Podcasts about mesec

Hudo neurje na Primorskem in Slovenski Istri: zasutih in poplavljenih več cest ter železnica.Hudournik spodjedel 15 metrov železniške proge med Rižano in Koprom.Sestanek Darsa z avtoprevozniki in lokalnimi skupnostmi: Omilitev zastojev na vipavski hitri cesti bo prinesel vozni pas le za tovorna vozila.Minister za delo Mesec na obisku v Novem mestu: razmišljam o izplačevanju socialne pomoči večkratnim prekrškarjem v hrani in potrebščinah.S prihodnjim letom prenovljen model financiranja akutne bolnišnične obravnave: za nekatere storitve več, za druge manj denarja.V Tednu vzgoje katoliški učitelji poudarjajo pomen vzgoje in upanja za učitelje in starše.Vreme: Spremenljivo oblačno bo s plohami in nevihtami.

Café Fm Mundo - Paulina Mesec, guía para elegir carrera universitaria by FM Mundo 98.1

Na Centrih za socialno delo bo s ponedeljkom mogoče začeti vlagati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe, najprej za oskrbo na domu. Pravice se bodo uveljavile postopno; najprej bo torej z julijem začela veljati oskrba na domu, z decembrom pa dolgotrajna oskrba v domovih in denarni prejemek. Kot je znano, bomo s prvim julijem tudi začeli plačevati nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka bruto plače. Drugi poudarki oddaje: - Čeprav Trumpove carine znova veljajo, je sredina sodna razveljavitev uvoznih dajatev oslabila njegova pogajalska izhodišča. - Na forumu o stanovanjski problematiki predsednica države Pirc Musar poudarila nujnost vzpostavitve razmer za dostojno bivanje vsakogar. - Začel se je 16-ti Znanstival, ki v treh dneh obiskovalcem vseh starosti ponuja 110 znanstvenih šovov, predavanj in delavnic.

O slovesni akademiji Slovenija, tukaj sem (reportaža Roka Mihevca in slavnostni govor dr. Andreja Finka), o romanju argentinskih Slovencev k Materi božji v Lujan (od 19:57), slovenskih šmarnicah, ki bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem (pogovor z Marijo Gruškovnjak iz Katoliške akcije od 25:54), gostovanju vokalne skupine Cantate Domino pri rojakih na Škotskem (prispevek Petre Stopar od 39:33) in novice in vabila tudi z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Če želi stremuh v našem javnem prostoru razburkati mnenja, mora očitno prvorazredno temo označiti za drugorazredno. To storimo, in se osončimo v slavi. Zato trdimo, da je pretekli referendum drugorazredna tema. Drugorazredna tema sta tako njegova premisa, njegova izvedba in njegove posledice. Kajti tisti, ki zdaj na veliko analizirajo, kaj pomeni 25 odstotkov udeležbe in devetdesetodstotna zavrnitev ter vpliv poziva k bojkotu, se ne zavedajo žalostnega dejstva slovenske demokratične tradicije; ali je vlada pozivala k bojkotu, ali pa bi ljudi z golažem vabila na volišča … Število udeležencev referenduma bi bilo do volivca enako. In zato je referendum drugorazredna tema, ker o njem razpravlja in razmišlja petindvajset odstotkov prebivalstva in sto odstotkov medijev. Prvorazredne pa so tiste teme, o katerih razpravlja petinsedemdeset odstotkov prebivalstva in nobeden medij. Takšna tema je prvorazredna in prvorazredna tema tega tedna, tega meseca in tega leta je kurilna sezona. Mogoče bizarno, mogoče obstransko, a kurilna sezona se dotika velike večine prebivalstva; o njej razmišljamo več in globlje kot o penzijah umetnikov, povzroča nam več skrbi kot pota in stranpota predsednika vlade; na naše dojemanje, ne le trenutka, temveč civilizacije kot take, pa ima večji vpliv kot demokratični ustroj. Torej lepo po vrsti, kot so pojemajoči energenti v vrsti. Za merjenje kurilne sezone imamo dve možnosti. Prva je napredna, ko so naše kurilne naprave opremljene z digitalijami, ki nam vestno in vsakodnevno beležijo porabo energije, ki gre za ogrevanje. Beležijo tudi vklop in izklop ogrevanja in nam, kot slaba vest, očitajo našo grdo razvado, ki je potreba po toplem domu. Druga metoda je klasična in se imenuje »položnice«. Obstaja tudi tretja metoda, ki se meri v kubičnih metrih drv, a ker je les kot kurivo preganjan, se ji bomo izognili. In kaj nam torej sporočajo merske enote o letošnji kurilni sezoni? Uradno se je leta 2024 začela 15. septembra, neuradno pa v prvih delih oktobra – odvisno, na katerem koncu temperaturno različne dežele živite. In še kar traja. Kajti pogoj za končanje kurilne sezone je, da je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 stopinj Celzija. Kar pa se po večini države, da o višje ležečih predelih ne govorimo, še ni zgodilo. Oziroma, če smo čisto natančni: načrtovalce kurilnih sezon sta letos povsem zmedla april in maj, ki sta obrnila svoji vlogi. April je pogoje za konec kurilne sezone že uvedel, maj pa jih je preklical. Se pravi, da letošnja kurilna sezona z vzponi in padci traja že osem mesecev, kar sta dve tretjini leta. In glede na vremensko napoved se še ne misli končati. Če bi živeli na Islandiji, v polarnem krogu, sredi skandinavskega obilja, ali na Patagoniji, bi bilo normalno. V zmernem podnebnem pasu, ki zadnje čase iz sebe spravi le še kakšno nevihto, pa je čudno. In zdaj še pihanje na dušo teoretikom zarot … Kako je mogoče, da je naše podnebje vedno toplejše, da rušimo temperaturni rekord za temperaturnim rekordom, kurilna sezona pa se podaljšuje? Odgovoriti je mogoče brez poglobljenega klimatološkega védenja. Nekdanji jutranji januarski ekstremi, ko je šlo do minus dvajset, so se danes sploščili čez več mesecev na jutranjih plus pet. Tako smo statistično sicer toplejši, a bivalni prostori brez kurjave ostajajo hladni. In sedaj k praktičnim vidikom. Ni malo upravnikov kurišč, ki jim te dni žugajo z uprav, zbornic in direktoratov, da so ognje pogasili in ventile privili. Nimamo konkretnih podatkov, a kar veliko število javnih uslužbencev te dni preživlja s kaloriferji pod pisalnimi mizami. Gre za alternativno ogrevanje, ki takoj izniči energetsko varčevanje v velikih sistemih; ampak ko človeka zazebe v noge, se ne more učinkovito spopasti z vsem tem papirjem. Ali z učenci v razredu, ali z bolniki v čakalnicah. In tako naprej in tako nazaj. Kurilna sezona ima mnoge multiplikativne učinke, kajti dokler so radiatorji topli, je prepovedano razmišljati o sadikah paradižnika, ledeni možje in ljudske vraže so še enkrat več premagali sodobno znanost, mediji pa se delajo, kot da se ne dogaja nič nenavadnega. In analizirajo referendume. In zdaj zaključek, ki natančno pojasni, čemu je energetski lobi temna sila, ki resnično vlada v tej in mnogih drugih državah. Paničen prehod na elektriko, ki je predstavljena kot primarni energent prihodnosti, ne povzroča le mrkov, kot je bil tisti iberijski. Na površje spravlja druge sorte kapitalistov, kot so to bili naftni milijonarji. Električarji se zdijo mnogo bolj agresivni, mnogo bolj neizprosni in presneto prepričljivi … Kajti zavedati se moramo za nas bolečega, za električarje pa zmagovalnega dejstva. Kot zahodna civilizacija smo postali temperaturno razvajeni, kar pomeni, da se bodo letos – v tistem trenutku, ko se bo ugasnilo ogrevanje – prižgale klime.

Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Mariji. Njej so posvečene številne pobožnosti, med najbolj znanimi so šmarnice. V oddaji ponavljamo pogovor s teologom in zgodovinarjem, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Bogdanom Kolarjem.

V epizodi 177 je bil gost Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Politični projekti in osebna filozofija Filozofija levice in globalna politična dinamika Ekonomski sistemi in družbeni dialog Izzivi kapitalizma in alternativni modeli Vloga države in obdavčitev Birokracija in učinkovitost v upravljanju Vzpon desničarske politike in izzivi Evropske unije Kulturne in spolne razprave Finančni sistemi in Bitcoin Potrošništvo in gospodarska rast

Po uveljavitvi novih ameriških carin na uvoz je Evropa pripravljena na protiudarec. Prvi protiukrepi bodo na mizi že jutri, čeprav Unija še vedno upa na pogajanja. Odmevajo tudi ameriške zahteve evropskim članicam Nata po zvišanju izdatkov za obrambo. Bo Slovenija za to namenila tudi kohezijska sredstva? Pristojni minister Aleksander Jevšek poudarja, da ne za vojno industrijo. V oddaji tudi: - Nemški javni sektor po dogovoru o zvišanju plač končal opozorilne stavke - Papež Frančišek, ki okreva po pljučnici, pozdravil 20 tisoč vernikov na Trgu svetega Petra - Kolesarski as Tadej Pogačar lovi svojo drugo zmago na dirki po Flandriji

Socialni partnerji so podpis dogovora o pokojninski reformi prestavili na sredo dopoldan, je sporočil minister za delo Luka Mesec. Danes so več ur razpravljali o nekaterih ključnih točkah, o izpogajanem bodo do podpisa govorili organi socialnih partnerjev, je še dodal Mesec. Sicer sta po njegovih besedah tako zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot tisti, ki mu bo sledil, usklajena. V oddaji tudi: - Državni zbor ima sedem dni časa za razpis referenduma o pokojninah umetnikov. - Evropske desničarske stranke v bran obsojeni francoski voditeljici Marine Le Pen. - Rižanski vodovod se bo tudi prihodnjih pet let delno napajal iz hrvaške Istre.

Nekateri preostali poudarki oddaje: - Mesec in pol po prenovi mariborskih avtobusnih povezav je slišati tako kritike kot pohvale. - Na regijskem posvetu o stanovanjski problematiki Obalno-kraške regije izpostavil težave mladih in izkušnjo s stanovanjsko zdrugo. - V občini Gorje s hitrim ukrepanjem preprečili onesnaženje pitne vode na zajetju Ovčje jame. - Krajani Koč in Prestranka morajo še naprej prenašati hrup ob pretovarjanju železa ob železnici.

Več kot milijarda in pol muslimanov z veseljem in radostjo pričakuje prihod svetega meseca ramazana. Ramazan se letos začne 1. marca oziroma 1. ramazana leta 1446 po hidžri. Muslimani svoje versko leto štejejo po luni, tako da je za deset dni krajše od gregorijanskega koledarja. Verniki, ki se postijo 30 let, imajo možnost, da se postijo v vseh letnih časih. Z veseljem pričakujemo, da se prižgejo »kandilji«, posebne luči, ki bodo oznanile prihod svetega meseca. Želimo, da bi se te luči prižgale tudi v naših srcih, tako da bo post duhovno obogatil naša srca in duše. Ramazan je mesec posta in razodetja korana. Ramazan je deveti mesec hidžretskega koledarja. V njem je noč, ki se imenuje lejletul-kadr in o kateri je božji poslanec prerok Mohamed povedal, da je najboljša v letu. V tej noči se začelo oznanjanje korana. Kaj je post? Med zoro in sončnim zahodom se vzdržimo hrane, pijače, kajenja in drugih telesnih potreb. V človeški civilizaciji ima post dolgo tradicijo. Poznajo ga vse tri monoteistične religije. Mogoče se v islamu dojema strože, ker se od zore do sončnega zahoda ne sme ne jesti ne piti. Muslimani ob tem čutijo empatijo do vseh ljudi na svetu, ki nimajo hrane in vode. Tako lahko rečemo, da ima post poleg duhovne tudi socialno, družabno, družinsko ter zdravstveno vlogo. Postiti se morajo vsi telesno in duševno zdravi, svobodni in polnoletni muslimani in muslimanke. Post pomeni tretji steber islama in je odločitev, da nam je v naši veri nekaj predpisano in podarjeno. Zelo pomembna vloga posta je ob odrekanju hrani in pijači tudi odrekanje grdim besedam, mislim in dejanjem. Se pravi, ne samo da se naša telesa fizično izčrpajo, ampak se duhovno hranijo, to pa dušam vernikov prinese veselje in radost. Lahko bi rekli, da je post duhovna vaja, ki nas pripelje do premisleka o naši vlogi na tem svetu, našem odnosu do drugih ljudi, živali in seveda družbe v našem okolju. O postu rečemo, da je tudi šola, ki nas uči in nam pomaga, da postanemo boljši na vseh ravneh osebnosti. Mesec ramazan je priložnost medgeneracijskega srečanja in sodelovanja, skupnega branja korana, ki se imenuje mukabela, skupne večerje iftarja ter posebnega obreda, ki se opravlja v ramazanu, teravih-namaza. Pravimo, da naša skupnost živi 24 ur. Ko se družina in prijatelji zberejo za skupno večerjo iftar, začutimo posebno povezanost in ljubezen. Takrat vedno rečemo, da ima hrana boljši okus in da je tudi voda sladka. Vsakega ramazana imamo skupni moto, ki nas še bolj spodbuja pri opravljanju dobrih dejanj. Letos je moto ramazana to, da je »mesec dobrodelnosti in solidarnosti«. Ljudje danes ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak predvsem, da jih nekdo posluša in da čutijo, da je tukaj zanje. Vsa dobra dejanja se v ramazanu dodatno seštevajo. Tako nas vse, kar storimo, duhovno obogati. Post ima tudi svoje zdravstvene prednosti. Prerok Mohamed je rekel: »Postite se in zdravi boste.« Post se konča z bajramom, ki traja tri dni in prinaša praznovanje, čestitke in obisk sorodnikov, prijateljev in sosedov. Vsem muslimanom in muslimankam v Republiki Sloveniji čestitam prihajajoče dneve meseca ramazana z željo, da bi se postili v dobrem zdravju in veselju. Ramazan mubarek olsun.

Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.

Radio Ga Ga – Nova generacija bosta danes obiskala nova voditelja modernega sveta, Donald Trump in Elon Musk, ki sta za Slovenijo pripravila nekaj novih zakonov in odlokov, predvsem pa nas zanima, ali bo Slovenija postala nova oaza za golf ali vesoljski poligon? Uroš Slak bo gostil Matjaža Hana, ki na splošno začudenje vseh še ni odstopil. Spremljali bomo digitalizacijo slovenskega podeželja s Serpentinškom in Martelancem, Stare in Gros bosta komentirala tekmovalce na EMI, vse skupaj pa seveda šele, ko bombna enota s Kanglerjem in Rožmarinom odloči, da je zrak čist (in da ga Mesec še ni obdavčil). Vse to in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

Izrael in Hamas sta danes izvedla drugo izmenjavo izraelskih talcev za palestinske zapornike. Iz ujetništva v Gazi so izpustili štiri izraelske vojakinje, Izrael pa je v zameno iz dveh zaporov izpustil skupno 200 palestinskih zapornikov. Predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je ob tem Hamas obtožil, da ni izpolnil svoje obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja - prednost pri izpustitvi bi morali dati civilistom. Drugi poudarki oddaje: - Mesec dni pred volitvami v Nemčiji med glavnimi volilnimi temami vprašanje migracij. - Izteka se javna obravnava predloga davka na nepremičnine. - Hrobat peti na smuku v Kitzbühelu, peti tudi Mastnak na paralelnem veleslalomu na Rogli.

Socialni partnerji se tudi na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta niso uspeli uskladiti glede višine minimalne plače za letos. Sindikalna stran predlaga 3,5-odstotno uskladitev, delodajalska pa uskladitev z inflacijo oziroma 1,9-odstotno zvišanje. Drugi poudarki oddaje: - V parlamentarni postopek vložen predlog sprememb ustave uvaja spremenjeno število volilnih enot. - Slovence na avstrijskem Koroškem pod morebitno svobodnjaško vlado čakajo zahtevna pogajanja o manjšinskih vprašanjih. - Izraelska vlada še razpravlja o potrditvi dogovora o premirju v Gazi.

... se pogovarjata in preženeta osamljenost … Pripoveduje: Vida Juvan. Napisala: Bogomir Magajna. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas in evropska komisarka za širitev Marta Kos so prvi dan mandata nove Evropske komisije simbolično obiskali Kijev. Na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in člani ukrajinske vlade so izrazili nadaljnjo podporo tej državi v vojni z Rusijo in napovedali dodatno finančno pomoč. V oddaji pa tudi o tem: - Kljub nadaljevanju protestov gruzijska vlada ne popušča, volitev ne želijo ponoviti - Svetovni dan Aidsa: Pri nas manj kot tisoč okuženih s hivom, velika večina se učinkovito zdravi -V Sloveniji vsako leto odvržemo več kot 70 ton odpadnih zdravil

November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja- ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.

Mesec november je posvečen ozaveščanju o raku pri moških. V naši zadnji novembrski oddaji Evrope osebno smo vam predstavili zgodbo Američana Seana Swarnerja, ki se je kar dvakrat spopadel z boleznijo, danes pa s svojimi dosežki navdihuje milijone po svetu.

Še 5 dni in december bo tu! Mesec, v katerem verjetno marsikdo večkrat kot ponavadi vklopi pečico in pripravi kakšno pecivo, piškote ali kaj podobnega, kar zahteva uporabo jajc. Pa ste kdaj razmišljali, kako jajce nastane? Kje nastane rumenjak, kje beljak in kako se razvije apnenčasta lupina? Raziščemo s pomočjo Lilijane Bizjak Mali, docentke na Katedri za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Mesec november je posvečen našim rajnim, s smrtjo pa ni konec temveč začetek novega, večnega življenja. Vabljeni k poslušanju.

Vlada je danes sprejela tri uredbe, s katerimi je tik pred začetkom zimske sezone podaljšala regulacijo cen električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce do konca februarja. S tem je preprečila zvišanje cene elektrike zaradi novega obračuna omrežnine, ki bi elektriko sicer podražil za več kot za tretjino. Pri tem bo enotna zamejena cena znižana z zdajšnjih 98 evrov na 77 evrov na megavatno uro. V oddaji tudi o tem: - Župani občin, prizadetih v lanskih poplavah, opozarjajo na predolge postopke. - Izrael v zadnjih 24-ih urah napadel več kot sto ciljev v Libanonu in Gazi. - V razprodanih Stožicah čez dobri 2 uri nogometni obračun z Norvežani.

Život. Sve to ne zavisi od mene. Setim se kako beše lep, nad vodama dubokim nekim, kao Mesec beo, sa lukom tankim i mekim, jedan most.

Život. Sve to ne zavisi od mene. Setim se kako beše lep, nad vodama dubokim nekim, kao Mesec beo, sa lukom tankim i mekim, jedan most.

Zadnja oddaja pred zasluženimi počitnicami prinaša voditelja Luko Meseca, ki bo opogumljen po dobljeni sodbi zanesljivo povedal vse, kar sme. V studiu se mu bodo pridružili člani Civilne iniciative Kočevje, ki imajo svoje poglede na JEK2, pa Franc Kangler, ki nepreklicno odstopa kot prometni poročevalec in profesor Hanumak, ki bo predstavil prve produkte Energetske koalicije. Uroš Slak bo tokrat gostil Matjaža Hana in reperja Zlatka, ki bo nekaj ostrih verzov namenil tudi novi nuklearki, Marcel pa se bo z Jožetom Potrebuješem in drugimi pogovarjal o novem 15 minutnem mestu Čukitown. Kralj Karel, Karel Erjavec, en Karel iz Brežic in mogoče še en Karel v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija..

V senci silovitih napadov na Libanon izraelska vojska nadaljuje tudi napade na severu Gaze, kjer je obkolila begunsko taborišče Džabalija. Od tam vsakodnevno prihajajo poročila o novih ubitih, na območju naj bi bilo ujetih 400 tisoč Palestincev. Medtem je iz Gaze preko Egipta v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo 10 palestinskih otrok. Drugi poudarki oddaje: - Poljska zaradi razmer na meji z Belorusijo zaostruje migracijsko politiko. - Občine v torek z vlado znova o povprečninah; preprečiti želijo finančno podhranjenost za osnovne naloge. - V Tržaškem zalivu na 56-i Barcolani tekmovalo tisoč 757 jadrnic.

V Bosni in Hercegovini torej reševalci nadaljujejo iskanje več deset pogrešanih po uničujočih poplavah. Predstavniki oblasti sicer priznavajo napake pri sporočanju podatkov o žrtvah. Po prvih poročilih o več kot 20-ih mrtvih zdaj navajajo, da so nekatere šteli dvakrat. Doslej naj bi našli najmanj trinajst trupel, od teh dvanajst v mestu Jablanica severno od Mostarja. Tamkajšnji prebivalci krivdo za tako veliko število žrtev pripisujejo kamnolomu v Donji Jablanici, iz katerega se je proti mestu sprožil plaz. Območje preiskujejo tudi kriminalisti. V oddaji tudi: - Izrael vse siloviteje napada Libanon. Tarče tudi cilji na severu države. - Mesec dni do ameriških predsedniških volitev: kampanjo zaznamoval orkan Helene - V Radovljici s simulacijo različnih dogodkov tekmovanje v znanju prve pomoči

V svetu se krepi bojazen pred izbruhom širšega regionalnega konflikta na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji so se dodatno zaostrile, potem ko je Iran sinoči z raketnimi izstrelki napadel Izrael. Ta je napovedal odgovor in posvaril Teheran pred hudimi posledicami. Teheran je medtem zagrozil, da se bo ob morebitnem napadu na iransko ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa infrastruktura. V oddaji tudi o tem: - Zavzetje Vugledarja na vzhodu Ukrajine ena od pomembnejših zmag ruske vojske v več mesecih - Pristojni odbor potrdil datum referenduma o drugem bloku krške nuklearke - odločali bomo 24-ega novembra - Mesec kibernetske varnosti letos o manipulativnih spletnih taktikah

Na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta sta dva zakonska predloga iz zdravstvenega resorja dobila zeleno luč socialnih partnerjev. Predlog zakona o pozabi so potrdili soglasno, o upravljanju kakovosti v zdravstvu pa ga je delojemalska stran potrdila, delodajalci pa so se vzdržali. Zdaj sta oba nared, da ju potrdi tudi vlada, morda že prihodnji teden. Druge teme: - Ameriško-britanski pogovori brez odločitve o dovoljenju Ukrajini za uporabo zahodnih raket dolgega dosega. - Zaostrovanje na severu Izraela: Hezbolah izstrelil več raket, območje zajeli požari. - Na Kraškem robu z novim centrom za obiskovalce povezali tudi lokalne ponudnike.

Stoosemindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je šesta in zadnja epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o žanrsko mešanih filmih, ki vestern kombinirajo z grozljivko, psihološko dramo, kriminalko itd. oziroma o parodijah vesterna ter za konec napovejo, da bo sedma sezona prinesla tudi nekaj novosti. Igor, ki mu bivše kažejo svoje ponije, je […]

Stosedemindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je peta in predzadnja epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o vesternu po letu 1990 (ali vsaj okrog) in vse do danes. Igor pravi, da je v vesternih po devetdesetih zaznati hkratno poveličevanje divjega zahoda in realizem, ugotavlja, da Pleše z volkovi gledalca brez pretiranih razlag popelje […]

Stošestindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je četrta epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o vesternu v novem Hollywoodu (1970–1980), večinoma pa o t. i. revizionističnih vesternih. Igor pravi, da so revizionistični vesterni tragedije, da je nasilje Divje horde odraz nasilja ameriške vojne v Vietnamu, Little Big Man je po njegovem mnenju prednik […]

Stopetindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je tretja epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o pretežno italijanski produkciji vesternov oziroma o t. i. špageti vesternih. Igor pravi, da v špageti vesternih ni dobrih ljudi, antijunaki kaj dobrega naredijo le iz sebičnih razlogov, opaža tudi zanimivo fetišizacijo orožja, sicer pa si izmisli celo zgodbo […]

Stoštiriindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je druga epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o rojstvu in zlati dobi vesterna, ki jo v grobem umeščamo v leta 1940–1960. Igor pravi, da so vesterni predniki akcijskih filmov osemdesetih iz časov reaganizma in da je vestern velikokrat zastopal sočasne vojne filme, saj je na ta […]

Stotriindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je prva, uvodna epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša govorijo o svojem odnosu do žanra ter njegovih izvorih, začetkih, vzponu in propadu. Igor je kot otrok vesterne gledal z dedkom, ki so se mu smilili Indijanci in ga je neznansko motilo, da se ljudje kar pobijajo med sabo, spomni […]

Hola Mundo - Paulina Mesec, Guía para Orientar a Tus Hijos al Hablar de Universidades by FM Mundo 98.1

Pesem o maju in pravljici o tem, kdo bo nabral več regratovih lučk … Pripovedujeta: Srečo Špik in Violeta Tomič. Avtorji literarnih del: Franci Lackovič, Maruša Guček, Ksenija Šoster Olmer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Nacionalni preiskovalni urad je po državi preiskal prostore Darsa zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja na škodo družbe. Med drugim naj bi eden od šestih osumljencev drugi družbi omogočil pridobitev 16 miljonov evrov vrednega posla. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ob tem sporočila, da takim mafijskim načinom dela v državi ni mesta. Preiskava poteka pol leta po medijskem razkritju sumov podkupovanja in kartelnega dogovarjanja pri Darsovih poslih. Druge teme: - Socialni partnerji so na današnjem srečanju s premierjem Robertom Golobom naredili korak naprej. Minister za delo Luka Mesec je povedal, da so se dogovorili za oživitev ekonomsko socialnega sveta v prihodnjem mesecu, sam pa si bo prizadeval, da se to zgodi čim prej. Mesec je še povedal, da naj bi vlada jutri obravnavala izhodišča za pokojninsko reformo. - Evropski parlament je potrdil nova javnofinančna pravila za članice, ki bodo začela veljati prihodnje leto. Nova fiskalna pravila so nekoliko bolj prožna kot stara, od držav pa zahtevajo, da postopno zmanjšujejo javni dolg. - Stranke na Hrvaškem po parlamentarnih volitvah začenjajo pogajanja o sestavi vladi in ob tem prehajajo v sklepno fazo pred junijskimi evropskimi volitvami. Nosilec liste HDZ-ja je premier Andrej Plenković, zato so glasna ugibanja, ali želi politično kariero nadaljevati v Bruslju.

Varnostni svet Združenih narodov bo prošnjo Palestine za polnopravno članstvo v Svetovni organizaciji znova pretehtal še ta mesec. Medtem je Hamas zavrnil najnovejši predlog premirja v Gazi, Izrael pa je določil datum začetka ofenzive na Rafo na jugu enklave, a ga ne razkriva. Drugi poudarki oddaje: - Srbski predsednik Vučić na srečanju s francoskim kolegom Macronom v Parizu izrazil prepričanje, da je prihodnost Srbije v Evropski uniji. - Novoimenovana generalna državna tožilka Katarina Bergant bo z današnjo prisego v državnem zboru uradno začela šestletni mandat. - Podoben strelski napad na šoli, kot je bil prejšnji teden na Finskem, pri nas malo verjeten, a policija vseeno poziva k samozaščitnemu ravnanju.

Začenja se december. Mesec, ko nestrpno pričakujemo, da bo svetloba premagala temo. In če se ozremo po svetu ali po Sloveniji, časi niso ravno svetleči. Kako premagati temo, v Petkovi centrifugi razmišlja Gašper Andrinek.

Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.

Vlada Roberta Goloba pa medtem drugi mesec zapored izgublja javno podporo. Delo premierja Goloba in njegove ministrske ekipe podpira najmanj volivcev doslej, kažejo javnomnenjske raziskave, ki jih za več medijev izvaja inštitut Mediana. Direktorica Mediane, Janja Božič Marolt poudarja, da že lahko govorimo o negativnem trendu. Druge teme oddaje: - Država 10 hiš v Strugah v Zgornji Savinjski dolini uvrstila na seznam objektov, ki jih bodo preselili. - V Parizu danes mednarodna konferenca o humanitarni pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi. - Kamniški odbojkarji dobili prvi velik derbi državnega prvenstva proti ACH Volleyju.

Mesec se pošali z ježkom … Pripoveduje: Boris Kralj. Napisal: Anto Gardaš. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1981.

Kar nekaj razlogov imamo za to, da se bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu na Prvem pogovarjali o teku in gibanju. Čez manj kot mesec dni bo v prestolnici Ljubljanski maraton, v soboto smo zaznamovali dan slovenskega športa, začel se je evropski teden športa. V studiu med deveto in pol deseto bo poslušalkam in poslušalcem Prvega znano ime, profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik. Odgovarjal bo na vprašanja o pripravah na maraton, dobrih učinkih teka in morebitnih poškodbah.

September je mesec krvnih bolezni. Večina bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki jih ovirajo v vsakodnevnem življenju. Dolgotrajna nepojasnjena utrujenost je recimo dovolj velik razlog za obisk zdravnika. Preiskava krvne slike pa je tista, ki zdravnikom pomaga pri postavljanju diagnoz. S tako imenovanim hemogramom smo se srečali vsi, pa ga znamo tudi brati? Oznake, vrednosti, mejne vrednosti … Eritrociti, levkociti, trombociti … O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu po deveti z Mojco Dreisinger, dr. med. iz Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Mikrobloging je dobio hroniku, a Mesec novog stanara.

ovanka Mavrenović, majka devojčice koja je preživela masakr u OŠ "Vladislav Ribnikar", u podcastu "Život na srpskom" govori o svemu što se dešavalo posle. Mesec dana nakon masakra u OŠ "Vladislav Ribnikar" Jovanka Mavrenović je napisala potresan tekst u kojem, između ostalog, kaže: "Uzdala sam se makar u pristojnost. Onu poslednju kariku koja bi mogla da sačuva trunku naše ljudskosti. Kakva greška! Moja. Kakav poraz! Naš." U podcastu "Život na srpskom" saznajemo tačno zbog čega se tako oseća i sa čime je sve suočena kao majka devojčice koja je preživela - govori o onome što se desilo nakon što se njena ćerka vratila u školu posle 3. maja; kako su se roditelji podelili i prestali da dele iskustva; o nedavnoj odluci Vlade da se školska godina za sve učenike osnovnih i srednjih škola završi ranije, ali i o svim odlukama donošenim u međuvremenu koje su produbile probleme; o trenutnom stanju kojem, kako kaže, ne želi ni da da ime. Autorka podcasta "Život na srpskom" je Ana Kalaba.

Mesec dni po strelskih pohodih v Srbiji, ki sta terjala 18 življenj, se je množica ljudi v središču Beograda zbrala na petem shodu proti nasilju. Vse bolj so jezni na predsednika države Aleksandra Vučića in druge vladajoče politike, ki protestnike obkladajo z žaljivkami, namesto da bi prevzeli odgovornost. V oddaji tudi: - Kitajska obupala glede možnosti za trajno izboljšanje odnosov z Združenimi državami Amerike - Ob 70-letnici krvodajalstva pri nas opominjanje na pomembnost te dejavnosti in pozivi k darovanju krvi - Košarkarji Heliosa v finalu državnega prvenstva proti Olimpiji v zmagah izenačili na ena

Čez en mesec bo v generalni skupščini Združenih narodov glasovanje za nestalne sedeže v varnostnem svetu. V vzhodnoevropski skupini se za mandat v letih 2024 in 2025 potegujeta Slovenija in Belorusija. Kampanja za pridobivanje podpore se končuje in zunanja ministrica Tanja Fajon je od ponedeljka na sedežu Svetovne organizacije v New Yorku, danes pa se odpravlja še v Gvatemalo. Druge teme oddaje: - Nadaljevala se bodo pogajanja o plačnem stebru v zdravstvu; minister Bešič Loredan prepričan, da bo dogovor dosežen do roka - V izhodiščih za oblikovanje sistema dolgotrajne oskrbe tudi plačevanje posebnega zavarovanja zanjo - Smučarska zveza Slovenije slovesno podelila priznanja za uspehe v minuli sezoni in zaznamovala svojo 100-letnico tudi z dokumentarnim filmom Stoletje smučanja

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ ⚡⚡⚡ Dr Saša Marković je inženjer aerokosmotehnike, novinar, kolumnista i stručni saradnik za oblast nauke i tehnike časopisa „Vreme” punih 25 godina i biviši profesor na Mašinskom fakultetu u Beogradu. Njegovi „long read”, tekstovi ne objavljuju se u redovnim rubrikama, već kada postoji jasna potreba u zavisnosti od svetskih inovacija i pomaka kada su u pitanju svemirski programi, ali i aerokosmotehnika uopšte. Od aviona do raketnih pogona kada su u pitanju misije van planete Zemlje. S obzirom na to da smo u poslednje vreme imali značajan porast aktivnosti, od „SpaceX” programa, preko „Dart”, pa sve do (najzad), poslate prve od tri „Artemis” misije na Mesec, vreme je da nastavimo sa našim „svemirskim” serijalom i da se upoznamo sa stručnjacima različitih oblasti, od astrofizike, do astrobiologije. Ovoga puta akcenat stavljamo na pogone, pogonske i raktene motore, ali goriva. U samom razgovoru, bavili smo se, ne samo misijama na Mesec, već i potencijalnoj mogućnosti, to jest, nemogućnosti misije na Mars, kao i do ostalih planeta i satelita u našem sunčevom sistemu. Poseban deo razgovora posvetili smo teorijskim pogonima i o čemu vodeći umovi sveta razmišljaju kada se govori o hipotetičkim interstelarnim putovanjima u budućnosti. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/