Podcasts about miru

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Začenja se glasbeni festival Glasbe sveta / Musiche dal Mondo, ki povezuje čezmejni prostor med Novo Gorico in Gorico. Na prizoriščih z izjemno zgodovinsko in krajinsko vrednostjo se srečujejo glasbeniki z vsega sveta ter soustvarjajo raznovrsten program, ki povezuje jazz, folk in glasbene tradicije različnih kultur. Letošnja osrednja tema je Uglaševalci miru, ki poudarja prijateljstvo in medsebojno poslušanje.

Leon XIV.: Miru ne prinaša atomsko orožje, ampak razorožitev.ZDA: Škofje ostro obsodili streljanje na migrante.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Nuncij Jurkovič bo v nedeljo v Banja Loki praznoval 25-letnico škofovskega posvečenja.

Proběhl Wimbledon a World Cup, lidé mají problémy s chytrými brýlemi a nikoho nezajímají Mimoni a monstra. Ale beef (nebo spíš pork) s prasátkem Peppa a rekord v pleškách na sítích dost rezonoval. To všechno a mnohem víc nabízí červencová popkultura, tak neváhejte a ponořte se do letního Slejváku s Miruš a Vilmuš. Jo a nezapomeňte s námi oslavit dva roky podcastu už 17. 7. v ARCHA+.

Proběhl Wimbledon a World Cup, lidé mají problémy s chytrými brýlemi a nikoho nezajímají Mimoni a monstra. Ale beef (nebo spíš pork) s prasátkem Peppa a rekord v pleškách na sítích dost rezonoval. To všechno a mnohem víc nabízí červencová popkultura, tak neváhejte a ponořte se do letního Slejváku s Miruš a Vilmuš. Jo a nezapomeňte s námi oslavit dva roky podcastu už 17. 7. v ARCHA+.Všechny díly podcastu Slejvák můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Tudi včerajšnja prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom je bila kratke sape. Sovražnost med stranema pomeni tudi največjo oviro za mirovni sporazum med Združenimi državami in Iranom, ki je danes zaradi izraelskih napadov na jug Libanona sporočil, da znova zapira Hormuško ožino. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaj je ob napovedi, da se iranska delegacija odpravlja na jutrišnje pogovore v Švico, dejal, da morajo Združene države prisiliti Izrael k prenehanju napadov. Nasprotno to predstavlja jasno krišitev dogovora med državama. Drugi poudarki oddaje: - Italijanska vlada zaostrovanje evropskih migrantskih pravil vidi kot svoj lasten uspeh. - Obiskovalci slovenske Istre bodo tudi letos poleti zdravstveno oskrbo lahko prejeli v turističnih ambulantah. - Kolesar Tadej Pogačar znova potrdil izjemno formo s kronometrsko zmago na dirki po Švici.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Send us Fan MailThis week Jon and Danielle are joined by ADGA Youth Rep Miru Kunst to talk about how she finds success raising dairy goats in a more suburban setting and limited acreage.  Mini Midori Farmwe have merch!

"Trstenjaka je zanimal človek," o njem pove njegov nekdanji sodelavec in sosed prof. Jože Ramovš. "Vsakega, ki je s svojimi stiskami in skrbmi, s svojo življenjsko zgodbo prišel k njemu po nasvet in pomoč, je spoštoval." Filozof, antropolog, psiholog, teolog, raziskovalec človeka prof. dr. Anton Trstenjak (1906 – 1996) je s svojim razmišljanjem pogosto prehiteval čas. Bil je pionir pozitivne, klinične in pedagoške psihologije v slovenskem prostoru, avtor številnih knjig – med njimi znamenitega dela Človek in sreča (1974) – pa tudi raziskovalec zaznavanja barv, po katerem znanost pozna tako imenovani Trstenjakov zakon. Ob 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti oddajo Glasovi svetov posvečamo življenju in delu dr. Antona Trstenjaka. Uvrščamo ga med največje slovenske mislece, intelektualce in humaniste. Oddaja skozi pripoved njegovega nekdanjega sodelavca prof. dr Jožeta Ramovša odstira podobo človeka, ki je znal združevati znanost, vero in globoko razumevanje človeka. Človeka korenin in človeka prihodnosti. Foto: Dr. Anton Trstenjak/ arhiv Vestnika

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kako v času stalnih sprememb, negotovosti zaradi vojn v svetu, tesnobe in preobremenjenosti najti globok in trajen mir? Tokrat smo se pogovarjali o psiholoških mehanizmih tesnobe, o tem, kakšno vlogo igrajo čustva ter o sprejemanju in zaupanju v Božjo previdnost. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. (Svoje vprašanje za naslednjo oddajo lahko pošljete na: za.zivljenje@ognjisce.si⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠)

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Kaj lahko prinese veter? Glasove, ki jih sicer ne bi slišali. Tudi glasove otrok z vsega sveta, ki želijo živeti v miru. 16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.Pred dobim mesecem smo tako pobliže spoznali enega zadnjih vpisov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, italijansko kuhinjo. Danes pa bomo prisluhnili glasovom, ki jih prepogosto preslišimo – glasovom otrok. Mreža UNESCO pridruženih šol (Associated Schools Network oz. ASPnet) je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni z namenom gradnje miru v mislih ljudi ter izobraževanja otrok in mladih o strpnosti in medkulturnem sodelovanju. Sestavlja jo več kot 11.000 vzgojno-izobraževalnih zavodov v več kot 180 državah sveta. V Sloveniji v njej sodeluje več kot 100 vzgojno-izobraževalnih zavodov, predvsem gre za osnovne in srednje šole, pa tudi vrtce. V Sloveniji ASPnet deluje pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za Unesco, prav tu pa se je lani rodila ideja o projektu Veter miru. Gre za pobudo, ki otrokom po vsem svetu daje prostor, da spregovorijo o miru – ne kot ideji, ampak kot nečem, kar želijo živeti vsak dan. V njihovih besedah pa se skriva tudi jasno sporočilo odraslim. Vabljeni, da mu prisluhnete.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Na današnji praznik, veliko noč, so po cerkvah potekala slovesna bogoslužja, škofje pa so v pridigah izpostavili pomen upanja, vere in družbene odgovornosti v času negotovosti. Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje dodaja, da je kriza priložnost za refleksijo o tem, kam gre naše življenje in kakšni so cilji, z namenom, da postavimo življenje na trdne temelje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Freelancer Samantha Nelson joins Bob Sirott to talk about which Chicago restaurants have specials for St. Patrick’s Day and how she came up with he list. Some places include City Winery, The Gage, Miru, River Roast, and more.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Ewolucja prawosławia: Od Majdanu do pełnoskalowej inwazji. Zapraszam na spotkanie z dr Andrzejem Szabaciukiem, Instytut Europy Środkowej, Katolicki Uniwersytet Lubelski.Zapoznaj się z warunkami oprocentowania wolnych środków w OANDA TMS Brokers: https://go.tms.pl/bezpaszportuUM Inwestuj w fundusze ETF z OANDA TMS Brokers: https://go.tms.pl/bezpaszportuETF

A special two-part session sees Fin and Miru returning from Beast Valley even as Solara ventures deeper into its unknown wilds. Featuring: Finioth, Son of Haranbrast of River Bend (Des) Solara, Daughter of Sorasta (Erin) Mirursia, Daughter of Borkar of Riddle Watch (Naja) The EOR Discord: https://discord.gg/xsDRFUXMVH  Back us on Patreon for lots of bonus content and an opportunity to game with members of the Order! https://www.patreon.com/esotericrp 

Cohesive story where?#Anime #Action #SciFi #Thriller #FutureSpecial thanks to these awesome artists for letting us use their music:Intro by ckotty3 -⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://pixabay.com/users/ckotty3-25960960/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Outro by Playsound - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://pixabay.com/users/playsound-24686998/⁠

Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve; dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in teolog; Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.

AMX アリキラ 第803回「新作を引っ提げてmiruさんがやってきた」 by IOSYS

Ambasador BiH za Australiju i Novi Zeland, gospodin Kemal Muftić posjetio je u srijedu, 14. januara 2026. glavnog imama Bosanskog islamskog centra Noble Park, Ismeta ef. Purdića i njegovu suprugu Sabinu, iskazavši im svoju podršku i solidarnost nakon što su pretrpjeli islamofobični napad, okarakterisan kao vjerski zločin iz mržnje.

Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb? Analiza v Vročem mikrofonu z dr. Ano Bojinović Fenko s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani.

While Fin and Miru ascend the mountain, Solara goes on a little adventure of her own. Then, she and Fin reunite as they each are descending to the Vale, only to encounter a little detour into Telmori territory... Featuring: Finlaker, Son of Haranbrast of River Bend (Des) Solara, Daughter of Sorasta (Erin) The campaign wiki can be found here: https://sixseasonsinsartar-4.obsidianportal.com  The EOR Discord: https://discord.gg/xsDRFUXMVH  Back us on Patreon for lots of bonus content and an opportunity to game with members of the Order! https://www.patreon.com/esotericrp 

Večina kristjanov po svetu danes praznuje božič - praznik rojstva Jezusa Kristusa. Pričakali so ga s polnočnimi svetimi mašami. Slovenski katoliški škofje so v poslanici zapisali, da naj božič srca napolni z močjo, tolažbo in mirom. Da se v negotovem svetu ravno božič vrača k bistvu, da bog prihaja k šibkim in ranljivim, pa je spomnil evangeličanski škof Aleksander Erniša. Drugi poudarki oddaje: Množičen obisk polnočnice v Betlehemu, prve po uveljavitvi premirja med Izraelom in Hamasom. Kako zasedena so v prazničnih dneh gorenjska turistična središča? Zvečer zagorelo v Domu starejših Notranje Gorice.

Marcel Ciolacu și Ciprian Ciucu, marii câștigători ai recentelor alegeri locale parțiale, și-au finanțat campaniile din împrumuturi de 1,47 milioane de lei de la persoane fizice. Ciucu a adăugat 133.000 de lei din venituri proprii (G4Media) - Joia cuțitelor lungi la PNL. Ilie Bolojan a decapitat organizațiile din sectoarele 2, 3, 4 și 5. Ciprian Ciucu e însărcinat cu găsirea de soluții (Libertatea) - Cele 20 de măsuri concrete de relansare economică, puse pe masă de mediul de business (CursDeGuvernare) - Revedere dintre Plahotniuc și Filat. Ex-premierul moldovean a fost condamnat în perioada în care oligarhul controla totul peste Prut (Adevărul) Opinie: Ce fel de ministru al Apărării e potrivit în România (DW) România ar putea avea cel mai tânăr ministru al Apărării din ultimii 35 de ani într-o perioadă în care pacea e pe muchie de cuțit, Europa se înarmează și România pare să nu înțeleagă momentul grav în care se află. Fotoliul Apărării a rămas vacant după demisia forțată a lui Ionuț Moșteanu, care s-a încurcat când a trebuit să dea explicații despre studiile lui finalizate la o universitate controversată, dar și despre imposibilitatea lui de a spune cum de nu a făcut armata, într-o perioadă în care stagiul militar era obligatoriu. USR l-a nominalizat pe Radu Miruță, 40 de ani, pentru fotoliul Apărării. Miruță este deocamdată ministrul Economiei și a asigurat interimatul de la MApN, fără să producă niciun fel de valuri și fără să se pună pe el în evidență. A făcut în paralel o facultate de drept privată din Târgu Jiu și Facultate de electronică, telecomunicații și IT de la Politehnica din București, unde a rămas asistent universitar. România are nevoie de un ministru al Apărării care să încurajeze analizele militarilor și soluțiile lor, într-o lume în care Moscova ar vrea să-și extindă influența cu orice preț.  Războiul are multe fețe, România a exersat deja atacurile cibernetice, creșterea curentului extremist-naționalist deopotrivă în mediul real și în cel virtual, dar și dronele rusești care traversează spațiul aerian al țării și care în mandatul precedent al ministrului Apărării nu au fost doborâte. România a părut nepregătită în fața inamicului său lăsând aceste aparate fără pilot să se plimbe, să monitorizeze, să pună la încercare apărarea țării. Poate că Bucureștiul are nevoie de un ministru al Apărării care să-și asume rapid decizii ferme, care să fie respectat de militari, dar care la rândul lui să știe cum să folosească expertiza ofițerilor, e de părere jurnalista DW Sabina Fati. EXCLUSIV Marcel Ciolacu și Ciprian Ciucu, marii câștigători ai recentelor alegeri locale parțiale, și-au finanțat campaniile din împrumuturi de 1,47 milioane de lei de la persoane fizice. Ciucu a adăugat 133.000 de lei din venituri proprii (G4Media) La recentele alegeri locale parțiale, candidatul PSD la șefia Consiliului Județean Buzău, Marcel Ciolacu, și-a finanțat campania electorală exclusiv din împrumuturi acordate de persoane fizice, în timp ce candidatul PNL la Primăria Generală, Ciprian Ciucu, a avut din aceleași surse 83,5% din venituri. Datele au fost făcute publice de către partide, zilele trecute, în Monitorul Oficial. Până la ora editării acestui material, nici unul dintre cei doi candidați nu a răspuns la o cerere G4Media.ro în care li s-a solicitat numele persoanelor fizice care i-au împrumutat. Joia cuțitelor lungi la PNL. Ilie Bolojan a decapitat organizațiile din sectoarele 2, 3, 4 și 5. Ciprian Ciucu e însărcinat cu găsirea de soluții (Libertatea) Primarul ales al Capitalei, Ciprian Ciucu – cel mai de succes liberal al momentului – a fost însărcinat oficial să găsească soluții adecvate momentului, care pot fi, în teorie, și menținerea pe loc a împricinaților Monica Anisie, Ionuț Stroe, Andrei Baciu și, respectiv, Dan Meran. Pentru a calma situația în vederea unor Sărbători fericite, termenul până la care Ciucu poate veni cu propuneri – posibile și de la Forța Dreptei – este finalul lunii ianuarie, citim în Libertatea. Ilie Bolojan dorește performanță cu orice preț, nefiind dispus să accepte tot felul de scuze sau de explicații. Între aceste propuneri de schimbări au existat plângeri venite dinspre primari, care au pus pe tapet problemele pe care le au cu colectarea taxelor și impozitelor. Cele 20 de măsuri concrete de relansare economică, puse pe masă de mediul de business: Ar debloca investiții de 10 mld. lei – ar creștere gradul de conformare cu 2 mld. euro – ar reduce povara administrativă cu 30-40% pentru companii (CursDeGuvernare) Confederația Patronală Concordia, care reprezintă companii din cele mai importante 20 de sectoare economice, având o contribuție de 30% la PIB, propune un pachet de 20 de măsuri de relansare și creștere economică. Este vorba despre politici fiscale pentru investiții, reforme structurale și mobilizarea capitalului autohton pentru competitivitate, scrie CursDeGuvernare. Implementarea pachetului de măsuri Concordia ar genera: Deblocarea a peste 10 miliarde lei în investiții Creșterea gradului de conformare fiscală și a colectării cu un impact estimat la 1,4-2 miliarde euro anual Reducerea costurilor administrative pentru companii cu 30-40% Crearea unui mediu economic favorabil pentru sute de mii de locuri de muncă „Mediul de afaceri este pregătit să continue să susțină creșterea economică, dar are nevoie de semnale puternice și concrete care să arate că statul este un partener, nu un inhibitor, în acest proces,” susține Mihai Matei, Vicepreședinte, Confederația Patronală Concordia. Revedere dintre Plahotniuc și Filat. Ex-premierul moldovean a fost condamnat în perioada în care oligarhul controla totul peste Prut (Adevărul) Vlad Filat și Vladimir Plahotniuc s-au revăzut în instanță. Fostul premier moldovean, condamnat în perioada în care Vladimir Plahotniuc deținea puterea din Republica Moldova, a venit la ședința de judecată în dosarul furtul miliardului în care figurează oligarhul.  Continuarea, în Adevărul.

Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Ne tikai pie mums Latvijā un Baltijā, bet arī citviet Eiropā turpinās ļoti silts rudens. Latvijā pagājušajā nedēļā – 7. novembrī – tika reģistrēts +15 grādu siltums. Un tas ir viens no vēlākajiem datumiem rudenī, kad bijusi tik augsta gaisa temperatūra. Zināmi vēl tikai daži gadījumi vēsturē. Nesenākais no tiem 2022. gadā, kad gan Rīgā, gan Mērsragā bija +15 grādi, un tas notika 12. novembrī, kas ir visvēlākais datums ar +15 grādiem. Šonedēļ siltuma rekordi birs Eiropas centrālajā un rietumu daļā. Ceturtdien un piektdien daudzviet Francijā prognzēti +20, +25 grādi, kas pat Francijā novembra vidū nav ierasti. Bet līdz +15, +20 grādiem silts būs Vācijā un pat daļā Polijas, Čehijā, Austrijā un Ungārijā. Tikmēr Atlantijas okeāna otrā krastā – Amerikā – daudzviet atnākusi ļoti agra ziema. Gan Kanādas, gan ASV austrumu štatos iestājies sals, snieg un puteņo. Īpaši stipru snigšanu piedzīvojuši reģioni Lielo ezeru tuvumā, kur veidojās ezera efekta sniega mākoņi. Līdzīgi kā pie mums Rīgas līcis mēdz burtiski ražot intensīvus nokrišņu mākoņus, kad pie mums ieplūst auksts gaiss, tas pats notiek virs Lielajiem ezeriem starp ASV un Kanādu. Vsivairāk uzsnidzis uz dienvidiem no Mičiganas ezera – Indianas štatā – ap 30 cm sniega. Aukstā gaisa masa aizplūdusi pat tik tālu uz dienvidiem, ka Floridā uzstādīti aukstuma rekordi. Štata ziemeļos temperatūra pat noslīdējusi mazliet zem nulles, līdz -2…-3 grādiem, kas saulainajai un siltajai Floridai nav bieža parādība pat ziemas mēnesis, kur nu vēl novembra vidū. ASV Nacionālās Okeāna un atmosfēras pārvalde lēš, ka šis ir lielākais aukstuma vilnis pēdējo gandrīz 30 gadu laikā, bet atsevišķās vietās var tikt uzstādīti lokālas nozīmes rekordi ar lielāko aukstumu pēdējo 60 gadu laikā.  * Latvijā, patriotu nedēļā, laiks pie mums vienmēr ir pelēcīgs, vēss un drūms un noteikti gribētos vairāk svētku brīvdienu labā laikā, vienlaikus, manuprāt, lieliski ir arī tas, ka novembra valsts svētku laikapstākļi ir radījuši spēcīgas asociācijas un tikai papildina svētku sajūtu. Paliekot pie pamata 15 svētku dienām gadā, ir viena lieta no statistikas, ko gribas pateikt uzreiz – vienīgā no visām svētku dienām, kad vēsturiski Latvijas teritorijā nekad nav bijis sals, ir Jāņi – 24. jūnijs. Pat ne Līgo diena, jo 23. jūnijā ir bijuši gadījumi, kad temperatūra ir mīnusos. Rekords ir 1977. gada Līgo dienas rīts Stendē ar -1,5 grādiem. Un te cilvēki noteikti atcerēsies, ka arī Jāņu rītā, 24. jūnijā ir bijusi salna un tā ir tiesa, ir bijuši gadi un pēdējais visspilgtākais bija 1992. gads, kad salna zāles augstumā bija daudzviet Latvijā. Jāņu rītā nebija rasas, zāle bija sasalusi kraukšķīga, bet 2 metru augstumā, kur mēra gaisa temperatūru, minimums bija Zosēnos: +0,7 grādi. Vēsturiskajā bezslanu periodā, kas ir no jūlija pirmās puses līdz augusta vidum, kad Latvijā tiešām nav pat salnu, svētku mums nav. Kurus no svētkiem statistiski var saukt par saulainiem, siltiem un kurus pavisam noteikti ne? Uz šo jautājumu pat bez klimatisko datu analīzes mēs katrs vairāk vai mazāk varam atbildēt. Tātad Līgo diena, Jāņi, protams, vairumā gadījumu ir vairāk vai mazāk vasarīgi un tad ir svētki, kuros var būt gan vasarīgs siltums, gan sniegs un tādi ir gan 1. un 4. maijs, gan, protams, Lielā Piektdiena un Pirmās un Otrās Lieldienas, kas var iekrist datumos no marta beigām līdz aprīļa beigu daļai. Bet ir vēl divas svētku dienas, ko cilvēki piemirst, ka vispār tie ir, tā sauktie, sarkanie datumi. un tā ir Mātes diena – maija otrā svētdiena. Jo, tā kā tā ir svētdienā, tad lielākā daļa cilvēku nebauda īpašās svētku dienas privilēģijas darbā. Un vēl Vasarsvētki, kas arī ir mainīgos datumos no 10. maija līdz 13. jūnijam, bet arī vienmēr svētdienā. Šos un Pirmās Lieldienas, kas ir svētdienā es tomēr no statistikas celtu ārā, jo tās tomēr nav klasiskas svētku brīvdienas, kad cilvēkiem tiek dots vairāk brīva laika svinēšanai un atpūtai. Noņemot šīs trīs dienas nost mums ir 12 svētku brīvdienas, no kurām stabili divas ir vasarīgas. Ja paveicas, tad maija svētki un Lieldienas, tad var iekrist līdz 6 svētku brīvdienā ar labu laiku. Pārājās – 18. novembris, trīs Ziemassvētku brīvdienas, Vecgada diena un Jaungada diena labākajā gadījumā ir ar sauli, bet biežāk tomēr tumšas un pat Ziemassvētku laiks arvien biežāk ir bez sniega. Klimatiskie dati rāda, ka 1. un 4. maijā iespējamība, ka diena ir saulaina, ir 70 procenti, savukārt novembrī vai decembrī 20-30 procenti. Turklāt, ja maijā diena ir saulaina, tad saule var spīdēt līdz 16 stundas, tad novembrī un decembrī, pat ja visa diena ir ar skaidrām debesīm, tās ir tikai 6–7 stundas. Bet šajā diskusijā par svētku brīvdienas statusa atņemšanu 1. maijam, bieži dzird argumentu, ka Darba svētki ir Padomju laika mantojums un to vajag atmest. Šis komentārs no manis ne par kllimatu vai laikapstākļiem, bet tomēr aicinu atcerēties, ka 1. maijā ne visi svin Darba svētkus un arī es personīgi šo dienu vispār nesaistu ar darba svētkiem, bet kā ierakstīts arī likumā – Latvijas Republikas Satversmes sapulces sasaukšanas diena. Tā ir diena, kad Latvijā sāka strādāt pirmais demokrātiski ievēlētais parlaments. Un, manuprāt, tas ir gana nozīmīgs notikums demokrātiskai valstij. Protams, var diskutēt, vai tam vajag svētku brīvdienu, bet to Darba svētku argumentu gan var mierīgi atmest.  Mēs pavisam noteikti neeam rekordisti Eiropā un pat Lietuvā ir par vienu brīvdienu vairāk, nekā mums, bet viņiem arī ir tās brīvdienas, kas vienmēr iekrīt svētdienā – Mātes diena un viņiem arī jūnija pirmā svētdiena – Tēva diena. Vēl, starp citu, mīts, ka lietuviešiem kā katoļiem Jāņi nav brīvdiena. Nav tiesa. Viņiem Līgo diena nav brīva, bet 24. jūnijs ir gan. Un atšķirībā no mums, lietuviešiem ir divas brīvidneas kārtīgā vasarā – 6. jūlijs – Karaļa Mindauga kronēšanas diena un 15. augusts – VIssvētākās Jaunavas Marijas debesīs uzņemšanas diena, vienlaikus tie, kas nav katoļi to svin kā Zemes mātes dienu pēc pagānu tradīcijām kā viduspunktu starp vasaru un rudeni. Un vēl interesanti, ka lietuvišiem novembrī ir divas brīvdienas pēc kārtas – 1. novembrī Visu svēto diena un 2. novembris – Mirušo piemiņas diena, ko mēs saucam par svecīšu vakaru. Igauņiem savukārt ir tikai 12 svētku dienas. Bez 23. un 24, jūnija Igaunijā vēl ir Neatkarības atjaunošanas diena 20. augustā. Bet, kas interesanti, ka 23. jūnijs nav Saistīts ar vasaras saulgriežiem un Līgo pagānu tradīcijām. Tā ir Uzvaras diena. Un uzvaras diena, kas ir svinama arī Latvijā. Igauņiem 23. jūnijs ir brīvs par godu uzvarai Cēsu kaujā 1919. gadā, kad iaguņu un latviešu karavīri plecu pie pleca cīnījās pret Vācu karspēku. Un uzvarēja. Rekordisti svētku brīvdienu skaitā Eiropā ir Austrija. Bet ne visa Austrija. Tur atkarībā no federālās zemes ir 13–18 svētku brīvdienas. Intersanta šķiet Malta. 14 brīvdienas. Ļoti vidēji uz pārējo Eiropas valstu fona, bet liekot kopā ar klimatiskajiem un meteoroloģiskajiem datiem kaut kā likās, ka viņiem daudz brīvdienu vasarīgā laikā, bet skaidrs, ka Maltā vienkārši laiks ir vasarīgāks. Viņiem 8 no svētku brīvdienām sanāk tādā laikā, kas mums saucams par vasarīgu. Brīvības diena 31. martā, kad Maltu pameta britu karspēks1979. gadā, Lieldienu brīvdienas, darba svētki 1. maijā, sacelšanās pret britu koloniālistiem 7. jūnijā, tad viņiem brīva ir Pēterdiena 29. jūnijā, Marijas debesīs uzņemšanas diena 15. augustā, vēl ir vairāku vēsturisku uzvaru svinības 8. septembrī, tad galvenā Natkarības diena 21. septembrī, kad arī Maltā vēl valda vasara. Ja runājam par ziemeļniekiem, viņi tiešām ir strādīgāki un viņiem ir vismazāk svētku brīvdienu – Islandē tikai 10, Zviedrijā un Norvēģija 12, Somijā 13. Un vasaras brīvdienu ziņā Norvēģijā ir visbēdīgāk. VIņiem nav Jāņu vai cita veida Vasaras saulgriežu brīvdienu. Kaut cik siltajā gada daļā ir 1. maijs, 17. maijs – Konstitūcijas diena un tad ir trīs kristiešu brīvdienas, no kurām viena vienmēr ir svētdienā un tās ir, es nebiju pārliecināts par precīziem nosaukumiem latviešu valodā, bet tās ir 39. diena pēc Lieldienām, tātad arī kaut kad aprīļa beigās vai maijā un vēl 49. un 50. diena pēc Lieldienām, kas sanāk ne vēlāk kā jūnija vidus, kad daļā Norvēģijas vēl mēdz pa reizi snigt. Rezumējot var teikt, ka mūsu svētku brīvdienu komplekts ir tuvs Ziemeļvalstīm, bet tomēr mums ir mazliet vairāk brīvdienu. Gribētu mums brīvu 21. augustu, jo tie 1991. gada notikumi šķiet svarīgi mūsu vēsturē. 11. novembris ir ar ļoti jaukām tradīcijām un tad noteikti patritisku noskaņu ir vairāk, bet labums ir tas, ka – tā kā 11. novembris nekad nav bijis brīvdiena, mēs esam iemācījušies to svinēt bez papildu bīvā laika. Un 11. novembris, manuprāt, ir tādi ļoti latviski svētki, jo ja mēs te Rīgā vēl pulcējamies pie Prezidenta pils un kopīgi dedzam sveces, daudzi jo daudzi, arī rīdzinieki, kas nenāk uz Krastmalu, iededz sveci logā un svarīgākais ir pārdomas, ko dod šī diena un vakars. Un tādā ziņā man šīet, ka 11. novembris ir pašpietiekams, bet 21. augustu varētu iedzīvināt, ka ļoti jaukus, brīvības svinēšanas svētkus ārā, ar plašākām dažādu aktivitāšu iespējām. Bet katram noteikti savas domas un argumentu jau ir daudz un dažādi.  Teiktu, ka nav slikts mūsu svētku brīvdienu komplekts. Nav kā maltiešiem, kas var rīkot festivālus visu cauru vasaru, bet tam jau mēs ņemam atvaļinājumus.

Današće gošće pomažu drugima:- kroz telesnu i partnersku psihoterapiju- da napišu svoju knjigu i ispričaju svoju priču- da bolje razumeju sebe i pokažu autentičnost- da prođu kroz trudnoću i rađanje na najlepši mogući način- da dođu do svojih idealnih klijenata preko InstagramaPozivam te da nam se pridružiš u Biznis bazihttps://forms.gle/kjcU2Pu65XnKSQZz8GOŠĆEDragana O  https://www.instagram.com/dragana.media/Dragana J https://youtube.com/@porodjajkakavzelimIvana M https://www.instagram.com/studio_za_kreativno_pisanjeTijana M https://www.instagram.com/tijana.maric.pisacVesna K https://www.instagram.com/drvesna.karin/Ivana A https://youtube.com/@ivanaacimovic_

Predsednik Združenih držav Donald Trump se je tako rekoč ves čas, kolikor traja vojna v Ukrajini, videl v vlogi posrednika, ki jo je zmožen končati. Po številnih pogovorih in celo osebnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pred dvema mesecema vojna še vedno traja. Po včerajšnjem dveurnem telefonskem pogovoru s Putinom pa je Trump izrazil previden optimizem in napovedal sestanek z ruskim kolegom v Budimpešti. Za zdaj brez natančnega datuma, a s kratkim, dvotedenskim časovnim okvirjem. V oddaji tudi o tem: Evropska unija namerava svoj dronski zid vzpostaviti v prihodnjih dveh letih - Premier Golob bo danes skušal pomiriti delodajalce, ki jih razburja napoved obvezne božičnice - Po hitri cesti prek Rebrnic lahko proti Italiji zapeljejo tudi osebni avtomobili

Sinočnji podpis deklaracije o miru v Gazi je minil v znamenju velikih besed. Z izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov je bila obenem izpolnjena peta od skupno 20-ih točk mirovnega načrta, ki pa ne predvideva, kakšna bo politična prihodnost uničene enkalve. Komentarjem o morebitni rešitvi dveh držav se izogiba tudi ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da je za zdaj pomembna predvsem obnova Gaze. Druge teme: - Varnostni izzivi tudi pred zvezo Nato. V Ljubljani poudarjen pomen višanja obrambnih izdatkov in nadaljnje pomoči Ukrajini. - Predlog zakona glede obvezne božičnice naj bi bil pripravljen. Bo prepričal socialne partnerje? - Neučinkovitost slovenskih nogometašev v napadu premalo za zmago nad Švico v Stožicah.

Tudi letošnji mednarodni dan miru, ki ga zaznamujemo danes, poteka v senci nemirov in vojn, med drugim tudi v Gazi; tam je bilo v ofenzivi izraelske vojske na istoimensko mesto včeraj ubitih več 10 ljudi. Tarča so bili vnovič tudi šotori razseljenih Palestincev in zatočišča, urejena v prostorih nekdanjih šol. Drugi poudarki oddaje: - V ZDA bodo začele veljati visoke pristojbine ob izdaji vizumov za visoko kvalificirane tuje delavce. - Zaradi kibernetskega napada na nekaterih letališčih pričakujejo težave tudi danes. - Izboljšanja razmer na cestah ne bo brez dviga prometne kulture, opozarjajo pristojni.

Mednarodni dan miru tudi letos poteka v senci oboroženih spopadov po vsem svetu, je v poslanici dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Kot je povedal, smo priča eksploziji konfliktov, kršitvam mednarodnega prava, število beguncev pa je največje doslej. Ob dnevu miru je tako pozval vsakega posameznika, naj bo glas tistih, ki ga nimajo. Ostali poudarki oddaje: - Ob več deset žrtvah napadov v Gazi znova tudi smrti zaradi lakote. - Nizozemska policija po nasilnih protimigrantskih protestih v Haagu napoveduje nove aretacije. - Med spletnimi prevarami prevladuje fišing, veliko tudi zlonamerne programske opreme.

お風呂でシコる時／下ネタが面白いと疲れてる／無人島パイズリがやりたい／1000円でコロチキにあげたいもの／イッちゃってるシチュエーション Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

日向坂46 「お願いバッハ！」に西野出演／KOCファイナリストについて／自炊／水素吸引／スピリチュアル／ふわふわどくどくクイズ Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Zadržani optimizem, ki ga je bilo moč čutiti ob srečanju med predsednikoma Združenih držav in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, je po tednu dni popolnoma izpuhtel. Rusija vztraja pri svojih zahtevah, za nova srečanja na najvišji ravni ne kaže zanimanja. Ukrajina medtem zavrača ruske ozemeljske zahteve. Druge teme: - Kmetovanje mladih tudi letos med poudarki sejma Agra - Hrvaška bi za tuje delavce uvedla obvezno znanje osnovne ravni hrvaščine - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradi za slovensko koprodukcijo in najboljšo žensko vlogo

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

Združene države so oblikovale nov predlog premirja v Gazi, ki predvideva 60-dnevno prekinitev ognja in izpustitev nekaj izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike, po podpisu pa takojšnje pošiljanje pomoči v Gazo. Hamas je po poročanju nekaterih medijev napovedal zavrnitev predloga, saj ta ne predvideva končanja vojne. V oddaji tudi o tem: - Začasna pravna zmaga Trumpove administracije: po pritožbi Bele hiše uvozne carine spet veljavne. - Vlada sklenila kompromis glede novele zakona o vrtcih: v občinah in vrtcih so vsaj delno zadovoljni. - Cankarjeva nagrada Barbari Korun za pesniško zbirko Vnazaj o izginjanju vere v človečnost.

This story is about a young girl leaving home with her family on an adventure. This trip was not her idea, but she had to go. School on board the Orion is a hybrid approach, and Mia spends a lot of time studying. When she meets Miru, she gets frustrated by the changes made to her schedule, but in the end, maybe it is all for the best Sleep Tight!, Sheryl & Clark❤️