Kuhajmo s sestro Nikolino

Poslušalka je vprašala, zakaj vse se uporablja stebelna zelenjava in kako jo shraniti za čez zimo. Sestra Nikolina je povedala, da stebla od blitve lahko uporabimo za pripravo solate ali za narastek. Blitvina stebla posebej skuhamo in jih za solato narežemo na centimeter pa pol velike koščke in damo kuhat v rahlo slano vrelo vodo. Ko so kuhani, jih takoj odcedimo, zabelimo z oljem in pokrijemo, da se omedijo. Nato dodamo česen in čebulo ali pa samo drobnjak oziroma peteršilj, pa kis in olje. Za narastek pa stebla prav tako skuhamo, naložimo v pekač in prelijemo z bešamelom. Lahko pa narezana stebla zamešamo v gostejše omletno testo in zapečemo z obeh strani. To bo odlična priloga h krompirju ali pa jo postrežemo k solati. Po želji na vrhu naribamo sir. Blanširana stebla lahko tudi zamrznemo.

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj najprej praži čebulo, nato pa še stisnjen česen. Oboje pražimo krajši čas, da ne bo zagrenilo. Poprašimo s pirino moko in zalijemo. Kasneje naredimo še smetanov podmet, da bo juha rahlo zgoščena. Pri različnih zelenjavnih juhah sestra Nikolina svetuje, naj dodamo korenček ali krompir. Pri česnovi juhi tega ne naredimo. Če želimo, da bo juha kremna, naredimo podmet iz pirine moke. Zgostimo jo lahko tudi s krompirjem, ki ga fino stlačimo, a pazimo, da ne bo krompirjev okus prevlada. Svoj recept za česnovo juho je povedala tudi poslušalka. Juho zgosti s krompirjem, doda tudi korenček in različne začimbe.

Kumarice sproti pobiramo in jih shranjujemo na hladnem, je uvodoma pojasnila sestra Nikolina. Ko se jih nabere prava količina, jih operemo in skrtačimo. Vmes pristavimo 1 l kisa, 2,3 dl vode, 2 zvrhani žlički soli, sladkor, zrno popra, nekaj lovorjevih listov, koperc, vršičke vinske trte (vitice). Ko kis zavre, ga odstavimo in nato s toplim ali pa ohlajenim kisom zalijemo kumare, ki so naložene v kozarcih. Zapremo jih in pasteriziramo v pečici: naložimo na pekač in nalijemo malo vode ter postavimo v pečico ter prižgemo na 200 stopinj Celzija. Ko se začnejo pojavljati mehurčki, pečico ugasnemo in pustimo v nje, naj se ohladi. Če pa je le nekaj kozarcev, lahko pasteriziramo v loncu. Na dno damo prtič, nalijemo vodo do ¾ višine kozarcev, pristavimo. Vre naj 15 minut, nato pa odstavimo, da se ohladijo. Nato jih preložimo v shrambo in občasno pregledamo, kako držijo pokrovčki.

Ob besedi zavitek marsikdo najprej pomisli na jabolčni štrudelj, ampak se za to besedo lahko skriva še marsikaj drugega. Poznamo tudi zavitke iz zelenjave in mesa. Sestra Nikolina je povedala, kako pripravimo zavitek iz bučk. Vlečeno testo z enim jajcem dobro pregnetemo. Naj ne bo ne premehko, ne prekrepko in naj se dobro odpočije. Medtem pripravimo nadev. Za tanek skutin namaz potrebujemo: 1 jajce, sol, malo skute in kakšno žlico kisle smetane. To namažemo po razvaljanem testu in na to grobo naribamo bučke. Teh ni niti treba lupit, jih samo očistimo in po potrebi obrežemo. Na vrhu potresemo zlatorumeno praženo čebulo. Po potrebi dosolimo in potresemo s poprom. Zavijemo in preložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Če je namazan z oljem, potem zavitek lahko po pekaču premikamo. Na vrhu namažemo s kislo smetano, nabodemo z vilico in postavimo v 190 stopinj Celzija vročo pečico. Peče se približno 40 minut, po potrebi ga vmes obrnemo ali pa prestavimo višje ali nižje v pečici. To je lahko odlična priloga ali pa glavna jed s solato. Pražena čebula da svojevrsten okus. Lahko pa zabelimo s prekajeno slanino ali olivnim oljem ... Na podoben način delamo zavitek iz špinače ali blitve (to samo blanširamo in naložimo na skutin namaz), na vrhu damo še malo sesekljanega česna ali narezanega drobnjaka. Zelo dober je tudi zavitek s praženim svežim zeljem na čebuli ali s praženim mesom.

Poslušalka je že večkrat poslušala narediti francosko sladico Tarte Tatin, to je jabolčna pita po starem francoskem receptu. Opazila je, da ji pri različnih sortah jabolk različno uspe, zato je sestro Nikolina prosila za nasvet glede sorte jabolk pri pitah. Sestra Nikolina je odgovorila, da tako pri klasičnih pitah kot pri takih v obliki torte najbolj odgovarjajo sladke sorte jabolk, kot je zlati delišes. Ta se vedno dobro obnese, pa naj bo priprava s svežimi ali dušenim jabolki. Sama bolj prisega na dušena jabolka. Pripravlja jih v širši posodi, polovičke malo posladka in poškropi z belim vinom ter pokrito duši. Jabolka sladkih sort se bodo samo omehčala, kisla jabolka pa bodo pri tem razpadla.

Poslušalko je zanimalo, kaj bi dala v punč za šarloto namesto ruma zaradi otrok. Sestra Nikolina ji je svetovala sadni liker. Tam je alkohola manj, a se bo porazdeli in med peko izzvenel. Sama uporablja breskov liker, ker je zelo okusen in je dovolj, če ga damo majhno količino.

Poslušalec je sporočil, da ima težave pri pripravi hrenovk v pivskem testu. Slednje mu steče dol oziroma odpade s hrenovke med cvrtjem ... Sestra Nikolina je dejala, da se to zgodi, ker je površina hrenovke gladka, zato mu je svetovala pripravo hrenovk v listnatem testu. Tega tanko razvaljamo, narežemo 2 cm široke pramene in zavijemo okrog hrenovke ter fiksiramo z zobotrebcem. Postavimo na pekač (mazanje ni potrebno, ker je listnato testo mastno), premažemo z jajcem ter damo v 200 stopinj Celzija vročo pečico za 15-20 minut.

Poslušalka je vprašala, kaj bi lahko že doma, torej vnaprej pripravila za dopust v kampu za večjo družino (6 oseb). V kampu nimajo kakšnega večjega hladilnika, zato bi rada take jedi, da bi jih lahko vložila v kozarce in dobro zaprla. Na ta način že pripravlja bolonjsko omako in paradižnikovo omako za testenine. Rada pa bi še kaj drugega. Sestra Nikolina ji je predlagala nadevano papriko. Ko je jed kuhana, vrela, paprike naloži v ogrete kozarce in zalije z omako ter takoj dobro zapre. Predlagala je tudi praženo meso za polivko oziroma mesni haše (mesna sekanica). Ko je meso sočno in je praženje na višku, ga naloži v ogrete kozarce in dobro zapre. Naslednji predlog je bil ješprenj v enolončnici, pa še jota, sataraš ...

Kako bi odpravila pri biskvitih in roladah vonj po jajci, je poslušalka vprašala sestro Nikolino. Slednja ji je svetovala, naj biskvitu doda tako ali drugačno aromo. Za biskvit najprej iz beljakov naredimo sneg. Posebej stepemo rumenjake in sladkor, dodamo moko, na koncu pa še sneg. Glede arome lahko doda malo limonine lupine ali pa če v moko zameša žlico ali dve zmletih orehov ali lešnikov, lahko doda še malo cimeta ...

Sestra Nikolina je povedala, kaj vsem lahko gospodinje in gospodinjci v teh dneh pripravijo iz zelenjave, ki je že zrasla na vrtovih: korenček, koleraba, grah ... Lahko pripravimo juhe, solate ... Veliko jedi lahko pripravimo iz špinače in blitve. Iz stebel blitve lahko na primer naredimo okusno solato: narežemo jih na centimeter velike koščke, prekuhamo v slani vodi (samo da postanejo mehka), odcedimo in ko se ohladijo, pokapljamo z oljem, dodamo kis, solimo, dodamo še narezan svež peteršilj ali drobnjak, po želji stremo še malo česna in nastala bo okusna kuhana solata. Sodi k topli ali hladni jedi, tudi k narezku. Lahko pa s koščkom kruha to postane tudi lahek obrok, zgodnja večerja ali pozno kosilo. Liste blitve in tudi špinače sicer samo kratko blanširamo, na cedilo splaknemo z mrzlo vodo, odcedimo in damo na napol praženo čebulo, dodamo še malo česna, mletega popra in narezanega peteršilja in stvar je zaključena ter pripravljena za druge jedi. Ena takih je zavitek. Vlečeno testo namažemo s skuto in dodamo pripravljeno blitvo, zabelimo z maslom ali s kislo smetano in zavijemo, pomažemo z jajcem ali kislo smetano ter damo v pečico.

V teh vročih dneh vsi sprašujejo, kje je sladoled in kako ga lahko naredimo doma. Sestra Nikolina je povedala, da ga lahko naredimo iz sadja, ki ga imamo doma (maline, jagode, marelice, banane ... ). Sadje stlačimo ali zmiksamo in sladkamo ter prelijemo z limoninim sokom (da ohranijo barvo in okus). Lahko dodamo še malo sadnega (breskovega) likerja. Posebej stepemo ½ l smetano, dodamo še 1-2 navadna ali sadna (isti okus kot je sadje) jogurta. Oboje zmešamo in naložimo v manjše posodice ter damo v skrinjo. Lahko pa pustimo v skledi, jo postavimo v skrinjo in vsake ½ ure pomešamo.

Poslušalka bi rada za konec šolskega leta pripravila nekoliko drugačne - gratinirane polpete. Pri njih doma jih imajo zelo radi in bi ji rada danes presenetila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj naredi polpete kot običajno - najprej zapeče z obeh strani, nato pa duši v sopari. Nato naj jih preloži na pekač s peki papirjem ali pa v steklokeramično posodo (v kateri bo lahko postregla na mizi). Na vsak polpet na da košček sira (lahko rezine, ki so ostale od narezka), podloži kakšen košček šunke in pekač postavi v zgodnji del pečice in počaka, da se sir stopi.

Poslušalko je zanimalo kuhanje štrukljev na mrežici v večji ovalni posodi – ali mora dati štruklje na krpo ali lahko uporabi peki papir. Sestra Nikolina je povedala, da servieto položimo na mrežico zato, da štruklji ne pokukajo skozi luknjice na mrežici, kar se težko loči. Ko so štruklji kuhani, mrežico dvignemo iz posode, ter kar na servieti razrežemo. Poslušalki je svetovala, naj poskusi kuhanje s peki papirjem. Nad soparo lahko kuhamo štruklje, kruhovo klobaso, cmoke ... Tako kuhane jedi so bolj polnega okusa.

Na vrtu je tudi že rabarbara, sestra Nikolina priporoča uporabo za kompote ali pa za štrudelj, sploh če imamo še malo jabolk iz ozimnice. Za kompot narezano rabarbaro stresemo v vrelo, sladkano vodo z jabolki. Ko znova pride do vrenja, lonec odstavimo in kompot je skuhan. Če jo bomo pustili predolgo, bomo dobili ‘rabarbarino čežano'. Konzerviramo jo tako, da jo damo očiščeno in narezano v vrečke in v skrinji. Za zavitek jo lahko uporabimo v kombinaciji z jabolki ali pa češnjami in drugim sadjem. Drobneje jo narežemo in dodamo k preostalemu sadju.

Poslušalka je vprašala, kako naj čebulne potičke, ki jih izdelujejo na Cerkljanskem, ohranijo za dlje časa - okusne so samo sveže pečene. Sestra Nikolina ji je odgovorila, naj jih izdelane naložimo na pladenj, ki je prekrit s folijo in zamrznejo. Nato naj jih naložijo v vrečke in rabijo po potrebi. Zmrznjene naj dajo v dobro ogreto pečico in spečejo. Pečica mora biti vroča, da jih vročina zajame, da se naredi skorjica. Ena možnost je, da te potičke predhodno odtalimo (za 10 minut) in damo nato v vročo pečico. Odsvetuje pa, da bi se popolnoma odtalile.

Iz kolerabic, ki nas v teh dneh že razveseljujejo na naših vrtovih, lahko pripravimo prilogo ali pa juho. Slednjo lahko naredimo čisto ali pa kremno, odvisno od okusa gostov. Vedno je dobra harmonija okusov, zato kolerabicam dodamo še korenje in pa krompir. Prvi način je, da na maščobi pražimo čebulo in dodamo enakomerno narezano kolerabico, korenček in krompir. Večkrat pomešamo, na koncu lahko potresemo z moko z žličko moke (pirine) in zalijemo z vodo (glede na količino juhe). Zakuhamo lahko malo smetanovega podmeta, po okusu še dosolimo, pred serviranjem potresemo z zelenim peteršiljem ali drobnjakom. Če želimo kremno juho, jo zmiksamo s paličnim mešalnikom. Če se želimo izogniti moki, raje dajmo dva krompirja. Lahko pa surov krompir grobo naribamo (kot jabolka za zavitek),, počakamo, da prevre in bo škrob lepo povezal juho, nato dodamo še smetano. Juha bo boljšega okusa, če dodamo še zelenjav, ki morda ostaja. Spretne gospodinje bodo zagotovo vedele, kaj vse imajo v hladilniku in v shrambi in to porabile. Okus bo zelo izboljšal pečenkin sok.

Poslušalec Miha je sprešaval, kam naj z oblico češenj. Sestra Nikolina je svetovala pripravo zavitka, ali pa naj jih da v biskvit, tretja možnost je, da jih izkoščiči in naloži na pladenj ter zmrzne (take češnje mu bodo kasneje velikokrat prav prišle). Seveda lahko skuha tudi kompot ali pa vkuhava v kozarce. Nemara bi se lahko naredila tudi marmelada. Treba jih je izkoščičiti, posladkati in skuhati. Lahko naredi tudi zavitek (štrudelj) na zalogo. Zavitek tik pred peko damo na pekač, ki je prekrit s folijo in to damo v zamrzovalnik. Ko zamrzne, ga predstavimo v vrečko. Pečemo pa tako, da še zamrznjen zavitek damo na dobro namazan pekač, po vrhu premažemo s smetano in damo v ogreto pečico.

Poslušalka je sporočila, da se ji doma pečen kruh (iz domače bio krušne moke z dodatkom malo bele moke) drobi, k testu doda še olivno olje in eno jajce. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj naredi bolj mehko testo. Naj vzhaja dvakrat ali celo trikrat. Doda naj še malo tekočine in maščobe. Vsekakor naj pazi, da testo ne bo pretrdo, da ne bo prišel pregost kruh, ki se potem drobi.

Poslušalka je vprašala, kako naj se izogne temu, da bi se ji biskvit prilepil na peki papir. Sestri Nikolini je težava znana in ji je svetovala, naj kane nekaj kapljic olja in jih razmaže po peki papirju.

Poslušalka ima domače jagode, iz njih bi rada pripravila domač sladoled. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj jih očisti in razreže (če se debelejše, lahko na štiri dele). Potrese jih s sladkorjem in doda sok limone. Posebej naj stepe sladko smetano (½ litra) in doda ena ali dva jogurta. Lahko sta navadna, odlično pa bo, če bo to jagodni jogurt. To naj doda k jagodam in dobro premeša. Lahko doda še kakšno godzno jagodo ali malino. Metlico naj pusti v posodi, ki pa jo postavi v skrinjo. Vsak ½ do ¾ ure na premeša. Tak bo nastal zelo okusen domač sladoled. Možno je tudi, da dobljeno mešanico naloži v posodice ali kozarčke in jih postavi v skrinjo. Iz jagod lahko naredi tudi domačo marmelado. Jagode očisti in nareže na polovice ali četrtine. Naloži jih na pekač, ki ga malo nagne. Nato naj potrese s sladkorjem. Tako pusti nekaj ur ali čez noč. Sok, ki se ob tem nabere, se porabi za popit, jagodno kašo pa naj naloži v kozico, po potrebi še dosladka in skuha. Pene naj sproti pobira. Čas kuhanja se skrajša z želirnim sladkorjem.

Iz belušev, ki jih v teh dneh že lahko dobimo z domačih polj in vrtov, se lahko pripravi odlična juha ali pa rižota. Beluše očistimo, oleseneli del odrežemo in narežemo na 1 do 1 ½ cm velike koščke. V vodo jih damo kuhat skupaj s krompirjem in korenčkom. Solimo in naj se kuhajo do mehkega. Nato jih zmiksamo in dobimo kremno juho iz belušev. V njo lahko zamešamo 1-2 žlici kisle smetane, po želji dodamo še kakšno začimbo. Lahko pa narezane beluše najprej pražimo na čebuli, dodamo krompir in korenje in zalijmo z vodo. Ko bo skuhano, zmiksamo. Za rižoto beluše narežemo in pražimo na čebuli, nato dodamo riž in ko bo dobro praženo, zalijemo z dvakratno količino vode ter solimo. Nato naj počasi, mirno vre. Ko se je tekočina pokuhala, dobro premešamo in po vrhu pokrijemo s tankimi rezinami masla.

Poslušalka je vprašala, če citronsko kislino pri pripravi pijače iz bezga lahko nadomesti s čim drugim, ker ji za zdravje ne odgovarja. Sestra Nikolina ji je svetovala sok limone. Možno je uporabiti tudi vinsko kislino, a bo okus nekoliko drugačen. Tretja možnost je pomarančni sok ali prašek za pomarančni napitek. Ena od poslušalk je spomnila, da so limone škropljene in zato je v lupini lahko tudi veliko kemikalij. Sestra Nikolina je zato svetovala, da se dobro operejo v vodi z dodatkom sode bikarbone ali pa se jih olupi.

Iz češenj, sploh tistih, ki že popokajo, lahko naredimo kompot (zraven damo kuhat tudi 2-3 jabolka), lahko pa jih izkoščičimo in pripravimo štrudelj. Nekaj jih lahko damo tudi v skrinjo za sladice ali kompot v zimskem času.

Vsako leto pride čas, se postavi vprašanje, koliko cvetov mora človek nabrati za bezgov sok oziroma za šabeso in kakšni cvetovi naj bodo in tako naprej. Sestra Nikolina odgovarja, naj bodo cvetovi sveže nabrani, peclje naj odrežemo in velikost naj bo srednja. Potrebujemo 30-35 cvetov. Te namočimo v 5 litrov prekuhane in ohlajene vode. Dodamo še rezine limone. Postavimo v hladen prostor in večkrat pomešamo. Po 24-ih urah odcedimo in ožamemo ter dodamo 1 ½ do 2 kg sladkorja in 20-25 gramov citronske kisline. Pokusimo in po potrebi še dodamo sladkor ali kislino. Šabeso nalijemo v steklenice in postavimo na hladno. Sok pa zavremo do 80 stopinj Celzija, nalijemo v pogrete steklenice in dobro zapremo. Naložimo v škatlo ter dobro pokrijemo. Ko se ohladi, prestavimo v klet. Če imamo višek cvetov, jih lahko nastrižemo in damo sušit. Shranjujemo jih v škatlah ali papirnatih vrečah. Cvetove lahko pripravimo tudi ocvrte – pomakamo jih v omletno testo (1/8 l mleka ali piva, 2 jajci, 12 dag moke, sol) in ocvremo v vročem olju, da zakrkne in dobi lepo barvo z obeh strani.

ahko jih pripravimo iz ajdove kaše, ješprenja, prosene kaše, pire, riža ... Zrnje skuhamo, odcedimo, poškropimo z oljem in počakamo, da se ohladi. Nato dodamo koruzo iz konzerve, malo narezanih kislih kumaric, narezane rdeče paprike in to prelijemo z jogurtnim prelivom. Taka solata se zelo poda k pleskavicam, čevapčičem, narezku, hladni pečenki. K žaru se poda tudi makaronova solata. Drobne makarone skuhamo, odcedimo, dodamo malo maščobe, da se ne sprimejo in dodamo malo graha, narezane rdeče paprike, kislih kumaric, koruze ... Tudi tu je dobro zrnje pred kuhanjem namočiti. To skrajša čas kuhanja, hitreje postane mehko.

Poslušalki, ki bi rada ješprenj pripravila kot prilogo (do zdaj ga je pripravljala je v ričetu), je sestra Nikolina svetovala, naj ga pripravi po načinu praženja. Ješprenj je najbolje dvakrat dobro oprati v vodi, nato ga namočimo. Najbolje že dan pred pripravo ali pa čim prej zjutraj. Na čebuli najprej popražimo čebulo in ko ovene, dodamo odcejen ješprenj. Po želji lahko dodamo malo česna. Zalijemo z dvakratno količino vode. Pražimo do mehkega, po potrebi dolijemo malo vode. Če smo česen pozabili dati k praženju, ga dodamo – strok narezan na štiri dele – v to tekočino. Po želji dodamo lovorjev list in solimo. Tak ješprenj je lahko priloga k mesu z omako in podobno. Enako pripravimo piro. Lahko pa ješprenj ali piro samo skuhamo v vodi in ga na koncu zabelimo z vročim raztopljenim maslom. Pride zelo okusno, lahko tudi s peteršiljem potresemo, kjer to smemo. Lahko se zabeli tudi z ocvirki in podobno. Zelo dober okus dobimo, če dodamo sveže praženo čebulo. Sestra Nikolina je odgovorila tudi poslušalcu Jožetu: ješprenj naj kuha 30-40 minut.

Sestra Nikolina je poslušalki, ki ji marmelada iz gozdnih jagod greni, svetovala, naj doda limonin sok oziroma limonsko kislino, ki ohranja barvo in tudi okus. Ta jagode lahko tudi zamrzne in jih pozneje dodaja, ko bo delala marmelado iz ostalega jagodičevja. Vključila se je tudi poslušalka Anica, ki je povedala, da so gozdne jagode zdravilo in jih ne smemo uživati v velikih količinah. Najlepše se iz njih pripravi marmelada, ki se kuha samo 3-4 minute in to je edina marmelada, v katero poslušalka Anica doda želirni sladkor.

Poslušalka bi rada za praznik pripravila mesne paštetke v listnatem testu. Sestra Nikolina je povedala, da iz mletega testa najprej oblikujemo klobasice kot bi delali debele čevapčiče. Na maščobi jih dobro opečemo. Ko se ohladijo, jih naložimo na razvaljano listnato testo. Postavimo jih diagonalno na pravokotnike oziroma kvadrate, ki jih naredimo s koleščkom. Nasprotna vogala zagrnem čez mestno klobasico in s polovico zobotreba pritrdimo na vrhu. Namažemo z jajcem in damo v vročo pečico - 190 do 200 stopinj Celzija. Pečemo 20-30 minut.

Ena od svežih stvari, ki jih je pomladi že prenesla, je pehtran. Lahko ga uporabimo pri pripravi kuhanih ali pečenih štrukljev ter potice, je povedala sestra Nikolina. Za slednjo naredimo dobro kvašeno testo, zelo mehko, prijetno, dobro zabeljeno. Razvaljeno testo lahko samo bogato potresemo z narezanim pehtranom in z rozinami, ki smo jih dobro namočili v rum. To zavijemo, preložimo v modele, nabodemo in vzhajamo eno uro. Nato namažemo z jajcem, damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) in pečemo dobre ¾ ure. Lahko pa naredimo bolj bogato potico, tako da razvaljano najprej namažemo s skutinim namazom in nato šele potresemo pehtran in rozine. Lahko naredimo tudi štrukeljce, ki naj ne bodo predebeli, dolgi od 8 do 10 cm. Razrežemo jih lahko s koleščkom, nalagamo na peki papir in nabodemo z dvorogelno vilico. Vzhajajo naj vsaj pol ure, nato jih pomažemo in nato spečemo (v pol ure). Še ena možnost je: namazan zvitek narežemo in dobimo osja gnezda, ki jih prav tako spečemo v pol ure.

Poslušalka pripravlja jetrne cmoke iz zmletih jetrc, pšeničnega zdroba, jajc in peteršilja. Zakuha jih v goveji juhi. Zanima jo, da lahko kuhane cmoke zamrzne. Sestra Nikolina je dejala, da lahko, če jih je pripravljala iz svežih, domačih jetrc. V tem primeru naj cmokov ne skuha do konca. Pobere naj jih na pladenj ali gosto rešetko in zamrzne.

Poslušalka je vprašala, zakaj ji pri kruhu, ki ga speče, nato pa nareže in da v skrinjo za čez teden, odpada skorja. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj naredi bolj krepko testo in doda naj malo več tekočine. Ko je kruh pečen, naj ga zavije v seriveto in da v vrečko, da bo ostal vlažen.

Poslušalec je pripravil sočno orehovo potico z veliko rozinami, namočenih v rumu. Med prenašanjem v okrogel model, se je potica trgala. V takem primeru je dobrodošlih več rok ali pa razdelitev zvitka na manjše kose, ki se potem v modelu združijo v eno.

S sestro Nikolino smo tokrat govorili tudi o pripravi domačih praznovanj ob birmah in prvih svetih obhajilih. Če bomo po slovesnosti v cerkvi kosilo pripravili doma, se je potrebno dela lotiti dovolj zgodaj. Juho lahko skuhamo prejšnji dan in naslednji dan samo zakuhamo. Tudi meso damo v marinado naslednji dan in jih nato samo popečemo in ponudi z omako. Priloge - riž ali testenine – tudi lahko pripravimo prej, na hitro pa lahko pripravimo še nekaj pomfrita. Zelena solata naj bo očiščena prej, nato jo operemo, da se napije in osveži. Sploh pa je pecivo tisto, ki ga lahko pripravljamo kar nekaj dni prej.

Oglasila se je poslušalka, ki ji potica ni preveč dobro uspela, ni rahla, kot bi morala biti. S sestro Nikolino sta ugotavljali, kaj bi lahko bilo narobe. Druga poslušalka je spomnila, da bi lahko kvas ne deloval oziroma prijel, če je bil pregret ali je prišel v stik s soljo. No, sestra Nikolina pa je prvi poslušalki svetovala, da tako potico lahko uporabi pri pripravi narastka. Lahko je samo s potico ali pa s potico in kruhom. Slednje nareže na kocke, na vrhu naloži dušeno sadje (jabolka) ali iz kompota in sadje iz skrinje (maline ...), kakšno suho slivo, rozine ... prelije z jajčnim mlekom, da bo jed res sočna in zapeče v pečici. To je lahko krasna večerja, krasen poobedek ali pa nekaj kar postrežemo ob enolončnici.

Poslušalki se je dogodilo, da je pripravila preveč orehovega nadeva za potico. Potem ko je že vse lepo namazala debelo, bogato potresla z rozinami, je nadev še ostal. Kaj bi ji lahko storila z njim? Sestra Nikolina pravi, da se to večkrat zgodi in v takem primeru višek nadeva naložimo v škatlice ali jogurtove kozarčke, pokrijemo, označimo in damo v skrinjo. To nam bo kasneje prav prišlo pri izdelavi štručk, rogljičkov ali buhtljev. Pred uporabo ga zvečer iz skrinje postavimo v hladilnik, če je stiska s časom, si lahko pomagamo tudi z mikrovalovno pečico.

Še vedno se v pripravi jedi porabijo velikonočne jedi, tudi žegen, ki smo ga dali v hladilnik. Lahko se palačinke namažejo z zmletim nadevom od velikonočne šunke ali od kakšne klobase. Na vrhu lahko naribamo malo sira, zavijemo in popečemo kot klobasice ali pa naložimo v pekač, malo prelijemo, zapečemo in zraven ponudimo solato. Tudi sveži hren še lahko porabimo. H kanelonom se dobro poda krompirjev hren. Naredimo redek pire krompir, dodamo kakšno žlico domačega kisa in nariban hren. Slednjega dodajajmo postopoma, saj svoje moči ne pokaže takoj. To je lahko tudi dobra priloga h pleskavicam. Jabolčni in smetanov hren pa se bosta lepo podala h kuhani govedini.

Sestra Nikolina pravi, da lahko z naravnimi barvami pripravimo pisane pirhe. Vedno preverimo, če jajca morda niso počena, da so lupine cele. Klasično jih lahko naredimo v čebulnih olupkih. Vstavimo jih v vrelo vodo s čebulnimi olupki in kuhamo osem minut. Če ji imamo večjo količino, ene poberemo v mrežasto vrečico in jo postavimo v mrzlo vodo ter vstavimo druge. Rdeče pirhe dobimo, če kuhana jajca damo v sok rdeče pese za pol ure. Uporabimo lahko tudi rdeče zelje, ki ga malo prevremo in v tisti vodi namočimo pirhe. Dobili bomo modro-vijolične odtenke. Lahko jih kuhamo v teranu. Rumene bodo dobili, če v pol litra vode dodamo 1-2 žlički kurkume, zavremo in nato dodamo jajca. Jajca vsekakor damo v vrelo vodo in jih kuhamo 8-10 minut. Seveda jih potem lahko še okrasimo na različne načine.

Poslušalka je vprašala, kako naj pripravi orehov nadev. Sestra Nikolina je odgovorila, da za potico iz ¾ kg moke naredimo nadev iz ½ kg zmletih orehov. Dodamo 2 dl mleka ali sladke smetane, 8 dag masla, 10-15 dag sladkorje. Vse sestavine damo v kozico in skuhamo, dodamo še žlico krušnih drobtin. Mešamo z metlico ali lopatko in pokuhamo. Vre naj 3-5 minut. Rumenjake (tri ali štiri) smo dali v testo, iz beljakov pa naredimo sneg. Dodamo še malo cimeta in 1-2 vanilijeva sladkorja ter 10 dag sladkorja. Preden bomo sneg umešali v testo, mu dodamo še 4 žlice ruma. Sneg mešamo v večjih obratih z metlico v roki, da dobimo rahlo maso. Če je potrebno, počasi prilivamo mleko ali pravo kavo, da je nadev bolj mazav. Posebej v rumu namočimo rozine, da so sočne in prijetno tople. Nadev nanesemo na razvaljano testo, potresemo rozine, še posebej jih naložimo na začetek, kjer začnemo ovijati. Ovijamo s prsti, ne nategujemo, pa vendar tesno zavijemo vse do kraja. Zavitek postavimo v pekač, namažemo z jajcem in postavimo v pečico. Nato jo priključimo na 180 – 190 stopinj Celzija. Pečemo slabo uro. Ko potica dobi lepo barvo, temperaturo zmanjšamo, po potrebi pa potico pokrijemo s peki papirjem, alu-folijo ali pekačem. Drugo poslušalko je zanimalo, ali da sneg v vroč nadev ali naj počaka, da se ohladi. Sestra je odgovorila, da ko je nadev skuhan, ga odstavimo, naredimo sneg (dobro je, da ne stoji) in ga lahko že zamešamo.

Lahko jo skuhamo ali pa spečemo v testu. Uporabimo vratnik ali podobno kračo. Testo naredimo kot za polbeli kruh, ne premehko in ne pretrdo. In še to: dobro je, da je kos mesa bolj podolgovat. Testa za kruh ni treba preveč soliti, če imamo domačo šunko. Testo damo na peki papir na mizi, ga razvaljamo in sredino postavimo šunko. Zagrnemo jo z vseh strani in premažemo s pravo, črno kavo ter postavimo v ogreto pečico. Pečemo približno eno uro pri 180 stopinjah. Ko začne dobivati barvo, lahko temperaturo zmanjšamo. Če bomo šunko tako pripravljali, je predhodno ni treba kuhati. Če pa se bomo odločili za kuhanje, pa jo damo kuhati v vrelo vodo (še posebej kupljene šunke). Pri domači šunki velja, da se kuha toliko časa, kolikor je težka. Sestra Nikolina priporoča, da preverimo z dvorogelno vilico. V to t.i. suho juho lahko zakuhamo močnik ali kaj podobnega. Lahko jo tudi shranimo v posode in damo v skrinjo ter nam bo prav prišla pri kuhanju npr. segedina ali jote. Lahko pripravimo tudi naslednjo jed: bel kruh ali žemlje narežemo in naložimo v posodo za narastke, zabelimo s prepraženo čebulo, navlažimo s suho juho, prelijemo z jajcem in zapečemo.

Sestra Nikolina nas je spodbujala, da si pravi čas pripravimo sestavine in jedi. Tudi npr. orehe za peko potice. V povezavi z orehi se je oglasila poslušalka. Kupila jih je v trgovini, ne ve izvora in jo je zanimalo, ali jih lahko opere. Sestra Nikolina je naglasila, da nekatere gospodinje striktno prisegajo na to, da orehe operejo, ocedijo in posušijo v pečici. Temperatura naj bo takšna, da se bodo dobro pregreli. Vmes jih dobro premešamo. Ko so dobro presušeni, jih šele zmeljemo. Podobno je s sušenjem lešnikov. Ko jih rjava lupinica popoka, jih zmanemo v culi (frotirasti brisači). Nato jih lahko popražimo ali pa takoj zmeljemo. Pri sušenju orehov ali lešnikov je najbolje uporabiti pečico po peki neke druge jedi, da je ne ogrevamo posebej. Sestra Nikolina je povedala še, da je nadev dobro narediti prej, lahko že zjutraj. Nadev namreč počaka. Če vidimo, da se je malo osušil, prilijemo kakšno žlico črne kave ali rum.

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala glede vzhajanja potice – da jo pri drugem vzhajanju damo v hladno pečico. Sestra Nikonina pravi, da je to hitrejši način priprave potice, ki je prav tako uspešen. V tem primeru naredimo manjše zavitke in jih damo (štiri naenkrat, a z medsebojno razdaljo ali pa med nje damo trak peki papirja) na pekač z malo višjimi stranicami. Zavitke nabodemo in premažemo z jajcem ter damo v hladno pečico. Vrata zapremo in takrat jo šele priključimo na 190 stopinj Celzija. Lepo, počasi bo potica vzhajala in se dvigovala. Pečeno še malo pustimo v pekaču, nato gremo z nožem ob steni in jo obrnemo na desko.

Poslušalko je zanimalo, kako pripravi hren, da ne oksidira oziroma potemni. Sestra Nikolina je svetovala pripravo raztopine kisa, v katerega daje nariban hren. To naj dela sproti, da ne bo oksidiral. Enako lahko naredi raztopino kisa z jabolki in dodaja nariban hren. Tako pripravljen hren nalagamo v kozarčke in hranimo na hladnem (lahko tudi v skrinji ali zamrzovalniku).