Podcasts about celzija

Za marsikoga predstavlja vročina kar velik izziv. No, s tem nimajo težav umetnostni drsalci, ki se udeležujejo Mednarodnega drsalnega kampa Ljubljana - Zalog, ki ga že 8. leto zapored prireja Drsalno-kotalkarski klub Stanko Bloudek. V Dvorano Zalog, kjer led junija pripravijo le za ta tabor, se je med tednom odpravila tudi ekipa Prvega. In medtem ko so bile zunaj temperature okoli 30 stopinj Celzija, se je Dvorana Zalog, ki jo v zimskih mesecih vsi poznamo kot drsališče, 15. junija ponovno spremenila v ledeno dvorano, zato je bilo v njej ta teden prijetno in ne prevroče vzdušje. Veliko je bilo mogoče le pričakovanje umetnostnih drsalk in drsalcev, za katere so taki tabori nadvse dobrodošli in koristni – pomenijo namreč začetek in pripravo na novo sezono.

V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vsako leto pride čas, se postavi vprašanje, koliko cvetov mora človek nabrati za bezgov sok oziroma za šabeso in kakšni cvetovi naj bodo in tako naprej. Sestra Nikolina odgovarja, naj bodo cvetovi sveže nabrani, peclje naj odrežemo in velikost naj bo srednja. Potrebujemo 30-35 cvetov. Te namočimo v 5 litrov prekuhane in ohlajene vode. Dodamo še rezine limone. Postavimo v hladen prostor in večkrat pomešamo. Po 24-ih urah odcedimo in ožamemo ter dodamo 1 ½ do 2 kg sladkorja in 20-25 gramov citronske kisline. Pokusimo in po potrebi še dodamo sladkor ali kislino. Šabeso nalijemo v steklenice in postavimo na hladno. Sok pa zavremo do 80 stopinj Celzija, nalijemo v pogrete steklenice in dobro zapremo. Naložimo v škatlo ter dobro pokrijemo. Ko se ohladi, prestavimo v klet. Če imamo višek cvetov, jih lahko nastrižemo in damo sušit. Shranjujemo jih v škatlah ali papirnatih vrečah. Cvetove lahko pripravimo tudi ocvrte – pomakamo jih v omletno testo (1/8 l mleka ali piva, 2 jajci, 12 dag moke, sol) in ocvremo v vročem olju, da zakrkne in dobi lepo barvo z obeh strani.

Papež na predstavitvi svoje prve okrožnice: Umetno inteligenco je treba razorožiti.Koalicija pod Janševim vodstvom začenja pogovore o kadrovskem razrezu.Videtič: Nova vlada bo uspešna, če bo delovala brez estradništva in ideoloških sporov.Pred sklepom mandata kadrovske rošade na več ministrstvih.Vlada z objavo prehranskih smernic spet razburkala javnost, tudi stroko. Tako strogih smernic na področju uživanja mesa nima nobena druga evropska država, pravi dr. Pravst.Sporazum z Iranom bo odličen in pomemben, ali pa ga sploh ne bo, je zapisal Trump. Skoraj tri leta po poplavah še vedno vrsto nedokončanih projektov.V Ljubljani položili temeljni kamen za novogradnjo fakultete za farmacijo.Hokejisti Slovenije drevi z Italijani za obstanek med svetovno elito.Vreme- pretežno jasno s temperaturami do 32 stopinj Celzija.

Poslušalka bi rada za praznik pripravila mesne paštetke v listnatem testu. Sestra Nikolina je povedala, da iz mletega testa najprej oblikujemo klobasice kot bi delali debele čevapčiče. Na maščobi jih dobro opečemo. Ko se ohladijo, jih naložimo na razvaljano listnato testo. Postavimo jih diagonalno na pravokotnike oziroma kvadrate, ki jih naredimo s koleščkom. Nasprotna vogala zagrnem čez mestno klobasico in s polovico zobotreba pritrdimo na vrhu. Namažemo z jajcem in damo v vročo pečico - 190 do 200 stopinj Celzija. Pečemo 20-30 minut.

Ena od svežih stvari, ki jih je pomladi že prenesla, je pehtran. Lahko ga uporabimo pri pripravi kuhanih ali pečenih štrukljev ter potice, je povedala sestra Nikolina. Za slednjo naredimo dobro kvašeno testo, zelo mehko, prijetno, dobro zabeljeno. Razvaljeno testo lahko samo bogato potresemo z narezanim pehtranom in z rozinami, ki smo jih dobro namočili v rum. To zavijemo, preložimo v modele, nabodemo in vzhajamo eno uro. Nato namažemo z jajcem, damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) in pečemo dobre ¾ ure. Lahko pa naredimo bolj bogato potico, tako da razvaljano najprej namažemo s skutinim namazom in nato šele potresemo pehtran in rozine. Lahko naredimo tudi štrukeljce, ki naj ne bodo predebeli, dolgi od 8 do 10 cm. Razrežemo jih lahko s koleščkom, nalagamo na peki papir in nabodemo z dvorogelno vilico. Vzhajajo naj vsaj pol ure, nato jih pomažemo in nato spečemo (v pol ure). Še ena možnost je: namazan zvitek narežemo in dobimo osja gnezda, ki jih prav tako spečemo v pol ure.

Michel Adamič je prvi Slovenec, ki prezimuje na južnem tečaju. Doktorski študent fizike na Univerzi McGill v Montrealu je član znanstvene skupine Ameriškega antarktičnega programa. Tako imenovani “winterover” bo na raziskovalni postaji Amundsen-Scott preživel trinajst mesecev, skrbi pa za mikrovalovni teleskop South Pole Telescope. Z njim preučujejo začetek vesolja oziroma kozmično mikrovalovno ozadje. Vsakih štirinajst dni pri temperaturi -70 stopinj Celzija s kolegico plezata na teleskop in mažeta zobnike. V ekstremnih razmerah za vzdrževanja življenja potrebujejo ogromne količine energije, dva milijona litrov polarnega kerozina na leto. V največji in najbolj suhi puščavi na svetu pa je tudi poraba vode omejena, pri tuširanju na dvakrat tedensko po dve minuti. Michel Adamič pravi, da so se mu uresničile raziskovalne sanje, zato nam pošilja “lep pozdrav domov, z dna planeta.”Po oddaji smo zavrteli skladbo: Porth Nole & Eskape & Elliot Vast - Far Enough https://www.youtube.com/watch?v=_kjm5cYWESI&list=RD_kjm5cYWESI&start_radio=1    

Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Veliki petek nas vabi k premisleku o skrivnosti trpljenja in krepitvi vere, ki vidi v križu pot do vstajenja.Novomeški škof Andrej Saje poudarja, da je v hrupu sodobnega časa nujno najti trenutke tišine, kjer lahko dozori življenje po duhu.Strah in zaprtost po njegovih besedah ovirata Božje delovanje v človeku, medtem ko odprtost in zaupanje odpirata pot resnični veri.VREME: Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj temperature do minus tri, čez dan pa vse do 20 stopinj Celzija.

Poslušalka je vprašala, kako naj pripravi orehov nadev. Sestra Nikolina je odgovorila, da za potico iz ¾ kg moke naredimo nadev iz ½ kg zmletih orehov. Dodamo 2 dl mleka ali sladke smetane, 8 dag masla, 10-15 dag sladkorje. Vse sestavine damo v kozico in skuhamo, dodamo še žlico krušnih drobtin. Mešamo z metlico ali lopatko in pokuhamo. Vre naj 3-5 minut. Rumenjake (tri ali štiri) smo dali v testo, iz beljakov pa naredimo sneg. Dodamo še malo cimeta in 1-2 vanilijeva sladkorja ter 10 dag sladkorja. Preden bomo sneg umešali v testo, mu dodamo še 4 žlice ruma. Sneg mešamo v večjih obratih z metlico v roki, da dobimo rahlo maso. Če je potrebno, počasi prilivamo mleko ali pravo kavo, da je nadev bolj mazav. Posebej v rumu namočimo rozine, da so sočne in prijetno tople. Nadev nanesemo na razvaljano testo, potresemo rozine, še posebej jih naložimo na začetek, kjer začnemo ovijati. Ovijamo s prsti, ne nategujemo, pa vendar tesno zavijemo vse do kraja. Zavitek postavimo v pekač, namažemo z jajcem in postavimo v pečico. Nato jo priključimo na 180 – 190 stopinj Celzija. Pečemo slabo uro. Ko potica dobi lepo barvo, temperaturo zmanjšamo, po potrebi pa potico pokrijemo s peki papirjem, alu-folijo ali pekačem. Drugo poslušalko je zanimalo, ali da sneg v vroč nadev ali naj počaka, da se ohladi. Sestra je odgovorila, da ko je nadev skuhan, ga odstavimo, naredimo sneg (dobro je, da ne stoji) in ga lahko že zamešamo.

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala glede vzhajanja potice – da jo pri drugem vzhajanju damo v hladno pečico. Sestra Nikonina pravi, da je to hitrejši način priprave potice, ki je prav tako uspešen. V tem primeru naredimo manjše zavitke in jih damo (štiri naenkrat, a z medsebojno razdaljo ali pa med nje damo trak peki papirja) na pekač z malo višjimi stranicami. Zavitke nabodemo in premažemo z jajcem ter damo v hladno pečico. Vrata zapremo in takrat jo šele priključimo na 190 stopinj Celzija. Lepo, počasi bo potica vzhajala in se dvigovala. Pečeno še malo pustimo v pekaču, nato gremo z nožem ob steni in jo obrnemo na desko.

Poslušalec bi rad pripravil nadevano polento, pa ga zanima, kako naredi skutin in kako jabolčni nadev. Kot pravi sestra Nikolina, je to odlična glavna jed, če jo bomo pripravili s skuto, namesto kakšnega narastka. Polento (2 dl polente) skuhajmo na mleku (6 dl) - lahko porabimo polento, ki nam je ostala od prejšnjega obroka. Dodamo žlico olja ali masla in jo naložimo na namazan (z maslom) pekač za dober centimeter in pol visoko. Za skutin nadev potrebujemo od 40 dag do ¾ kg skute. Dobro jo razmešamo - prepasiramo, dodamo 2-3 jajca in 1-2 žlici kisle smetane ter enakomerno naložimo na polento. Premažemo jo s kislo smetano, tako bo na vrhu lepo zarumenela. Pečemo jo ¾ ure pri 190 stopinjah Celzija. Lahko na polento naložimo tudi dušena jabolka (z dodatkom kakšne slive, maline ...). Pri dušenju dodamo malo cimeta, kakšno žlico soka in kakšno žlico belega vina. Lahko pa dušena jabolka naložimo na skuto.

Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.Posebno vabilo:  Radiovedni v živo: Naj vprašanja stopijo na oder! Ste vedeli, da ko deliš radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračimo« skupino vprašanj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fiziki, kemiki, biologi in zoologi. Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici Inštituta 'Jožef Stefan'. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi! 

Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico.

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160 in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice.

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160 in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice.

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Poslušalka bi rada vložila rdečo peso. Doma, na vrtu jo je pridelala in zanima jo, kako je s segrevanjem kozarcev: koliko časa, na koliko stopinjah naj jih segreva, preden bo rdečo peso vložila vanje. Sestra Nikolina jih postavi v prazno pečico. Vmes skuha rdečo peso in še vročo nalaga v pogrete kozarce. Vlaga pa lahko tudi na drug način: peso nariba v raztopino razredčenega kisa, doda sol, malo sladkorja in kumine. To premeša, da se malo marinira, potem pa naložim v hladne kozarce in jih pasterizira v loncu. Ko pride do vrenja, jih pusti dobrih deset minut. Nato štedilnik ugasne in pusti, da se ohladi. Ali pa preloži v škatlo in se tam pokrito ohlaja. Pečica, v katero bomo dali prazne kozarce (tudi za npr. marmelado), ogrejemo na 80 do 100 stopinj Celzija. Kozarce nato prijemamo oz. jemljemo iz pečice s pomočjo krpe ali rokavice. Če v kozarce vlagamo vroče stvari, jih moramo vedno prej ogreti, sicer popokajo.

Poslušalka bi rada vložila rdečo peso. Doma, na vrtu jo je pridelala in zanima jo, kako je s segrevanjem kozarcev: koliko časa, na koliko stopinjah naj jih segreva, preden bo rdečo peso vložila vanje. Sestra Nikolina jih postavi v prazno pečico. Vmes skuha rdečo peso in še vročo nalaga v pogrete kozarce. Vlaga pa lahko tudi na drug način: peso nariba v raztopino razredčenega kisa, doda sol, malo sladkorja in kumine. To premeša, da se malo marinira, potem pa naložim v hladne kozarce in jih pasterizira v loncu. Ko pride do vrenja, jih pusti dobrih deset minut. Nato štedilnik ugasne in pusti, da se ohladi. Ali pa preloži v škatlo in se tam pokrito ohlaja. Pečica, v katero bomo dali prazne kozarce (tudi za npr. marmelado), ogrejemo na 80 do 100 stopinj Celzija. Kozarce nato prijemamo oz. jemljemo iz pečice s pomočjo krpe ali rokavice. Če v kozarce vlagamo vroče stvari, jih moramo vedno prej ogreti, sicer popokajo.

Na vse bolj vročem severu živi Mladen Zagorac. V Helsinkih so namreč to poletje imeli rekordno število dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Kakovost življenja pa vseeno ostaja na visoki ravni. V glavnem mestu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo nobene smrtne žrtve v prometu. Mladen avtomobila nima, četudi dela v podjetju, ki izdeluje programsko opremo; v vozila jo vgrajujejo različni proizvajalci. V prostem času pa veliko teče, je resen rekreativni utramaratonec. Tekel je že čez Islandijo, po Ferskih otokih, Grenlandiji, Švedski, Škotski. V 28 dneh je pretekel 1700 kilometrov od Helsinkov do Nordkappa.Zapiski: knjiga Eleven Degrees. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

V dveh letih po najhujših poplavah v Sloveniji opravljenega ogromno dela, a še ni končano.Kdo bo na čelu Slovenske vojske nasledil Roberta Glaváša? Odločitve pred jesenjo ni pričakovati.Napovedana ustanovitev nove družbe za krepitev domače obrambne industrije naletela na vrsto kritik.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, čez dan se bo živo srebro ponekod povzpelo do 29 stopinj Celzija.

Novoimenovani murskosoboški škof Janez Kozinc ob odhodu iz Šmarja pri Jelšah: kraj lep in simpatičen naredijo ljudje.Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odpira vrsto vprašanj, zlasti ko gre za ranljive osebe.Letina pšenice letos odvisna od tipa tal. Na težjih tleh so bili pridelki sorazmerno dobri, na lahkih prodnatih tleh pa je suša pustila posledice.Odstopila polovica članov sveta Zdravstvenega doma Trebnje, ki zato ne more odločati.Rusija z novimi smrtonosnimi zračnimi napadi po vsej Ukrajini. Danes novo srečanje kontaktne skupine za Ukrajino.Šport: Slovenska odbojkarska izbrana vrsta si je z zmago proti Srbiji priigrala nastop na sklepnem turnirju osmerice na Kitajskem.Vreme: Delno jasno, popoldne in zvečer plohe in nevihte.Na Balkanu vremenska opozorila zaradi visokih temperatur. Živo srebro naj bi se ponekod povzpelo do 42 stopinj Celzija.SOS telefon 080 11 55 za ženske in otroke – žrtve nasilja deluje 24 ur 365 dni v letu.Šport: Pogačarjev pomočnik Wellens dobil 15. etapo dirke po Franciji. Danes prost dan.

Ali koalicija razpada pri živem telesu? Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu izdatkov za obrambno in varnostno politiko, resolucijo, ki to predvideva, je sicer podprl pristojni parlamentarni odbor.Tudi Banka Slovenije oklestila napoved gospodarske rasti za našo državo.Ljubljanski nadškof Stanislav Zore o pomislekih pred nadaljevanjem postopka za izdajo gradbenega dovoljenja projektu podzemne garažne hiše na ljubljanski tržnici.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo nekoliko hladneje, čez dan se bo ogrelo, na Primorskem tudi do 29 stopinj Celzija.

Papež Leon XIV. prvič nagovoril vernike z okna apostolske palače: Naša molitev objema vse narode, ki trpijo zaradi vojne.Škof Saje ob spominu na Drinske mučenke: Svetost ni rezervirana za izjemne, temveč za vsakogar, ki je zvest v malih stvarehPrvorazrednost po meri predsednice države. Prvič v svojem mandatu se bo poklonila žrtvam komunističnih pobojev, a na svoj način!Janša ocenjuje, da se bo po močnem rezultatu SDS na volitvah koalicija sestavila samaVreme: Po hladu in dežju v minulih dneh nas čaka otoplitev. V prihodnjem tednu temperature čez 20 stopinj Celzija.V zadnjih treh letih je bilo sprejetih veliko škodljivih ukrepov, je kritično ocenil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.Dva tedna po koncu druge svetovne vojne se spominjamo začetka Vetrinjske tragedije.Evropsko košarkarsko prvenstvo se čez štiri leta vrača v Slovenijo.Komentar Nejca Krevsa o jeruzalemskem dnevu, ki lahko povzroči dodatne napetosti.Šport: 14. etapa dirke po Italiji, ki je včeraj potovala tudi čez Novo Gorico ni bila uspešna za Primoža Rogliča.

Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.

Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.

Če želi stremuh v našem javnem prostoru razburkati mnenja, mora očitno prvorazredno temo označiti za drugorazredno. To storimo, in se osončimo v slavi. Zato trdimo, da je pretekli referendum drugorazredna tema. Drugorazredna tema sta tako njegova premisa, njegova izvedba in njegove posledice. Kajti tisti, ki zdaj na veliko analizirajo, kaj pomeni 25 odstotkov udeležbe in devetdesetodstotna zavrnitev ter vpliv poziva k bojkotu, se ne zavedajo žalostnega dejstva slovenske demokratične tradicije; ali je vlada pozivala k bojkotu, ali pa bi ljudi z golažem vabila na volišča … Število udeležencev referenduma bi bilo do volivca enako. In zato je referendum drugorazredna tema, ker o njem razpravlja in razmišlja petindvajset odstotkov prebivalstva in sto odstotkov medijev. Prvorazredne pa so tiste teme, o katerih razpravlja petinsedemdeset odstotkov prebivalstva in nobeden medij. Takšna tema je prvorazredna in prvorazredna tema tega tedna, tega meseca in tega leta je kurilna sezona. Mogoče bizarno, mogoče obstransko, a kurilna sezona se dotika velike večine prebivalstva; o njej razmišljamo več in globlje kot o penzijah umetnikov, povzroča nam več skrbi kot pota in stranpota predsednika vlade; na naše dojemanje, ne le trenutka, temveč civilizacije kot take, pa ima večji vpliv kot demokratični ustroj. Torej lepo po vrsti, kot so pojemajoči energenti v vrsti. Za merjenje kurilne sezone imamo dve možnosti. Prva je napredna, ko so naše kurilne naprave opremljene z digitalijami, ki nam vestno in vsakodnevno beležijo porabo energije, ki gre za ogrevanje. Beležijo tudi vklop in izklop ogrevanja in nam, kot slaba vest, očitajo našo grdo razvado, ki je potreba po toplem domu. Druga metoda je klasična in se imenuje »položnice«. Obstaja tudi tretja metoda, ki se meri v kubičnih metrih drv, a ker je les kot kurivo preganjan, se ji bomo izognili. In kaj nam torej sporočajo merske enote o letošnji kurilni sezoni? Uradno se je leta 2024 začela 15. septembra, neuradno pa v prvih delih oktobra – odvisno, na katerem koncu temperaturno različne dežele živite. In še kar traja. Kajti pogoj za končanje kurilne sezone je, da je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 stopinj Celzija. Kar pa se po večini države, da o višje ležečih predelih ne govorimo, še ni zgodilo. Oziroma, če smo čisto natančni: načrtovalce kurilnih sezon sta letos povsem zmedla april in maj, ki sta obrnila svoji vlogi. April je pogoje za konec kurilne sezone že uvedel, maj pa jih je preklical. Se pravi, da letošnja kurilna sezona z vzponi in padci traja že osem mesecev, kar sta dve tretjini leta. In glede na vremensko napoved se še ne misli končati. Če bi živeli na Islandiji, v polarnem krogu, sredi skandinavskega obilja, ali na Patagoniji, bi bilo normalno. V zmernem podnebnem pasu, ki zadnje čase iz sebe spravi le še kakšno nevihto, pa je čudno. In zdaj še pihanje na dušo teoretikom zarot … Kako je mogoče, da je naše podnebje vedno toplejše, da rušimo temperaturni rekord za temperaturnim rekordom, kurilna sezona pa se podaljšuje? Odgovoriti je mogoče brez poglobljenega klimatološkega védenja. Nekdanji jutranji januarski ekstremi, ko je šlo do minus dvajset, so se danes sploščili čez več mesecev na jutranjih plus pet. Tako smo statistično sicer toplejši, a bivalni prostori brez kurjave ostajajo hladni. In sedaj k praktičnim vidikom. Ni malo upravnikov kurišč, ki jim te dni žugajo z uprav, zbornic in direktoratov, da so ognje pogasili in ventile privili. Nimamo konkretnih podatkov, a kar veliko število javnih uslužbencev te dni preživlja s kaloriferji pod pisalnimi mizami. Gre za alternativno ogrevanje, ki takoj izniči energetsko varčevanje v velikih sistemih; ampak ko človeka zazebe v noge, se ne more učinkovito spopasti z vsem tem papirjem. Ali z učenci v razredu, ali z bolniki v čakalnicah. In tako naprej in tako nazaj. Kurilna sezona ima mnoge multiplikativne učinke, kajti dokler so radiatorji topli, je prepovedano razmišljati o sadikah paradižnika, ledeni možje in ljudske vraže so še enkrat več premagali sodobno znanost, mediji pa se delajo, kot da se ne dogaja nič nenavadnega. In analizirajo referendume. In zdaj zaključek, ki natančno pojasni, čemu je energetski lobi temna sila, ki resnično vlada v tej in mnogih drugih državah. Paničen prehod na elektriko, ki je predstavljena kot primarni energent prihodnosti, ne povzroča le mrkov, kot je bil tisti iberijski. Na površje spravlja druge sorte kapitalistov, kot so to bili naftni milijonarji. Električarji se zdijo mnogo bolj agresivni, mnogo bolj neizprosni in presneto prepričljivi … Kajti zavedati se moramo za nas bolečega, za električarje pa zmagovalnega dejstva. Kot zahodna civilizacija smo postali temperaturno razvajeni, kar pomeni, da se bodo letos – v tistem trenutku, ko se bo ugasnilo ogrevanje – prižgale klime.

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.

Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...

Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...

V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo 2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.

V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo 2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.

Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.

Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.

Za nami je najtoplejše leto v zgodovini meteoroloških meritev, letošnji januar pa je v tem tednu postregel s precej nenavadnim vremenskim dogajanjem za ta letni čas. Ob zimskem grmenju, strelah in temperaturami nad 10 stopinj Celzija se je marsikdo vprašal, kaj se dogaja z vremenom. V petkovem Svetovalnem servisu bo z odgovori postregel meteorolog Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Idealna temperatura zraka za dihala je med 20 in 22 stopinj Celzija, vlažnost pa med 30 in 50 odstotkovČeprav se jutranje temperature spustijo pod ničlo, pa najvišje dnevne še vedno presežejo tudi 10 stopinj Celzija. V pričakovanju prave zime smo za Ultrazvok v Kliniki na Golniku govorili z dr. Petrom Kopačem in ga vprašali, kako hladen in suh zrak vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihanjem. Še zlasti na tiste z astmo. Odgovor v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.

To se lahko zgodi zaradi malo premalo vlage ali maščobe v testu, če je preveč moke in prevroča pečica. Pečemo jih pri 160 stopinjah Celzija, da gredo počasi narazen. Svetovala je še, naj za testo izbere najdebelejši jajca ... Poslušalke je vprašala še glede belega ledu. Pripravi ga iz enega beljaka, 20 dag sladkorja v prahu in 2 žlic limone. Ali jje v redu, da je beljak surov ali ga mora skuhati? Sestra Nikolina je povedala, da je tako v redu, da je beljak lepilo, svetovala pa je, da prilije vroč, skoraj vrel limonin sok, potem se glazura lepše posuši.

Papež po sinodi ne bo objavil apostolske spodbude: Dokument, o katerem smo glasovali, je trojno darilo.Škof Maksimiljan Matjaž o sklepih sinode: Pot k vključujoči in poslušajoči Cerkvi.Predsedniške volitve v ZDA, devet dni pred glasovanjem, še daleč od odločenih.Spletne prevare hitro naraščajo. Letos že 1600 prijav državljanov in 25 milijonov evrov spletnih tatvin.Pred nami je sezona okužb dihal, strokovnjaki poudarjajo pomen cepljenj proti RSV in gripi.Šport: Trojna zmaga Norvežanov v Söldnu, Brazilec četrti, Kranjec pa za uvod šesti.Vreme: Danes in jutri popoldne sončno, s temperaturami okrog 20 stopinj Celzija.

Anabelle Križnar ima diplomo iz španščine in doktorat iz umetnostne zgodovine. Poleg predavanj in drugih obveznosti, ki jih ima kot profesorica na Fakulteti za likovno umetnost v Sevilli, ob pomoči posebnih znanstvenih tehnik raziskuje stenske poslikave cerkva. V Andaluziji sicer živi že več kot 20 let. V tem času sta se tako Sevilla sploh kot tudi njena soseska, nekoč romsko naselje, ki velja za zibelko flamenka, korenito spremenili: neprimerljivo več je turistov, glasnega uličnega dogajanja, simpatične trgovinice in bare, kamor so rodovi lokalnih prebivalcev hodili po kruh, na kakšno pivo ali grižljaj tradicionalne hrane, zamenjujejo poslovalnice raznih mednarodnih verig in luksuzne restavracije. Anabelle v intervjuju pripoveduje tudi o letošnjem presenetljivo hladnem poletju (zdaj je v Sevilli kar 12 stopinj Celzija manj kot v Ljubljani), o tem, zakaj se Sevillčanov predvsem v predstavah pripadnikov drugih španskih regij drži stigma lenih in zakaj je to prepričanje zmotno, ter o značilnih vsakoletnih običajih v obliki sprevodov in karnevalov, po zaslugi katerih so ulice včasih tako polne, da ne more priti do svojega stanovanja.

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.Ob tem se sprašujemo, zakaj je naša idealna temperatura malo pod 37 stopinjami Celzija in kaj se v telesu dogaja, ko se viša. Poizvedujemo tudi, kako je mogoče, da se pri določenih zdravilih kot stranski učinek pojavi kašelj, in zakaj je nevarno zadrževati kihanje. Gostje:• Dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Lana Blinc, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Dr. Marko Pokorn, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana• Pavel Kvapil, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana

Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.

Rdeči Križ in Karitas do 28-ega zbirata prošnje za pomoč tistim, ki so jih prizadele poplave, država pa je organizacijama za to namenila skupno 10 milijonov evrov. Generalna sekretarka Rdečega križa Cvetka Tómin pravi, da je to prva pomoč, s katero si lahko ljudje zagotovijo osnovne pogoje za življenje. V okviru te pomoči bodo denar razdelili tudi med tiste, ki so jim škodo povzročila julijska neurja. V oddaji tudi: - Ukrajina začela urjenje pilotov za letala F-16 - V Franciji in Italiji nov vročinski val, v delih Francije nad 40 stopinj Celzija - Španke svetovne nogometne prvakinje

Tako domačini pravijo izoliranemu mestecu Fort McMurray na skrajnem severu kanadske province Alberta, kjer je 15 let prebivala naša gostja. Damjana Vlajić se je pred dobrim letom dni preselila v Calgary, največje mesto v kanadski provinci Alberta. Pred tem sta z možem poldrugo desetletje preživela v mestu Fort McMurray, ki mu domačini pravijo kar "severno od nikoder" (orig. North of Nowhere), kjer so zime s temperaturami tudi krepko pod -30 stopinj Celzija dolge in prebivalcem ne dajejo prav veliko možnosti gibanja na prostem. Oba sta namreč delala v velikem podjetju, ki se ukvarja s pridobivanjem nafte iz naftnega peska oz. t. i. bituminoznih kamnin in ki je v veliki meri zaznamovalo tako razvoj kot tudi podobo tistih krajev. Dejstvo, da je tak način pridobivanja nafte eden najbolj obremenjujočih za okolje, me ni nikoli pretirano vznemirjalo. Še vedno obstaja potreba po tej industriji. V Kanadi je vse več političnega pritiska in pritiska okoljevarstvenikov, da bi prišlo do sprememb in bi se začela naftna industrija umikati. Ampak mislim, da naša generacija in generacija naših otrok potrebujeta nafto. Damjana Vlajić

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat tednu primerna tema o januarskem pojavu, ki nas pogosto preseneti. Ali pa tudi ne. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Najhladnejšemu mestu v Kanadi, kjer so izmerili skoraj -70 stopinj Celzija, je ime “Snag” (sneg). Trditev je resnična 2. Največja snežinka na svetu je merila skoraj 40 centimetrov. Trditev je resnična 3. Inuitski jeziki poznajo prek 100 besed za sneg in led, daleč največ na svetu. Trditev je izmišljena 4. Japonci, mojstri robotike, so izumili robota z GPS-om, ki ga pošljete na točno določeno lokacijo, kjer poje sneg in iz njega naredi ledene kocke. Trditev je resnična 5. Celina z najmanj snežnimi padavinami je Antarktika, kjer skoraj nikoli ne sneži, ponekod ni snežilo že 2 milijona let. Trditev je resnična

Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.

Torek bo – sklicujoč se na vremensko napoved – prinesel krajšo ohladitev, s kakšno stopinjo pod 30 stopinj Celzija. Visoke temperature sicer v naših krajih vztrajajo že od druge polovice junija. Po nadpovprečnem in ponekod tudi temperaturno rekordnem začetku poletja v Svetovalnem servisu gostimo meteorologa z Agencije za okolje, na vprašanja bo odgovarjal Brane Gregorčič.

Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec

Letošnje poletje bi lahko bilo eno od najbolj vročih doslej, so prve ocene meteorologov. Včeraj so temperature ponekod v notranjosti in na zahodu države segle do 36 stopinj Celzija, v prihodnjih dneh se živo srebro ne bo povzpelo tako visoko, bo pa čez dan kljub temu preseglo 30 stopinj Celzija. Pristojni sicer svarijo tudi pred pretirano zagnanostjo pri uporabi klimatskih naprav in s tem povezanimi temperaturnimi šoki. V oddaji tudi: - Pristojni danes o smernicah za obvladovanje širjenja koronavirusa - Na vrhu Nata, ki se začenja v Madridu, o krepitvi sil za hiter odziv - Predele Ljubljane je v teh dneh obarval festival ulične umetnosti - Ob vročini bodo popoldne na zahodu in severu mogoče nevihte.