Podcasts about mesec

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Se bo v Celju na lokalnih volitvah to jesen ponovila županska tekma med Matijo Kovačem in Bojanom Šrotom? - Stiske prosilcev za humanitarno pomoč se zaradi draginje še poglabljajo. - Nevladniki s prijavo zaradi suma nezakonitega ravnanja z gradbenimi odpadki in materiali pri nastajajočem Parku urbanih športov v Krškem. - Dinozavrom pod Bledom so znova šteti dnevi.

Mesec junij so naši predniki poimenovali rožnik, tudi zato, ker je to mesec, ko najlepše cvetijo kraljice vrtov – vrtnice. Te so še lepše, če zanje pravilno skrbimo, zato smo v torkov Svetovalni servis povabili Matjaža Mastnaka, strokovnjaka za vrtnice iz Arboretuma Volčji Potok. Svoja vprašanja o izbiri in oskrbi vrtnic pošljite na prvi@rtvslo.si, vpišite v obrazec na spletni strani Prvega ali nas pokličite med oddajo.

Mesec šmarnic je za nami, pred nami pa mesec vrtnic, ko se priporočamo Jezusovemu srcu. Srce ima središčno vlogo duhovnega življenja vsakega človeka, saj je tam zapisano hrepenenje po Bogu ...

Veronika Pišorn se je rodila v Ohiu v Združenih državah, potem je končala gimnazijo in študij prava v Sloveniji, že dvajset let pa dela in živi na Nizozemskem. Njen dom je Eindhoven, tam je najprej delala za organizacijo, ki so jo ustanovile štiri katoliške sestre, redovnice. V organizaciji so tujcem in beguncem brez urejenega statusa dajali pravno, socialno in psihološko pomoč. Pravnica je v svoji karieri prav tako pomagala žrtvam trgovine z ljudmi, zdaj je koordinatorica mreže nevladnih organizacij. Razlaga, kako pomagati žrtvam in zakaj išče načine, kako izboljšati življenja neslišanih, spregledanih ali zatrtih posameznikov. V smehu pripoveduje tudi, da imajo Nizozemci radi čiste račune in ti po druženju “izstavijo” zahtevek za delitev stroškov, ko povejo, da imajo ob 18. uri večerjo, pa pričakujejo, da se deset minut prej posloviš in ne ostaneš na obisku. Poznate kakšnega sogovornika ali sogovornico za oddajo Globalna vas? Pišite na ursula.zaletelj@rtvslo.si.

V državnem zboru se je danes iztekel prvi krog iskanja mandatarja. V drugem, štirinajstdnevnem, lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine. Kje je slovenska politika skoraj mesec in pol po volitvah? Kako je s spoštovanjem zavez in obljub in ali bi po zadnjih volitvah sploh lahko dobili koalicijo strank, ki tako ali drugače ne bi »izdale« svojih volilcev? O tem v tokratnem Studiu ob 17ih s poznavalci politike. Gostje: dr. Miro Haček; dr. Igor Lukšič; dr. Dejan Verčič.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesniške zbirke Marjana Strojana V parku, mesec bi se lahko najprej lotili celostno in pogled usmerili na razmerje med obliko in vsebino. Tako kot ga obravnava empirična literarna veda. Pred nami se razkazuje zbirka, kakor da bi izšla v nekih drugih časih. V sicer prikupni skorajda že za otroke ustvarjeni ilustraciji Mance Kovačič se pred nami razprostira naslov zbirke: v parku med gosto travo leži mesec in na njem, lahko bi rekli, mlada zaljubljenca. A ne skupaj, temveč vsak k sebi dana, ona leži na mesecu in pogled upira v nebo, on, sedeč prav tako na mesecu, se z dlanmi opira nanj. Lahko si mislimo, da premišljuje, medtem ko zre v daljavo. In kam zre? Prav k robu platnic, z očmi, ki jih lahko uzremo le po branju, usmerja in kaže: notri sem. Ta 'notri sem' bi lahko opredelili kot glavno vodilo zbirke, ki je postmodernistično kazanje na stvar samo. Pesniško zbirko tvorijo šest širših sklopov, poimenovanih po prvem verzu prve pesmi v njih, in samostojna pesem Otroci, glasni. Glavni temi, ki prehajata iz sklopa v sklop, sta ljubezenska in poetološka tematika, z njima se družita temi spomina in pravega trenutka, čez vse pa je dana koprena postmodernističnega kazanja. S tem pa se odstira določena distanca do predmeta pisanja, ki vpliva tudi na tiste pesmi, katerih namen ni prav nič postmodernističen. Ali pač. Bralsko izkušnjo, ki jo dobimo ob zbirki, bi torej lahko opredelili kot branje vrste opomb. Kot bi avtor nekoč napisal prave, neobremenjene pesmi, zdaj pa jih znova motri, razmišlja ob njih, ve, da so bile fikcija. In na drugi ravni bi nekatere pesmi lahko brali kot opombe k opombam, saj so zdaj jasno, ker reference nanje najdemo v kazalu, zdaj zamegljeno, kadar avtor na primer opisuje določeno literarno delo, prestreljene z referencami na pisanje drugih. Zdi se, da Marjan Strojan z novo zbirko nadaljuje pisanje, kjer ga je končal v prejšnji zbirki z naslovom Hribi, oblaki, lepe pozdrave. O takratni zbirki je dobra opažanja o Strojanovem postmodernizmu ponudil recenzent Goran Dekleva, zato jih avtor pričujoče recenzije ne bom ponavljal ali se po nepotrebnem zapletal v razvijanje bržkone podobne teze. Omenimo le, da je Dekleva tedaj postavil tezo, da Strojan ni »rahlo predvidljiv in dolgočasen – postmodernist« ter da naše bralske izkušnje ne želi na vse pretege usmerjati na svoje predhodnice, denimo na Sapfin fragment. Raje nadaljujmo v delu zbirke, kjer ta ponuja prelom. V nje sredini, v razdelku Noč, že proti jutru, se zgodi izrazitejši prehod v poetološko tematiko, skozi katero pa na humoren način in s postmodernističnimi postopki kaže na kritiko določenega tipa pisanja: »Po drugi strani so tudi pesniki samo ljudje, / ni jim do pisanja, a č vsak dan napišejo le / dve vrstici, imajo ob koncu leta Knjigo. / In grejo smučat … Napisati dveh vrstic res / ni pretežko, glejte, ta pesem jih ima že pet.« Pesem bi utegnili imeti zgolj za kritiko s pridihom ironije, a bi bila to preozka interpretacija. Pesnik nas v nadaljnjih razdelkih vodi k tipu pisanja, ki pa je poezija oziroma tisto, na kar mora poezija, če to želi biti in se ne samo samooklicati, računati. Poudarjam, na kar poezija ali bolje pesnik, mora računati. Celotna zbirka nas tako vodi k premisleku, nas s tem opogumlja ter vodi k spoznanju. V nadaljevanju pesnik prehaja prek tematike časa, spomina in pravega trenutka. V zadnji pesmi omenjenega razdelka se najprej dotakne našega časa: »Gospoda – ta čas, z izjemo kuge in mej, / ni stvari, ki bi zahtevala vašo pozornost.« V naslednjem razdelku Svetloba – vse izrečeno v eni začetnih pesmi pravi »[…] Sedanjost / je preozka, da bi strpali vanjo toliko usod« S tem se oddalji od linearnosti časa, kar nadaljuje v neki drugi pesmi: »Mogoče je res vse nekakšna vrzel, / mogoče nihče ne razume, zakaj je / med nami?« Pesnikovo domovanje je torej vrzel. Da bi človek-pesnik razumel čas, mora stopiti v reko spomina. Ta vstop se prek raznih referenc sicer pojavlja vseskozi, najbolj osebno pa v pričujočem sklopu v treh pesmih, ki jih je avtor posvetil prijateljem. Zahteva po spominu se zaiskri v zadnji pesmi razdelka: »Vse lépo umre, a preživi – ne vemo, kje ne kdaj«. V zadnjem razdelku V sposojenem telesu se premaknemo k zavezi pravega trenutka. Že prva pesem nas usmeri kot vstop v ta sveti čas: »V primerjavi z romanom ima naša hiša mnogo / bivališč in jaz eno samo življenje – da odklenem neka za / zmeraj zaklenjena vrata.« Za temi vrati pa je drugačen čas in drugačen kraj. »Je kraj, ki ga je nemogoče zgrešiti: / jabolka se kotalijo po pobočjih, / oblaki jezdijo po / gozdovih. / […] / Ne, ker bi ne upal, ne ker bi ne / znal, ampak kjer je vsak / tam tudi tu, ves čas / in potem.« To nas spomni na razpravljanja Walterja Benjamina v delu O pojmu zgodovine in o mesijanskem času, ki je čas iskrenosti, polnosti. Varuje ga pravi Angel zgodovine ali Angel poezije, če parafraziramo Benjamina. In ravno z angelom se začne naslednja pesem, z »angelom varuhom«. In ta trenutek traja, zapiše v sklepni pesmi zbirke: »odpre [se] kakor knjiga, ki smo jo, komaj prebrano, spet / pravkar odprli«. Da bi predstavljena poanta, ki se mi zdi najpomembnejša, prišla do izraza, bi morali nekatere pesmi zlasti iz prve polovice zbirke strniti, razredčiti. Tako bi zbirka lepše peljala k osrednjemu delu. Naj še enkrat poudarimo, da Marjan Strojan ne ponuja lekcije; ponuja razmislek, venomer nas sili k razmišljanju o pisanju, kot tudi on premišljuje o njem. Svežino ponuja z distanco, s premislekom v temnih časih.

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

Dva i po psihijatra webshop

April je mesec knjige, 23. aprila pa zaznamujemo tudi svetovni dan knjige. Nekaj s knjigami in branjem povezanih razmislekov delimo v tokratnem Jezikanju.

Kaj je dividenda in zakaj nekatera podjetja izplačujejo visoke dividende? Katere dividendne delnice in ETF-je izbrati? Kdo so dividendi kralji in kdo dividendni aristokrati? Kako so dividende obdavčene v Sloveniji in kako individualni naložbeni račun (INR) spreminjajo enačbo? Katere so dividende pasti? Kdaj investirati v ETF, ki izplačuje dividende in kako ga izbrati? Pred mikrofonom: Nikola Maljković, Optimtrader in Domen Kregar, Ilirika Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP (https://money-how.si/dividendni-simulator-sbitop/) *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 10. aprila ob 11:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ _____________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

V tej epizodi Jasmina Kandorfer, Dušan Doblanovič Jimmy, Lili Sorum in Darja Furek govorijo o energijah meseca marca in njihovem vplivu na politično dogajanje, družbeno klimo in odločitve volivcev. Marec prinaša čas premisleka, razkrivanja informacij in intenzivnih debat, zato je pomembno, da znamo prepoznati manipulacije, populizem in skrite interese.V pogovoru boste izvedeli:kakšne energije prinaša mesec marec in kako lahko vplivajo na politično dogajanje,na kaj morajo biti volivci posebej pozorni pred volitvami,kako prepoznati populistične obljube, manipulacijo in politični marketing,zakaj je pomembno preverjati dejstva in ozadje političnih sporočil.

Ob vstopu v astronomsko pomlad smo združili vodo, gozd in poezijo. Mesec marec nas vabi da praznujemo življenje v vseh njegovih oblikah - od prebujajoče se narave do človekove ustvarjalnosti. »Gozd vedno daje« in »voda je naš neizmeren kapital« sta misli sogovornikov - gozdarja Jožeta Praha in klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj.

V drugem delu pogovora z misijonarjem na Madagaskarju Janijem Mescem smo izvedeli, kakšne načrte ima in kako povezani so med seboj slovenski misijonarji na rdečem otoku.

Jani Mesec je leta 1999 odšel v misijone, na Madagaskar. Vprašali smo ga, kakšno je njegovo delo in življenje na jugu rdečega otoka.

Mesec februar se bliža koncu, informativni dnevi so za nami, prav tako zimske počitnice za polovico šolarjev, ostala polovica jih preživlja ta teden. V tem mesecu so šolarji, ki jih letos čaka pomembna odločitev - kam naprej, zagotovo veliko razmišljali v tej smeri. Izbrati gimnazijo ali poklicno šolo? Kaj mi prinaša poklic in kaj izobrazba v današnjem času? Nadaljevati šolanje po triletni poklicni šoli ali se zaposliti? Vse to so se spraševali tudi mojih gosti, danes dijaki 5. letnika na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Zakaj so se odločili za poklic kuharja, mesarja, peka in slaščičarke ter kaj jim je ta odločitev prinesla, so nam povedali v tokratni oddaji Gymnasium.

Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija

Mesec dni pred državnozborskimi volitvami se uradno začenja kampanja, v kateri bodo stranke nagovarjale volivce. Še do polnoči pa imajo čas za vložitev svojih kandidatnih list. Drugi poudarki oddaje: - Ob redni pobuda še za dodatno uskladitev pokojnin. - Na Trumpovem odboru za mir bo sodelovala tudi predstavnica Evropske komisije. - V povezavi z afero Epstein pridržan nekdanji princ Andrew.

Drugi poudarki oddaje: Visokošolske in srednješolske ustanove na širšem Goriškem za prihodnje študijsko ali šolsko leto ne predvidevajo večjih programskih in sistemskih novosti Koprske krajevne skupnosti opozarjajo na občutek pomanjkanja varnosti Vseslovenska dobrodelna akcija za zbiranje sredstev za Jako, ki je zbolel za hudo obliko dušenove mišične distrofije Celje dobiva digitalni kataster dreves

Minister za delo Luka Mesec po posvetu s socialnimi partnerji vztraja pri zvišanju minimalne plače na tisoč evrov neto. Kot vodilo za to odločitev je navedel zdaj veljaven prag tveganja revščine, ki je 981 evrov. V gospodarstvu menijo, da gre za predvolilno potezo. Predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš opozarja, da so podjetja preobremenjena. Ostali poudarki oddaje: - V evropskih vojaških okrepitvah na Grenlandiji naj bi sodelovala tudi Slovenija - na otok bo predvidoma napotila 2 častnika. - Bela hiša napovedala ustanovitev mednarodnega odbora za mir v Gazi, a imen članov za zdaj ne razkriva. - Na kariernem sejmu v Ljubljani v ospredju poklici v zdravstvu in drugih dejavnostih, kjer primanjkuje kadrov.

Nesoglasja, povezana z minimalno plačo, se poglabljajo. Minister za delo Luka Mesec vztraja pri tisoč evrih neto; s tem se strinjajo sindikati, ki pravijo, da so se minimalni življenjski stroški močno povečali. Delodajalci na drugi strani ostro nasprotujejo predlogu. Ostali poudarki oddaje: - Vlada naj bi odločila o napotitvi častnikov Slovenske vojske na Grenlandijo. - Zahodnobalkanski avtoprevozniki grozijo z blokado mej z Evropsko unijo: ne obravnavajte nas kot migrante. - V UKC Ljubljana pregledi z novimi aparati za magnetno resonanco hitrejši in natančnejši.

Delodajalci nasprotujejo predlogu za zvišanje minimalne plače na tisoč evrov neto, kar predlaga minister za delo Luka Mesec. Kot so sporočili po današnjem sestanku socialnih partnerjev, gre za predvolilno obljubo, s katero je minister obšel socialni dialog. Sindikati podpirajo predlog, tudi minister Mesec vztraja, da je utemeljen. Navedel je evropsko direktivo, ki minimalno plačo določa pri 50-ih do 60-ih odstotkih povprečne. Prihodnji teden se bodo pogovorili še s koalicijskimi partnerji, končno odločitev pa bo minister sporočil do konca meseca. V oddaji tudi o tem: - Vodja venezuelske opozicije svojo Nobelovo nagrado za mir podarila Trumpu. - Občina Krško odstopila od prodaje delnic komunalnega podjetja Kóstak. - Skakalka Nika Prevc začela azijsko turnejo s prepričljivo zmago.

V oddaji smo se v duhu januarja - meseca verskega tiska - pogovarjali z Darjo Šneberger Brežnik, dolgoletno urednico revije Božje okolje, ki je v slovenskem medijskem prostoru prisotna že več 49. leto. Ravno v mesecu verskega tiska pa je odšel k Bogu duhovnik, prevajalec in dolgoletni soustvarjalec revije Ognjišče Silvester Čuk.

Minister za delo Luka Mesec je včeraj uspešno prestal interpelacijo v državnem zboru, ki so jo vložili poslanci opozicijskih SDS in NSi. V burni razpravi, ki se je zavlekla pozno v večer, sta si vladna in opozicijska stran med seboj večkrat očitali posredno ali neposredno krivdo za umor Aleša Šutarja v Novem mestu konec oktobra in si nasprotovali v še drugih vprašanjih, povezanih z Romi. Več po drugih poudarkih oddaje: - Analitiki kritični do skupne zadolžitve Evropske unije za Kijev - Ukrajinski in ameriški pogajalci na Floridi vnovič o končanju vojne - Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejel Zmago Lenardič

Papež na zadnjo sobotno avdienco svetega leta: Ostali bomo romarji upanja.Gorenak o policiji in sodnih postopkih za zakonito ravnanje; Mesec po glasovanju o interpelaciji ostaja na ministrskem položaju.Ruski odposlanec prispel v Miami na pogovore o Ukrajini.ZDA v Siriji izvedle vojaški napad na skrajno skupino Islamska država.Novi newyorški nadškof bo nadzoroval tudi sklad v višini 300 milijonov dolarjev za odškodnine žrtvam spolnih zlorab.Na praznik dneva samostojnosti in enotnosti shod harmonikarjev na Prešernovem trgu.Vreme: Jutri bo v gorah in na Primorskem pretežno jasno, drugod povečini oblačno ali megleno.Slovenija ostaja na povprečni ravni digitalne zrelosti. Največ težav v malih in srednjih podjetjih.Nedavno na Hrvaškem zabeležili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.ŠPORT: Skakalka Nika Prevc v Engelbergu z drugim mestom za las zaostala za zmago.

Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.

Minister za delo Luka Mesec bo predlagal zvišanje minimalne neto plače na tisoč evrov. Minister Mesec pa predlog utemeljuje s precejšnjo inflacijo v zadnjih letih, zlasti v 2022 in 2023. Po besedah ministra Mesca je izračun pokazal 18-odstotno zvišanje minimalnih življenjskih stroškov od leta 2022, ko je bila minimalna plača nazadnje določena, in sicer pri približno 930 evrov neto. - Delavska svetovalnica: Zaostritev nadzora nad bolniškim dopustom je nesmiselna, odstotek kršitev je zanemarljiv. - V Bruslju še vedno brez soglasja glede zamrznjenega ruskega premoženja; hkrati poteka protest kmetov zaradi krčenja sredstev za kmetijstvo. - Medtem ko se nekatere države Zahodnega Balkana pospešeno približujejo Evropski uniji, Srbija stopica na mestu.

Ukrajina v prihodnjih dveh letih potrebuje stabilno financiranje, Ervopska unija je sklenila zagotoviti dve tretjini potrebnih sredstev. Kako to doseči, pa je vprašanje za voditelje članic povezave, ki zasedajo v Bruslju. Brez odgovora se ne bodo razšli, sporoča predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Med osrednjimi točkami je tudi širitvena politika. Že sinoči so na to temo v Bruslju gostovali voditelji držav zahodnega Balkana. V oddaji tudi: - Na vseevropskem protestu kmetov v Bruslju policija uporabila vodni top. - Minister za delo Mesec bo predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. - Ob svetovnem dnevu migrantov v Novem mestu kuharske delavnice Okusi svetov.

V Bruslju vseevropski protest kmetov. Tam tudi slovenski kmetje.Mesec predla zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto. Delodajalci presenečeni in zaskrbljeni.Zgodovinar Stane Granda o obglavljenem Titovem spomeniku v Velenju: Gre za političen kip, ki mora deliti politično usodo.ŠPORT: Švicar Odermatt dobil smuk v Val Gardeni. Slovenci brez vidnejše uvrstitve.VREME: Jutri bo na Primorskem in Notranjskem oblačno, ponekod bo lahko občasno rosilo. Drugod bo precej jasno. Najvišje dnevne temperature od 6 do 15 °C.

Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi. Tokratni gost je dekan in izredni profesor za poslovno-organizacijske znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije Turistika Primorske univerze Emil Juvan.

V katehezi za bolnike in starejše smo se ob konkretnih primerih umirajoče deklice, matere in babice poglobili v upanje, ki ne ugasne, saj je krščansko upanje usmerjeno v posmrtno življenje. Mesec november je še prav posebej primeren čas, da iščemo odgovore na vprašanja o poslavljanju, o smrti in večnem življenju, čeprav vemo, da vseh odgovorov ne bomo našli. Katehezo je pripravil dolgoletni spremljevalec bolnikov duhovnik Miro Šlibar.

Zakonski predlog o obvezni božičnici, ki je še poudaril velike razlike stališč delodajalcev in sindikatov, danes pretresajo na pristojnem parlamentarnem odboru. Poleg že znanih načrtov vlade o obvezni božičnici in možnostih zamaknitve izplačila je pomembno vprašanje tudi, ali bo državni zbor - zaradi nejasnih mej med davki in posrednimi obdavčitvami - dopustil možnost referenduma na zakon. Ostali poudarki oddaje: Mesec: referenduma na pokojninsko reformo ne bo V Posavju proti spremembam zdravstvenih regij V Belo hišo prihaja prvi sirski voditelj v 80-ih letih

Andrej Špendov, ki že vse življenje živi v Zürichu, z veseljem in ljubeznijo ohranja stik s slovenskim jezikom in kulturo. Po petnajstih letih poučevanja je letos dobil čudovito priložnost: Mesec in pol časa za dejavnosti, ki niso povezane z delom v šoli. Ker je ta čas želel izkoristiti ustvarjalno in v stiku s kulturnim dogajanjem, se je obrnil na DPZN (Društvo prijateljev zmernega napredka), ki mi je blizu tako po vrednotah kot po spominu, s prošnjo, da bi lahko s svojimi izkušnjami, znanjem in energijo prispeval k dejavnostim oziroma kjerkoli bi bila pomoč dobrodošla. V oddaji OZS ga je gostil Armando Šturman …

Prijave za poslednju rundu Biznis baze gde Jovana radi koučing uživo su otvorene :)Prijavi se ovde: ⁠⁠⁠⁠https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza⁠

Café Fm Mundo - Paulina Mesec, guía para elegir carrera universitaria by FM Mundo 98.1

Na Centrih za socialno delo bo s ponedeljkom mogoče začeti vlagati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe, najprej za oskrbo na domu. Pravice se bodo uveljavile postopno; najprej bo torej z julijem začela veljati oskrba na domu, z decembrom pa dolgotrajna oskrba v domovih in denarni prejemek. Kot je znano, bomo s prvim julijem tudi začeli plačevati nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka bruto plače. Drugi poudarki oddaje: - Čeprav Trumpove carine znova veljajo, je sredina sodna razveljavitev uvoznih dajatev oslabila njegova pogajalska izhodišča. - Na forumu o stanovanjski problematiki predsednica države Pirc Musar poudarila nujnost vzpostavitve razmer za dostojno bivanje vsakogar. - Začel se je 16-ti Znanstival, ki v treh dneh obiskovalcem vseh starosti ponuja 110 znanstvenih šovov, predavanj in delavnic.

Če želi stremuh v našem javnem prostoru razburkati mnenja, mora očitno prvorazredno temo označiti za drugorazredno. To storimo, in se osončimo v slavi. Zato trdimo, da je pretekli referendum drugorazredna tema. Drugorazredna tema sta tako njegova premisa, njegova izvedba in njegove posledice. Kajti tisti, ki zdaj na veliko analizirajo, kaj pomeni 25 odstotkov udeležbe in devetdesetodstotna zavrnitev ter vpliv poziva k bojkotu, se ne zavedajo žalostnega dejstva slovenske demokratične tradicije; ali je vlada pozivala k bojkotu, ali pa bi ljudi z golažem vabila na volišča … Število udeležencev referenduma bi bilo do volivca enako. In zato je referendum drugorazredna tema, ker o njem razpravlja in razmišlja petindvajset odstotkov prebivalstva in sto odstotkov medijev. Prvorazredne pa so tiste teme, o katerih razpravlja petinsedemdeset odstotkov prebivalstva in nobeden medij. Takšna tema je prvorazredna in prvorazredna tema tega tedna, tega meseca in tega leta je kurilna sezona. Mogoče bizarno, mogoče obstransko, a kurilna sezona se dotika velike večine prebivalstva; o njej razmišljamo več in globlje kot o penzijah umetnikov, povzroča nam več skrbi kot pota in stranpota predsednika vlade; na naše dojemanje, ne le trenutka, temveč civilizacije kot take, pa ima večji vpliv kot demokratični ustroj. Torej lepo po vrsti, kot so pojemajoči energenti v vrsti. Za merjenje kurilne sezone imamo dve možnosti. Prva je napredna, ko so naše kurilne naprave opremljene z digitalijami, ki nam vestno in vsakodnevno beležijo porabo energije, ki gre za ogrevanje. Beležijo tudi vklop in izklop ogrevanja in nam, kot slaba vest, očitajo našo grdo razvado, ki je potreba po toplem domu. Druga metoda je klasična in se imenuje »položnice«. Obstaja tudi tretja metoda, ki se meri v kubičnih metrih drv, a ker je les kot kurivo preganjan, se ji bomo izognili. In kaj nam torej sporočajo merske enote o letošnji kurilni sezoni? Uradno se je leta 2024 začela 15. septembra, neuradno pa v prvih delih oktobra – odvisno, na katerem koncu temperaturno različne dežele živite. In še kar traja. Kajti pogoj za končanje kurilne sezone je, da je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 stopinj Celzija. Kar pa se po večini države, da o višje ležečih predelih ne govorimo, še ni zgodilo. Oziroma, če smo čisto natančni: načrtovalce kurilnih sezon sta letos povsem zmedla april in maj, ki sta obrnila svoji vlogi. April je pogoje za konec kurilne sezone že uvedel, maj pa jih je preklical. Se pravi, da letošnja kurilna sezona z vzponi in padci traja že osem mesecev, kar sta dve tretjini leta. In glede na vremensko napoved se še ne misli končati. Če bi živeli na Islandiji, v polarnem krogu, sredi skandinavskega obilja, ali na Patagoniji, bi bilo normalno. V zmernem podnebnem pasu, ki zadnje čase iz sebe spravi le še kakšno nevihto, pa je čudno. In zdaj še pihanje na dušo teoretikom zarot … Kako je mogoče, da je naše podnebje vedno toplejše, da rušimo temperaturni rekord za temperaturnim rekordom, kurilna sezona pa se podaljšuje? Odgovoriti je mogoče brez poglobljenega klimatološkega védenja. Nekdanji jutranji januarski ekstremi, ko je šlo do minus dvajset, so se danes sploščili čez več mesecev na jutranjih plus pet. Tako smo statistično sicer toplejši, a bivalni prostori brez kurjave ostajajo hladni. In sedaj k praktičnim vidikom. Ni malo upravnikov kurišč, ki jim te dni žugajo z uprav, zbornic in direktoratov, da so ognje pogasili in ventile privili. Nimamo konkretnih podatkov, a kar veliko število javnih uslužbencev te dni preživlja s kaloriferji pod pisalnimi mizami. Gre za alternativno ogrevanje, ki takoj izniči energetsko varčevanje v velikih sistemih; ampak ko človeka zazebe v noge, se ne more učinkovito spopasti z vsem tem papirjem. Ali z učenci v razredu, ali z bolniki v čakalnicah. In tako naprej in tako nazaj. Kurilna sezona ima mnoge multiplikativne učinke, kajti dokler so radiatorji topli, je prepovedano razmišljati o sadikah paradižnika, ledeni možje in ljudske vraže so še enkrat več premagali sodobno znanost, mediji pa se delajo, kot da se ne dogaja nič nenavadnega. In analizirajo referendume. In zdaj zaključek, ki natančno pojasni, čemu je energetski lobi temna sila, ki resnično vlada v tej in mnogih drugih državah. Paničen prehod na elektriko, ki je predstavljena kot primarni energent prihodnosti, ne povzroča le mrkov, kot je bil tisti iberijski. Na površje spravlja druge sorte kapitalistov, kot so to bili naftni milijonarji. Električarji se zdijo mnogo bolj agresivni, mnogo bolj neizprosni in presneto prepričljivi … Kajti zavedati se moramo za nas bolečega, za električarje pa zmagovalnega dejstva. Kot zahodna civilizacija smo postali temperaturno razvajeni, kar pomeni, da se bodo letos – v tistem trenutku, ko se bo ugasnilo ogrevanje – prižgale klime.

V epizodi 177 je bil gost Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Politični projekti in osebna filozofija Filozofija levice in globalna politična dinamika Ekonomski sistemi in družbeni dialog Izzivi kapitalizma in alternativni modeli Vloga države in obdavčitev Birokracija in učinkovitost v upravljanju Vzpon desničarske politike in izzivi Evropske unije Kulturne in spolne razprave Finančni sistemi in Bitcoin Potrošništvo in gospodarska rast

Po uveljavitvi novih ameriških carin na uvoz je Evropa pripravljena na protiudarec. Prvi protiukrepi bodo na mizi že jutri, čeprav Unija še vedno upa na pogajanja. Odmevajo tudi ameriške zahteve evropskim članicam Nata po zvišanju izdatkov za obrambo. Bo Slovenija za to namenila tudi kohezijska sredstva? Pristojni minister Aleksander Jevšek poudarja, da ne za vojno industrijo. V oddaji tudi: - Nemški javni sektor po dogovoru o zvišanju plač končal opozorilne stavke - Papež Frančišek, ki okreva po pljučnici, pozdravil 20 tisoč vernikov na Trgu svetega Petra - Kolesarski as Tadej Pogačar lovi svojo drugo zmago na dirki po Flandriji

Radio Ga Ga – Nova generacija bosta danes obiskala nova voditelja modernega sveta, Donald Trump in Elon Musk, ki sta za Slovenijo pripravila nekaj novih zakonov in odlokov, predvsem pa nas zanima, ali bo Slovenija postala nova oaza za golf ali vesoljski poligon? Uroš Slak bo gostil Matjaža Hana, ki na splošno začudenje vseh še ni odstopil. Spremljali bomo digitalizacijo slovenskega podeželja s Serpentinškom in Martelancem, Stare in Gros bosta komentirala tekmovalce na EMI, vse skupaj pa seveda šele, ko bombna enota s Kanglerjem in Rožmarinom odloči, da je zrak čist (in da ga Mesec še ni obdavčil). Vse to in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

Izrael in Hamas sta danes izvedla drugo izmenjavo izraelskih talcev za palestinske zapornike. Iz ujetništva v Gazi so izpustili štiri izraelske vojakinje, Izrael pa je v zameno iz dveh zaporov izpustil skupno 200 palestinskih zapornikov. Predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je ob tem Hamas obtožil, da ni izpolnil svoje obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja - prednost pri izpustitvi bi morali dati civilistom. Drugi poudarki oddaje: - Mesec dni pred volitvami v Nemčiji med glavnimi volilnimi temami vprašanje migracij. - Izteka se javna obravnava predloga davka na nepremičnine. - Hrobat peti na smuku v Kitzbühelu, peti tudi Mastnak na paralelnem veleslalomu na Rogli.

... se pogovarjata in preženeta osamljenost … Pripoveduje: Vida Juvan. Napisala: Bogomir Magajna. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Život. Sve to ne zavisi od mene. Setim se kako beše lep, nad vodama dubokim nekim, kao Mesec beo, sa lukom tankim i mekim, jedan most.

Život. Sve to ne zavisi od mene. Setim se kako beše lep, nad vodama dubokim nekim, kao Mesec beo, sa lukom tankim i mekim, jedan most.

Zadnja oddaja pred zasluženimi počitnicami prinaša voditelja Luko Meseca, ki bo opogumljen po dobljeni sodbi zanesljivo povedal vse, kar sme. V studiu se mu bodo pridružili člani Civilne iniciative Kočevje, ki imajo svoje poglede na JEK2, pa Franc Kangler, ki nepreklicno odstopa kot prometni poročevalec in profesor Hanumak, ki bo predstavil prve produkte Energetske koalicije. Uroš Slak bo tokrat gostil Matjaža Hana in reperja Zlatka, ki bo nekaj ostrih verzov namenil tudi novi nuklearki, Marcel pa se bo z Jožetom Potrebuješem in drugimi pogovarjal o novem 15 minutnem mestu Čukitown. Kralj Karel, Karel Erjavec, en Karel iz Brežic in mogoče še en Karel v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija..

Na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta sta dva zakonska predloga iz zdravstvenega resorja dobila zeleno luč socialnih partnerjev. Predlog zakona o pozabi so potrdili soglasno, o upravljanju kakovosti v zdravstvu pa ga je delojemalska stran potrdila, delodajalci pa so se vzdržali. Zdaj sta oba nared, da ju potrdi tudi vlada, morda že prihodnji teden. Druge teme: - Ameriško-britanski pogovori brez odločitve o dovoljenju Ukrajini za uporabo zahodnih raket dolgega dosega. - Zaostrovanje na severu Izraela: Hezbolah izstrelil več raket, območje zajeli požari. - Na Kraškem robu z novim centrom za obiskovalce povezali tudi lokalne ponudnike.

Stoosemindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je šesta in zadnja epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o žanrsko mešanih filmih, ki vestern kombinirajo z grozljivko, psihološko dramo, kriminalko itd. oziroma o parodijah vesterna ter za konec napovejo, da bo sedma sezona prinesla tudi nekaj novosti. Igor, ki mu bivše kažejo svoje ponije, je […]

Stosedemindevetdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je peta in predzadnja epizoda meseca vesterna. Agenti Mito, Igor in Aljoša tokrat govorijo o vesternu po letu 1990 (ali vsaj okrog) in vse do danes. Igor pravi, da je v vesternih po devetdesetih zaznati hkratno poveličevanje divjega zahoda in realizem, ugotavlja, da Pleše z volkovi gledalca brez pretiranih razlag popelje […]

Pesem o maju in pravljici o tem, kdo bo nabral več regratovih lučk … Pripovedujeta: Srečo Špik in Violeta Tomič. Avtorji literarnih del: Franci Lackovič, Maruša Guček, Ksenija Šoster Olmer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.