice. Nadzorni svet Pošte pa je danes z mesta generalnega direktorja razrešil Tomaža Kokota. Ostali poudarki oddaje: V pogajanjih med vlado in sindikati javnega sektorja tudi danes brez dogovora Kljub nizkim pričakovanjem zadovoljstvo nad potekom srečanja pobude Brdo-Brioni Opolnoči se bodo pogonska goriva občutno pocenila

Marta Kos ne bo kandidirala; volilna komisija organizatorje Ljubljanskega maratona poziva, naj zaradi volitev prestavijo termin.Dr. Primož Šterbenc pričakuje hitro umiritev razmer v Iraku.V vodarno Rižanskega vodovoda prispela zadnja cisterna vode iz Unice.Vreme: Jutri bo več oblačnosti, predvsem na zahodu bodo občasno padavine in nevihte.

Koliščarji so naseljevali Ljubljansko barje v obdobju, ki je trajalo več kot tri tisoč let: od 5000 do 1800 pred našim štetjem. Z dr. Antonom Veluščkom, antropologom in avtorjem knjige Koliščarji – o koliščarjih in koliščarski kulturi Ljubljanskega barja, predstavljamo njihovo življenje in kulturo. Vabljeni v svet koliščarjev, ki smo ga prvič predstavili leta 2011. Vir slike: Narodni muzej, predloga Anton Velušček, risba Igor Rehar.

Če ne veste, kako se motivirati za tek, kako se pobrati po padcih, ki vam jih servira življenje, potem še ne poznate Dejana. Padci so sinonim za njegovo tekaško kariero! A prav po vsakem se pobere in gre naprej. Neverjeten pogovor s človekom, ki iskreno spregovori o svoji gibalni oviri, o tem, kako se je navdušil za tek in začel premagovati meje svojega telesa in duha. Sprehodiva se po njegovih ultraških dosežkih in prigodah, debatirava o ponižnosti in ciljih. Na kaj je Dejan najbolj ponosen? Zakaj je lahko boks idealen za tekača? Kaj je v teku našel in kaj mu je ta dal? Navdihujoče, direktno, za razmišljat. Obvezen ogled!

V Peterokotnem stolpu Ljubljanskega gradu je na ogled razstava ''Hana Stupica: Ilustracije'', v Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani pa je odprta razstava slik Tine Dobrajc z naslovom ''Balkanske obljube''.

Kakšna debata! Brez težav bi tole nadaljevala še kako uro ali dve, tekaških prigod, analitičnih vpogledov in uporabnih idej kar ni in ni bilo konca. Z atletom, novinarjem, trenerjem in predvsem tekačem, ki nikoli ni obsedeno treniral, pa vseeno zmagoval sva obdelala njegovo športno pot, maratonske lekcije, tehniko teka in nore peripetije. Kako je fotka z njegovega prvega maratona krasila knjigo Ljubljanskega maratona, zakaj je bil desetletje in več prvo pero slovenske atletske scene (in to spet postaja), kakšna je problematika slovenskega teka na dolge proge (in predlogi rešitev!) ter kje se bova midva zares udarila :D Epizoda 68 bo ravno prav za vožno iz Gorenjske do Obale ali en rekreativni polmaraton!

Kakšen človek in kakšne neverjetne zgodbe! V pol stoletja je oblikoval in zgradil rekreativno okolje v Sloveniji, zaradi katerega dandanes v tekaški rekreaciji sodimo v sam svetovni vrh. Gojko Zalokar, legenda, športnik po duši in telesu je dolgoletni in doslej edini direktor Timinga Ljubljana in Ljubljanskega maratona. V kratkem po bogati karieri odhaja v pokoj, a ostaja vitalni del naše največjega tekaškega praznika. Predsednik Združenja za rekreativne teke išče tudi odgovore na izzive postkoronske tekaške realnosti. Če vas vsaj malo zanima, kako se je pred pol stoletja vse začelo in kaj se je dogajalo do danes, poslušanje obvezno!

V mesecu »rožniku«, kot se je nekoč reklo juniju, se naravno okolje razbohoti do vrhunca rasti. Seveda pa je »narava«, kot rečemo naravnemu okolju, že stoletja kulturna pokrajina, saj tako dolinam, poljem, kotlinam in gozdovom ljudje podobo sodoločajo že stoletja. Danes se temu reče »trajnostni razvoj kulturne pokrajine«, in ob primeru Ljubljanskega barja se o tem pogovarjamo z raziskovalko Matejo Šmid Hribar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.

Konec tedna bodo v glavnem mestu slovesno opozorili na novo pridobitev javnosti dostopne kulturne dediščine ljubljanskega meščanstva prve polovice prejšnega stoletja, na Vilo Zlatico v Rožni dolini, družinsko hišo nekdanjega župana Ivana Hribarja. Začenja se tokrat spletni festival Fabula, in festival Drame SNG Maribor, med drugim pa čez konec tedna v več krajih poteka t.im. "vrtni kavč festival". Izpostavili bomo sredi tedna v Rimu odprto razstavo z izborom umetnostnih praks iz zadnjih desetletij bivše skupne države, nenazadnje pa ovrednotili razstavo sodobne umetnosti "Slikarstvo zdaj!" v Mestni galeriji Nova Gorica. Pokukali pa bomo tudi na potujočo razstavo« Sprevod nadnaravnih bitij yokai« v Slovenskem etnografskem muzeju.

Pred dvesto leti, leta 1921, se je zgodil eden od najpomembnejših političnih dogodkov, ljubljanski kongres, ko so se na slovenskem ozemlju zbrale delegacije iz vse Evrope, o tem smo se pogovarjali z dr. Alešem Muserjem, sicer kemikom po strokovni izobrazbi, toda velikim, ljubiteljskim poznavalcem in raziskovalcem naše zgodovine.

V tokratni epizodi smo se pogovarjali o našem prvem dogodku, ki spada pod vrsto projektov z imenom Obzorje. Prijatelji Matija, Maks in David vas bomo na kratko popeljali od razvoja ideje, uvodnega sestanka s predstojniki Ljubljanskega gradu in vse do načrtovanja organizacije in samega dneva snemanja. Ali ima ljubljanski stolp dvigalo, kaj je to ''live set'' in česa smo bili okrivljeni s strani stanovalcev Mestnega trga v centru Ljubljane? Vsi odgovori se nahajajo v osmi epizodi. Vabljeni k poslušanju!-Produkcija: Shtrayfix eventsGostitelja: Jurij Jovan, David LavričZvok: Jurij Jovan, Matija ŠkerjanecKamera: Anže PeterkaMontaža: Maks HribarGrafično oblikovanje: Gregor PogačnikUvodna skladba 1: consule - talk to you soonUvodna skladba 2: ASTWØ - Cyber Theft-SHTRAYFIX EVENTS Facebook

Letos so filmi na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu še do nedelje dostopni prek spleta – v oddaji Gremo v kino se med drugim posvečamo filmu Nažgani, v katerem Thomas Vinterberg na zelo svojstven način obravnava temo alkoholizma, pa manjšinski slovenski koprodukciji Sadeži pozabe Grka Christosa Nikouja. Poročamo tudi o zanimivi okrogli mizi, ki je potekala v okviru LIFFA, na kateri so se mednarodni gostje spraševali o prihodnosti avdiovizualne produkcije po epidemiji.

Na spletni ediciji Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala si lahko do 22. novembra ogledamo nekaj vrhuncev nove filmske produkcije – tokrat je pod našim drobnogledom med drugim Asistentka Avstralke Kitty Green, ki obravnava temo spolnega izkoriščanja žensk v filmski industriji, pa dva zelo pričakovana dokumentarca – Greto o mladi okoljevarstveni aktivistki Greti Thunberg in film Koronacija kitajskega umetnika Ai Weiweia o karanteni v Vuhanu med izbruhom koronavirusa. Posvečamo se novemu delu Nemca Christiana Petzolda, Martinu Ednu Pietra Marcella, ki je za film v romanu Jacka Londona iz leta 1909 našel številne tematike, ki so še danes aktualne, in festivalski ekstravaganci Mandibule.

Tretja epizoda je atletsko obarvana. Gostim najboljšo dolgoprogašico zadnjih sezon, simpatično atletinjo Nejo Kršinar, ki ne ve točno, koliko državnih naslovov ima, vsekakor pa jih ima veliko. Nesojeno olimpijsko leto je zanjo leto presežkov, pogled pa ima usmerjen samo v en cilj - odličen maratonski nastop v Valenciji in karto za Tokio. Pogovor z presenetljivimi podrobnostmi iz življenja vrhunske atletinje in koristnimi napotki, ki bi prav prišli tudi rekreativcem. V uvodu pregledam virtualke preteklega vikenda, omenim zmagovalca Ljubljanskega maratona, se ozrem po novih tekmah in tolmačim nova pravila IAAF glede obutve. Predstavim tudi tekaško knjigo leta! Všečkajte, delite in se naročite - hvaležen za vsak klik! Link za donacije: https://www.paypal.com/paypalme/zagretzatek Avdio linki: iTunes: https://podcasts.apple.com/us/podcast/zagret-za-tek/id1537328887 Anchor: https://anchor.fm/dashboard/episodes Spotify: https://open.spotify.com/show/4v8qRLCnc88lYU9JFleus4 Google podcasts : https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9hbmNob3IuZm0vcy8zY2ZhYjZmOC9wb2RjYXN0L3Jzcw==

Fotoreporter časopisa Delo Voranc Vogel je eden od avtorjev fotografij razstave Co(u)vid: Podobe nove realnosti, ki bo do 13. septembra odprta v parku Ljubljanskega gradu. Tudi njegov poletni namig je povezan z grajskimi prostori.

Pred 125 leti je Ljubljano stresel potres, ki je uničil 10 odstotkov stavb v mestu. Čutili so ga od Dunaja, do Firenc in Splita. Na njegovih ruševinah so zrastle zgradbe, ki danes določajo podobo središča mesta in veliko več pozornosti se je namenjalo njihovi potresni varnosti. Danes ima Ljubljana desetkrat več prebivalcev in številne zgradbe, šole in bolnice iz prvih desetletij po 2. svetovni vojni, ki ponovitve takšnega potresa ne bodo preživele. Zakaj je temu tako, kakšne so rešitve in koliko je možnosti, da jih uresničimo pravočasno, preverjamo v tokratni Intelekti.

Podrobnosti 133! V živo z Ljubljanskega gradu: Pižama, Anže in Roman Vučajnk meljejo o Habsburžanih in drugih plemenitih rodbinarjih. Mletje jim gre še posebej dobro od poudarjene spodnje čeljusti. Med snemanjem ni bila poškodovana nobena lisica (niti prestolonaslednik). Foto: Simon Pelko Naroči se: Zapiski: Romanov uvod v Habsburžane TV serija Versailles Friderik III in Eleonora […]

Študiral je filozofijo, delal v pravu, odprl svojo založbo, začel pisateljsko kariero. In to kljub temu, da je dislektik, pravi. Erling Kagge je norveški pisatelj, raziskovalec, zbiratelj sodobne umetnosti, predvsem pa človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino. Ki v tej vozeči se družbi hodi. Prvi je prehodil severni in južni pol, na južnem je bil sam, tudi brez tehnologije, drugače ni šlo, saj tako ne bi bil odklopljen od sveta in ljudi ter ne bi našel svojega miru. Preplezal je tudi najvišjo goro na svetu, Everest, in svojo pohodniško izkušnjo sklenil v impozanten trikotnik. O hoji, tišini, raziskovanju, ki je lastno vsem nam, odrekanju, družabnih omrežjih in o tem, da so najboljše stvari v življenju zastonj, sta se z Majo Stepančič pogovarjala – kakopak – ob hoji, od Cankarjevega doma do Ljubljanskega gradu.

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili razmišljanji obeh nadškofov metropolitov z letošnjih božičnih polnočnic. Kaj sta na prvi sveti večer v pridigah poudarila ljubljanski nadškof Stanislav Zore in mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ste slišali med 8. in 8.30 uro.

Kdor bi rad živel v prelepi in beli Ljubljani – in teh ni malo –, naleti na resno težavo. Krediti po novem za povprečne odpadejo! Veliko stanovanj je na krilih turistične okupacije glavnega mesta odromalo na platforme, ki so namenjene kratkoročnemu oddajanju turistkam (Airbnb, Booking.com …). Najemnine so s turisti vred zletele v nebo. Za eno stanovanje tudi do 30 interesentov, komentirajo podivjani stanovanjski trg nepremičninarji. Kdo je kriv, da imamo problem? Turisti? Ljubljančani? Županstvo? Vlada? Banka Slovenije? Vsi, ki bi radi stanovali v Ljubljani? Študentke? In kako bi to težavo rešili vi?

V oddaji Gremo v kino sta pod drobnogledom Božja milost Françoisa Ozona (film je prejel veliko nagrado žirije na letošnjem Berlinalu) in dokumentarec Mafija v objektivu Kim Longinotto, v središču katerega je fotografinja Letizia Battaglia. Z Martinom Turkom se pogovarjamo ob svetovni premieri njegovega filma Ne pozabi dihati v Rimu, poročamo o Dnevih nemškega filma v Slovenski kinoteki in o Noči grozljivk v Kinodvoru, poleg tega predstavljamo program 30. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe.

Gospa Kazimira Lužnik je tista svetlolasa gospa, ki s širokim nasmehom in visoko dvignjenimi rokami priteče v cilj vsakega maratona ali drugega teka, ki se ga udeleži. Je tista gospa, ki je letos dopolnila 85 let, pa zdaj že odšteva dneve do Ljubljanskega maratona. Na vrtu ima hišico za svoje pokale, saj se tekmovanj udeležuje že skoraj 40 let. Življenje jo je iz Kanala ob Soči pripeljalo v Slovenj Gradec, kjer sta bila z možem Milošem zaposlena v tamkajšnji bolnišnici, s štirimi otroki pa preživljala športno in glasbeno obarvan prosti čas. Danes, ko sta že v lepih letih, so dnevi zanju še vedno prekratki, gospa Kazimira poleg teka rada sede tudi za klavir in vodi pevski zbor.

Ljubljanica je arheološki fenomen - iz njene struge je bilo do danes dvignjenih več tisoč arheoloških najdb, ki sodijo v obdobja od kamene dobe do danes. Pred regulacijo struge je bilo to območje veliko jezero, po katerem so pluli čolni in ladje. Trenutno je na njem dokumentiranih več kot 70 ostankov plovil, ki še čakajo na obravnavo. Pridružite se Darji Pograjc, ki se v Nedeljski reportaži potaplja na dno jezera, ki ga ni več, in raziskuje tri velike tovorne ladje, potopljene v Ljubljanici in na Ljubljanskem barju.

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Bienale v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 10. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Martina Krpana spremljajo: Klara Drnovšek Solina, študentka primerjalne književnosti in južnoslavistike, Zala Dobovšek, teatrologinja, Maša Radi Buh, študentka sociologije kulture in Nika Leskovšek, selektorica. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Lutkovno gledališče Ljubljana Martin Krpan Avtor: Fran Levstik Režiser: Tin Grabnar Avtorica likovne podobe: Špela Trobec Avtorji priredbe: Ana Duša, Tin Grabnar, Brina Klampfer Dramaturginja: Brina Klampfer Igrajo: Maja Kunšič, Martina Maurič Lazar, Zala Ana Štiglic, Marjan Stanić k. g. (tolkala) Avtorica songov in korepetitorica: Ana Duša Scenografa: Tin Grabnar, Špela Trobec Svetlobno oblikovanje: Igor Remeta Avtor glasbe: Marjan Stanić Songe uglasbil: Mitja Vrhovnik Smrekar Kostumografka: Sara Smrajc Žnidarčič Lektorica: Metka Damjan Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Erik Krkač Producentka: Ana Rokvić Pinterič Lučno vodstvo: Maša Avsec Scenski tehnik: Jure Popovič Izdelava lutk, kostumov in scenografije: Zoran Srdić, Iztok Bobić, Zala Kalan, Polona Černe, Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec, Igor Remeta, Olga Milič, Špela Ulaga, Hana Juta Kozar, Žiga Lebar, Špela Trobec, Jože Lašič, Ivan Božičko (CNC), Cveto Kuniševič (3D sken), Nejc Šubic, Vladson, Zlatko Djogić, Lara Mastnak, Uroš Mehle s. p. Martin Krpan spremlja delovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana že vse od njegovih začetkov, saj je to predstava, s katero so ljubljanski lutkarji odprli svoje prve prostore Mestnega lutkovnega gledališča (danes LGL) leta 1950 na Levstikovem trgu, zato jo včasih imenujemo prva ”prava” predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, čeprav je gledališče delovalo že od leta 1948. V novi zasedbi in novi likovni podobi je bil Martin Krpan tudi prva predstava leta 1984, ko so si ljubljanski lutkarji po dolgih letih le izborili prostor v Mestnem domu, kjer gledališče domuje še danes. Prva predstava novonastalega gledališča je bila sicer Udarna brigada, ki so jo kot otvoritveno predstavo Ljubljanskega festivala uprizorili oktobra 1948. Tokrat se je to temeljno delo slovenske literature na oder vrnilo v sodobni interpretaciji mladega režiserja Tina Grabnarja, ki ga obiskovalci Lutkovnega gledališča Ljubljana že poznajo po nagrajeni predstavi Nekje drugje. Martin Krpan, ki s svojo kobilo skrivoma tihotapi sol, bleščeče cesarsko življenje na dunajskem dvoru, nonšalantno sekanje prečudovite dvorne lipe in divji dvoboji ponujajo čudovito izhodišče za lutkovno ustvarjanje. Uporabljena je tradicionalna tehnika ročnih lutk. Zgodba se odvija na klasičnem prizorišču za ročne lutke imenovanem kastelet.

V zgodovini Ljubljanskega gradu se odraža preteklost celotnega naroda in naše domovine. Dolgoletna je tudi zgodba kaznilnic in ječ na gradu. Med grajskimi stenami je kot politični zapornik čakal obrat usode Erazem Predjamski in v novejši zgodovini tudi pisatelj Ivan Cankar. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o tem.

V Ljubljani že nekaj let na jugovzhodni pristopni poti na grajski grič obstaja naravoslovna učna pot od Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa do grajskega dvorišča. Imenuje se po tukajšnem rastlinskem »endemitu«: Fleischmannovem rebrincu, ki se je ohranil po zaslugi te, sicer najstarejše delujoče akademske ustanove pri nas (ust. 1810). Navadni »rebrinec« je bil tu in v širši okolici pred prihodom krompirja v ta del sveta ena od temeljnih zelenjav za prehrano človeka. V teh pomladnih dneh bomo znova osvežili spomin na to učno pot v srcu glavnega mesta, ki jo je botanični vrt pred 3 leti pripravil v sodelovanju z mestno občino in gradom. Ekskurzijo sta vodila, vodja »vrta« dr.Jože Bavcon in njegova kolegica, mag. Blanka Ravnjak. »Fleischmannov rebrinec je ime dobil po enem od naslednikov ustanovitelja vrta Franca Hladnika, Andreju Fleischmannu iz Beričevega pri Ljubljani. Namen poti je spoznavanje bogate biodiverzitete sredi glavnega mesta in razumevanje zaraščanja kulturne krajine.

Navdušenje nad vožnjo z vlaki je med Slovenci že davno ugasnilo. Če se je še leta 2013 po slovenskih tirih prepeljalo skoraj 16,5 milijona potnikov, je številka čez štiri leta padla na vsega 14 milijonov. Tudi število potovanj z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa je leta 2017 doseglo najnižjo raven od uvedbe urbane leta 2009. Kako obrniti negativni trend?

Nizu dokumentarnih oddaj od 90-letnici Radia in 60-letnici Televizije Slovenija bomo tokrat dodali še eno. Osvetlili bomo namreč zelo zanimivo zgodovino Oddajnega centra Krvavec, ki se je na 1740-ih metrih nadmorske višine začela pisati že pred več kot šestimi desetletji. Toda prvo oddajanje televizijskega signala z najviše ležečega oddajnega centra v Sloveniji ni potekalo s sedanje lokacije, ampak iz starega planinskega doma na Krvavcu, kamor so Siemensov oddajnik prepeljali z Ljubljanskega gradu. »In ker leta 1957 na Krvavec še ni bila speljana cesta, smo oddajnik najprej z volovsko vprego prepeljali do Kriške planine, ga tam razstavili, potem pa kar v nahrbtnikih in koših znosili do planinskega doma,« lahko med drugim preberemo v spominih enega izmed pionirjev Oddajnega centra Krvavec…