Podcasts about celzija

Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.

Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...

V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo 2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.

Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.

Za nami je najtoplejše leto v zgodovini meteoroloških meritev, letošnji januar pa je v tem tednu postregel s precej nenavadnim vremenskim dogajanjem za ta letni čas. Ob zimskem grmenju, strelah in temperaturami nad 10 stopinj Celzija se je marsikdo vprašal, kaj se dogaja z vremenom. V petkovem Svetovalnem servisu bo z odgovori postregel meteorolog Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Idealna temperatura zraka za dihala je med 20 in 22 stopinj Celzija, vlažnost pa med 30 in 50 odstotkovČeprav se jutranje temperature spustijo pod ničlo, pa najvišje dnevne še vedno presežejo tudi 10 stopinj Celzija. V pričakovanju prave zime smo za Ultrazvok v Kliniki na Golniku govorili z dr. Petrom Kopačem in ga vprašali, kako hladen in suh zrak vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihanjem. Še zlasti na tiste z astmo. Odgovor v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.

To se lahko zgodi zaradi malo premalo vlage ali maščobe v testu, če je preveč moke in prevroča pečica. Pečemo jih pri 160 stopinjah Celzija, da gredo počasi narazen. Svetovala je še, naj za testo izbere najdebelejši jajca ... Poslušalke je vprašala še glede belega ledu. Pripravi ga iz enega beljaka, 20 dag sladkorja v prahu in 2 žlic limone. Ali jje v redu, da je beljak surov ali ga mora skuhati? Sestra Nikolina je povedala, da je tako v redu, da je beljak lepilo, svetovala pa je, da prilije vroč, skoraj vrel limonin sok, potem se glazura lepše posuši.

Papež po sinodi ne bo objavil apostolske spodbude: Dokument, o katerem smo glasovali, je trojno darilo.Škof Maksimiljan Matjaž o sklepih sinode: Pot k vključujoči in poslušajoči Cerkvi.Predsedniške volitve v ZDA, devet dni pred glasovanjem, še daleč od odločenih.Spletne prevare hitro naraščajo. Letos že 1600 prijav državljanov in 25 milijonov evrov spletnih tatvin.Pred nami je sezona okužb dihal, strokovnjaki poudarjajo pomen cepljenj proti RSV in gripi.Šport: Trojna zmaga Norvežanov v Söldnu, Brazilec četrti, Kranjec pa za uvod šesti.Vreme: Danes in jutri popoldne sončno, s temperaturami okrog 20 stopinj Celzija.

Nocoj sprejem slovenskih olimpijcev na Kongresnem trgu v Ljubljani.Svet RTV Slovenija razrešil člana uprave Andreja Trčka.Cene pogonskih goriv ob zvišanju trošarin nespremenjene.Moški sredi Londona zabodel žensko in deklico.NSi: vlada nima kaj pokazati, razen prelomljenih obljub. Ob mednarodnem dnevu mladih do vlade kritični tudi v Mladinskem svetu Slovenije.Vreme: Jutri do 37 stopinj Celzija, popoldne ni izključena kakšna nevihta.

-Zastor je padel, olimpijske igre v Parizu končane. Slovenija z dvema zlatima in eno srebrno medaljo.-Kateri so podvigi in kateri spodrsljaji iger?-Sodniki se veselijo skorajšnjega dviga plač, kaj pravi na to državna blagajna?-Glavni ekonomist GZS o inflaciji in cenah energentov.- Na današnji dan mladih kritike mladinskega sveta na račun vlade. Jih ta sploh sliši?-Bo Iran v prihodnjih dneh napadel Izrael? ZDA na Bližnji vzhod napotile ladje in letala.Vreme- sončno in zelo vroče, do 37 stopinj Celzija.-Ukrajina nadaljuje z napadi na rusko ozemlje, v Belgorodu izvedli nove evakuacije.-Zaradi vzdrževanja železniške infrastrukture lahko potniki do konca septembra pričakujejo zamude oziroma nadomesten avtobusni prevoz.-ŠPORT: Največ medalj, 126, iz Pariza odnesli Američani.

Predsednica Evropske komisije članice sedemindvajseterice pozvala k posredovanju imen kandidatke in kandidata, da bo lahko oblikovala novo ekipo. Slovenija bo predlagala Tomaža Vesela, vlada bo izbiro potrdila jutri.Izraelski premier v kongresu ZDA: Moja vizija je demilitarizirana in deradikalizirana Gaza.Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov temelji na prostovoljcih, poudarja načelnik Nejc Kurbus. Njihovo število raste, zato lahko organizacija ponuja kakovostno vzgojo otrok in mladine.Vreme: Pred nami sta precej jasna noč in dan, jutro bo ponekod bolj sveže, nato se lahko ogreje tudi do 32 stopinj Celzija.

Anabelle Križnar ima diplomo iz španščine in doktorat iz umetnostne zgodovine. Poleg predavanj in drugih obveznosti, ki jih ima kot profesorica na Fakulteti za likovno umetnost v Sevilli, ob pomoči posebnih znanstvenih tehnik raziskuje stenske poslikave cerkva. V Andaluziji sicer živi že več kot 20 let. V tem času sta se tako Sevilla sploh kot tudi njena soseska, nekoč romsko naselje, ki velja za zibelko flamenka, korenito spremenili: neprimerljivo več je turistov, glasnega uličnega dogajanja, simpatične trgovinice in bare, kamor so rodovi lokalnih prebivalcev hodili po kruh, na kakšno pivo ali grižljaj tradicionalne hrane, zamenjujejo poslovalnice raznih mednarodnih verig in luksuzne restavracije. Anabelle v intervjuju pripoveduje tudi o letošnjem presenetljivo hladnem poletju (zdaj je v Sevilli kar 12 stopinj Celzija manj kot v Ljubljani), o tem, zakaj se Sevillčanov predvsem v predstavah pripadnikov drugih španskih regij drži stigma lenih in zakaj je to prepričanje zmotno, ter o značilnih vsakoletnih običajih v obliki sprevodov in karnevalov, po zaslugi katerih so ulice včasih tako polne, da ne more priti do svojega stanovanja.

Iz svežih jagod lahko pripravimo različne zelo okusne sladice. Recept za zelo preprosto, a prav tako okusen biskvit z jagodami, nam je povedala sestra Nikolina. Na eno jajce dodamo dve zravnani žlici sladkorja, dve žlici olja (sončnično in olivno), dve zvrhani žlici moke s pecilnim praškom. Najprej stepemo sneg, med miksanem dodamo sladkor, nato rumenjake in po žlicah dodajamo olje. Dobimo spenjeno maso, ki jo miksamo dve to tri minute. Nato pa z metlico v roki zamešamo še moko. Na pekač, obložen s peki papirjem, vlijemo polovico mase, naložimo sadje (jagode, borovnice ..., po potrebi ga prerežemo na pol) ter še preostalo maso. Pečemo približno 20 minut pri 190 stopinjah Celzija (odvisno je od velikosti pekača in s tem debeline testa).

Videtič o premieru Golobu, ki ga bolj kot vodenje države zanimajo všečki na družbenih omrežjih.Slovenija ne letni ravni beležila 3 odstotno inflacijo, v območju evra je bila 2,4 odstotna.Von der Laynova na prvem soočenju ni izključila možnosti sodelovanja z zavezniki Giorgie Meloni.Rupel za Radio Ognjišče: Vojna v Ukrajini je samo ena izmed preizkušenj za Evropsko unijo.Hamas naj bi pripravljal odgovor na predlog prekinitve ognja.Na predvečer mednarodnega praznika dela bodo po gričih zagoreli kresovi.V NSi zahtevajo nujno sejo komisije za človekove pravice zaradi poskusa omejitve medijske svobode govora.Vreme: Danes še jasno,s temperaturami do 26 stopinj Celzija, jutri spet plohe in nevihte.Primc napovedal kampanjo s katero izražajo odločno nasprotovanje dvema referendumoma.Generalna skupščina združenih narodov bo o resoluciji o genocidu v Srebrenici glasovala šele sredi maja.ŠPORT: V prvem polfinalu lige prvakov se bosta drevi merila münchenski Bayern in madridski Real.

Čeprav se včasih zdi, da so partizanski boj zasenčile temne lise zgodovine, je jasno, da so se partizani in partizanke borili na pravi strani zgodovine. Vodili so jih pogum, tovarištvo in prepričanje, da je to pravičen boj. Partizanov, živih prič dogodkov, je vse manj. Imajo pa svoje naslednike, ki cenijo njihov trud in – kot je to le mogoče – ohranjajo spomin na dogodke. Tako se konec januarja številni pohodniki in drugi udeležijo spominske slovesnosti ob obletnici legendarnega igmanskega marša. Tudi letos se je slovesnosti udeležil edini še živeči borec, danes 93-letni Albin Pibernik, ki je bil v času marša star komaj enajst let. V Razkošju v glavi smo spoznali njegovo življenjsko zgodbo: kako so se z družino veliko selili, kako je spoznal Tita, kako je bilo pri - 30 stopinjah Celzija prehoditi Igman in kako je med vojno postal sirota.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«Od kod teorije zarot?»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. »Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.Kaj lahko naredimo?»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.

Por, ki ga v teh dneh še najdemo na vrtovih, lahko uporabimo pri pripravi različnih jedi: juhe, rižote, priloge, musake ... Za musako najprej dobro spražimo meso, ki mu dodamo por (1/3 pora, 2/3 mesa). Posebej skuhamo krompir, ki ga olupimo in narežemo na listke. Po 10-12 minutah vodo odlijemo in pokapljamo z oljem. V namazan pekač ali jena posodo nato nalagamo plasti krompirja in mesa s porom. Na vrhu naj bo krompir. To prelijemo z jajčnim mlekom in na vrhu naribamo sir. Pokrito (če ni pokrova, uporabimo alu-folijo) pečemo pri 180-190 stopinjah Celzija. Po 10-15-ih minutah pekač odkrijemo in počakamo, da se tudi vrhnja plast zapeče in dobi lepo barvo. To je izdatna glavna jed, h kateri lahko ponudimo še solato. Lahko pripravimo tudi porovo solato: drobno ga narežemo in dodamo tanko narezan skuhan krompir, ki smo ga omedili z oljem. Zraven sodijo še koruza, soja, korenček ... Zabelimo z marinado (kis, olje, sol, po želji še poper) ali pa naredim jogurtov preliv – dresing (2 žlici jogurta, 1 žlica majoneze, gorčica, 1 žlica kisle smetane, malo olja, po želji še drobnjak) ... Taka solata sodi k pleskavici, čevapčičev, polpetov ... Za juho por narežemo na drobne rezance, solimo in pražimo na olju. Posebej damo kuhati krompir in korenje. Ko je mehko, odlijemo vodo in stlačimo, dodamo žlico olja in strt česen, počasi prilivamo tekočino, v kateri smo kuhali in dodamo pražen por... Po potrebi solimo in dodamo poper, zelo bo okus dopolnila žlica pečenkinega soka ...

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, če ima izkušnje s pripravo brezglutenskega kruha – rada bi, da se ji ne drobi in je bolj mehak. Odgovorila je, da si ena od sester v njihovi skupnosti sama peče tak kruh in to iz posebne moke, ki jo kupi v trgovini. Seveda doda kvas, sol, mleko in vodo ... in s kuhalnico napravi mokro testo. Prilije še malo olja. Pusti vzhajati, potem pa oblikuje hlebčke ali štručke in jih polaga na peki papir. Po drugem vzhajanju jih speče (pri 220 stopinjah Celzija) in ohlajene da v skrinjo. Pred uporabo jih odtali v hladilniku in po potrebi še malo postavi v mikrovalovno pečico. Ta kruh je nekoliko bolj suh kot tisti, ki ga pripravimo iz običajne moke.

Poslušalka je prosila za recept za ajdov kruh? Sestra Nikolina je povedala, da vsakič k ajdovi moki dodamo še nekaj pirine ali pšenične, spečemo pa ga v pekaču z višjimi stranicami ali gladkih modelih. Potrebujemo 60 dag moke: 30 dag je ajdove moke ostalo pa pšenične, krušne, pirine ... Ajdovo moko poparimo z vrelo vodo (lahko jo že slana), vmes mešamo s kuhalnico in naredimo rahlo mokro testo. Dobljeno razširimo, da se ohladi ter dodamo ostalo moko. Nato naredimo jamico in v njo damo 2 – 2,5 dag kvasa z malo sladkorja in mlačnega mleka. Pomešamo in pustimo vzhajati. Nato začnemo gnesti in počasi prilivamo vodo, olivno olje ali malo topljene smetane. Naredimo srednje mehko testo in ga damo počivati. Vmes namažemo model ali ga obložimo s peki papirjem. Nanj naložimo vzhajano testo, počakamo, da vzhaja še 40 minut, na vrhu zarežemo z nožem in postavimo v pečico. Pečemo 50 minut pri 200 stopinjah Celzija brez ventilacije. Po želji lahko v testo dodamo sončnična ali bučna semena, lan, sezam, orehe ... Pečenega vzamemo in pekača in obrnemo na desko, pokrijemo s servieto in naj se počasi ohlaja. Če želimo zelo mehko skorjo, pa ga dodatno ovijemo v folijo.

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.Ob tem se sprašujemo, zakaj je naša idealna temperatura malo pod 37 stopinjami Celzija in kaj se v telesu dogaja, ko se viša. Poizvedujemo tudi, kako je mogoče, da se pri določenih zdravilih kot stranski učinek pojavi kašelj, in zakaj je nevarno zadrževati kihanje. Gostje:• Dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Lana Blinc, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Dr. Marko Pokorn, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana• Pavel Kvapil, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana

V običajnem svetu ima vsaka stvar svojo temperaturo; od ekstremov kakih eksplozij supernov pri približno 100 milijardah Kelvinov tja do 0 Kelvinov pri - 273,15 stopinj Celzija na drugem koncu lestvice. Izkušnje - in podatki - nam tudi kažejo, da se temperatura različnih snovi sčasoma izenači, vroč čaj se pozimi zunaj čisto prehitro shladi, tako kot se poleti osvežilna pijača naglo segreje in se led v njej, ki ta proces nekoliko upočasnjuje, prej ali slej stopi. Za razliko od običajnega sveta v kvantnem svetu vladajo zelo drugačna pravila. Kvantni delec je lahko na več koncih hkrati; prepleteni delci vedno vejo, v kakšnem spinskem stanju je njihov prepleteni dvojček, čeprav so vmes velike razdalje, pa načeloma nič ne potuje hitreje od svetlobe. Ampak, ali je tudi možno, da neka kvantna snov sploh ne bi imela temperature? In če je temu tako, kaj je za to potrebno oziroma v kakšnih pogojih se to lahko zgodi? To so vprašanja, s katerimi se ukvarja izr. prof. dr. Lev Vidmar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan, ki je za svoj projekt Meje kvantnega kaosa prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne poti, t. i. Consolidator Grant.

Poslušalka sprašuje: zakaj potica ob strani poči in včasih jo potegne na eno stran, kakor da bi se hotela prevrniti? Sestra Nikolina je odgovorila, da mora biti testo primerno mehko, enake mehkobe mora biti tudi nadev, tesno moramo zaviti - ne s prtom, ampak z rokami. Damo v model (če damo na pekač, naj bosta zavitka razmaknjena oz. vmes namažemo z oljem) in nabodemo s tankimi vilicami (tudi ob straneh). Naj vzhaja 75 do 80 minut. Nato jo znova prebodemo, namažemo z jajcem ali samo z beljakom in damo peči v 170 stopinj Celzija v ogreto pečico (preveč ogreta pečica hitro dviga potico in potem poči). Po 20-ih minutah povišamo ali znižamo temperaturo za 10 stopinj, dvignemo v pečici ali pokrijemo.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Maja Moll in Ivan Lotrič. Odgovor na vprašanje, zakaj je Boža Herek začela pisati satirične, včasih precej ostro začinjene zgodbe o razvadah in slabostih posameznikov in banalnih pojavih v javnem življenju, je z mislijo na oblastnike, ki jim je osebna korist pomembnejša kot dobrobit države, že pred dva tisoč leti napisal rimski pesnik satirik Decimus Juvenalis: Difficile est satiram non scribere – Težko je ne pisati satire. Težko je verjeti, da so humoreske v knjigi Davek na pamet stare že več kot dvajset let, njihovi liki bi bili lahko tudi naši sodobniki. Prva zgodba nas spomni na Butalce, ki so kupovali pamet, le da je pripoved modernizirana z uvedbo inteligenčnega količnika za vsako delovno mesto. Vlada v domu demokracije soglasno sprejme davčno reformo in za odstopanje od predpisanega količnika uvede nov davek na pamet, ki bo zagotovo v celoti napolnil državni proračun. »Sistem je na moč human za tiste, ki so obvladali odtujitve velikega formata – kot so po novem rekli navadni kraji,« pravi sindikalist. V izogib zapleteni metodologiji vlada sklene, da se letna stopnja davka določa z žrebom. Humoreska Naša kultura govori o tankočutnem uličnem violinistu Gregorju, ki postane minister za kulturo. Na prvi seji vlade dobi nalogo, naj na dolgem seznamu umetnikov zamenja vse neustrezne s pravimi. Črtal naj bi ljudi, ki so kot paraziti polno desetletje živeli brez dela, pri tem pa se mora soočiti z ministrico za obrambo svobode misli, ministrico za socialne programe in družinsko pragmatiko, prisluhne pa tudi mnenjem stanovalcev v živalskem vrtu. V naslednji pripovedi vlada razpravlja o izboljšavah vremena in sprejme več koristnih ukrepov: na primer o nakupu termometrov, ki bodo kazali samo do petindvajset stopinj Celzija, vročino pa bodo merili v Fahrenheitih. Največji dosežek pa je priprava evropskega zakona o vremenu. »Tudi vreme je stvar demokratične javne razprave, najširša demokratična razprava lahko prinese novo kvaliteto, ljudstvo pa naj razmišlja, se ozira v nebo in se jezi. Naj se ukvarja z vremenom. Sicer nam bodo začeli vtikati nosove v pravo politiko in se ukvarjati s tem, o čem kdo odloča in na kateri račun gre kakšen znesek.« Precej pogosta slovenska lastnost je ustvarjanje videza, vtisa na druge in dokazovanje lastne pomembnosti. Iz te izvira absurdna potegavščina, ki si jo v humoreski Sanjske počitnice privošči lastnik turistične agencije Modra palma z reklamo: »21 čarobnih dni na Bahamskih otokih za samo 999 dolarjev za štiri osebe«. Na koncu so kljub trdemu garanju v vinogradu vsi zadovoljni, ko za nevoščljive sosede in prijatelje kot dokaz posnamejo video o svojih počitnicah pred kulisami s posnetki Bahamov. Težavna pa je lahko tudi izbira otrokovega imena, saj imajo v satiri Ime po mnenju nove mamice vse Anice, Bojane Mojce, Marije, Jožice, Dragice, Nine, skratka vse dobre znanke, preveč slabih lastnosti, da bi po njih imenovala svojo novorojenko. Humoreske Bože Herek v knjigi Davek na pamet odlikujejo spreten tok pripovedi in zanimive zgodbe iz vsakdanjega življenja preprostih posameznikov in pomembnežev – klavrnih literarnih junakov, ki jim je skupno hlepenje po bogastvu in karieri. Pisateljica s posmehom in bridkim humorjem razgalja zlaganost uglednežev, nesmiselne politične odločitve, birokracijo, laži, podkupovanje in krajo. V nekaterih lahko zaznamo sledi znanih literarnih del tega žanra, kot so Milčinski z Butalci, Dickensov Božični duh v zgodbi Kako sem postal pameten ter Hašek in njegov Dobri vojak Švejk v humoreski Pred volivci ob ustanovitvi 'Stranke zmernega napredka'. Knjižna oprema Bojana Hereka se ujema z vsebino, prikazuje na primer bankomate in okenca z duhovitimi napisi: »Davkarija. Vplačila 24 ur. Vse dni v letu samo za vas.«

Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.

Rdeči Križ in Karitas do 28-ega zbirata prošnje za pomoč tistim, ki so jih prizadele poplave, država pa je organizacijama za to namenila skupno 10 milijonov evrov. Generalna sekretarka Rdečega križa Cvetka Tómin pravi, da je to prva pomoč, s katero si lahko ljudje zagotovijo osnovne pogoje za življenje. V okviru te pomoči bodo denar razdelili tudi med tiste, ki so jim škodo povzročila julijska neurja. V oddaji tudi: - Ukrajina začela urjenje pilotov za letala F-16 - V Franciji in Italiji nov vročinski val, v delih Francije nad 40 stopinj Celzija - Španke svetovne nogometne prvakinje

V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.

Teden med 3. in 9. julijem je bil glede na meritve Univerze Maine v Združenih državah Amerike najtoplejši v zgodovini meritev. Povprečna temperatura je prvič presegla 17 stopinj Celzija. Kako bodo podnebne spremembe vplivale na Evropo in Slovenijo, se Rene Markič sprašuje s sogovornikoma klimatologom Renatom Bertalaničem z Agencije RS za okolje in Lidijo Živčič z društva Focus. foto: Reuters/MMC

Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)

Temperature so danes po državi presegale 30 stopinj Celzija, po napovedih bo še bolj vroče v prihodnjih dneh. Agencija za okolje je zato izdala rumeno opozorilo. Nekaj malega osvežitve je pričakovati šele ob prehodu vremenske fronte v četrtek, je dejal dežurni vremenoslovec Janez Markošek. Drugi poudarki: - Poslanci se bodo z odstopom zdravstvenega ministra Bešiča Loredana seznanili predvidoma v četrtek. - Ob rekordno nizki brezposlenosti mladi ne želijo sprejemati prekarnih oblik zaposlitev. - Na deveti etapi dirke po Franciji Mohorič tretji, Pogačar še nekoliko zmanjšal zaostanek za Vingegaardom.

Pokojni ameriški pisatelj Ray Bradbury (1920-2012) je najbolj znan po svojem distopičnem romanu »Fahrenheit 451«, ki označuje temperaturo 232 stopinj Celzija pri kateri se vname papir. Izšel je v prvi polovici 50-ih, avtor pa je v intervjujih poudarjal, da njegovi opisi družbe, postavil jih je v naše sedanje desetletje, ne govorijo toliko o takratnih ali bodočih komunističnih državah temveč o v Ameriki že obstoječi prevladi vizualnih medijev, ki so nadomestili knjige kot simbol premišljevanja. Na temo je v eseju z naslovom »Cenzorjev največji trik« pred 15 leti razmišljala Tadeja Krečič. FOTO: Ray Bradbury v svoji delovni sobi VIR: https://americanwritersmuseum.org/exhibits/temporary-exhibits,virtual-exhibits/ray-bradbury-inextinguishable/

Tako domačini pravijo izoliranemu mestecu Fort McMurray na skrajnem severu kanadske province Alberta, kjer je 15 let prebivala naša gostja. Damjana Vlajić se je pred dobrim letom dni preselila v Calgary, največje mesto v kanadski provinci Alberta. Pred tem sta z možem poldrugo desetletje preživela v mestu Fort McMurray, ki mu domačini pravijo kar "severno od nikoder" (orig. North of Nowhere), kjer so zime s temperaturami tudi krepko pod -30 stopinj Celzija dolge in prebivalcem ne dajejo prav veliko možnosti gibanja na prostem. Oba sta namreč delala v velikem podjetju, ki se ukvarja s pridobivanjem nafte iz naftnega peska oz. t. i. bituminoznih kamnin in ki je v veliki meri zaznamovalo tako razvoj kot tudi podobo tistih krajev. Dejstvo, da je tak način pridobivanja nafte eden najbolj obremenjujočih za okolje, me ni nikoli pretirano vznemirjalo. Še vedno obstaja potreba po tej industriji. V Kanadi je vse več političnega pritiska in pritiska okoljevarstvenikov, da bi prišlo do sprememb in bi se začela naftna industrija umikati. Ampak mislim, da naša generacija in generacija naših otrok potrebujeta nafto. Damjana Vlajić

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat tednu primerna tema o januarskem pojavu, ki nas pogosto preseneti. Ali pa tudi ne. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Najhladnejšemu mestu v Kanadi, kjer so izmerili skoraj -70 stopinj Celzija, je ime “Snag” (sneg). Trditev je resnična 2. Največja snežinka na svetu je merila skoraj 40 centimetrov. Trditev je resnična 3. Inuitski jeziki poznajo prek 100 besed za sneg in led, daleč največ na svetu. Trditev je izmišljena 4. Japonci, mojstri robotike, so izumili robota z GPS-om, ki ga pošljete na točno določeno lokacijo, kjer poje sneg in iz njega naredi ledene kocke. Trditev je resnična 5. Celina z najmanj snežnimi padavinami je Antarktika, kjer skoraj nikoli ne sneži, ponekod ni snežilo že 2 milijona let. Trditev je resnična

Vedno znova moramo preverjati, kakšnim zvezdam sledimo, je na praznik svetih treh kraljev spodbudil nadškof Zore.Veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf: ves čas pogreba Benedikta XVI. je bilo čutiti spokojnost.V Ukrajini v veljavi enostranska prekinitev ognja, v Kijevu so jo označili za hinavsko.Zdravniki pred stavko ministru ponujajo roko, Bešič Loredan ne popušča, stavka ni upravičena.Opredeljevanje pacientov v Ljubljani povzroča precej preglavic.Cvar o davčni zakonodaji- gre za brezglavo polnjenje državnega proračuna na račun plač zaposlenih.Vreme: Popoldne delno jasno in od 7 do 14 stopinj Celzija.

V Nemčiji so ponekod minuli konec tedna že odprli božične sejme, to je mesec in pol pred božičem, po pandemijski abstinenci se jih večina zelo veseli. Nemci so sicer napolnili plinske zaloge bolj, kot so sprva napovedovali, ob tem pa so sprejeli številne varčevalne ukrepe, omejili so praznično razsvetljavo, odpovedali so se drsališčem, javne zgradbe ogrevajo samo na 19 stopinj Celzija, tudi na bazenih in v predavalnicah so nižje temperature. Ob tem pa se še ena novost obeta v Nemčiji po novem letu – enotna vozovnica za javni prevoz za 49 evrov, Kako bo deloval sistem enotne vozovnice po enotni ceni?

Na jugu Italije v pokrajini Apulija je dopoldne na težko dostopnem območju strmoglavil helikopter, na katerem naj bi bila štiričlanska slovenska družina. V času nesreče je na območju slabo vreme, vzrok za nesrečo pa še ni znan. Na vprašanje o identiteti slovenskih ponesrečencev vodja slovenske konzularne službe Andrej Šter odgovarja, da bodo počakali na uradno potrditev italiajnskih organov, ki nesrečo preiskujejo. Ko bodo ti podatki znani, jih bodo delili z javnostjo. Druge teme: - Ali svet do konca stoletja lahko omeji globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija? - Severna Koreja nadaljuje rožljanje z orožjem - Skromen slovenski uvod v novo sezono smučarskih skokov

Nadzorniki razrešili Tomaža Kokota z vrha Pošte Slovenije.Bencin in dizel od polnoči cenejša.Vučić na Brdu: Odnosi med Srbijo in Slovenijo odlični, čeprav Ljubljana priznava Kosovo.Janez Cigler Kralj kritično o prvih stotih dneh vlade.Luka Dončić si je pred četrtfinalom zvil gleženj.Vreme: tudi jutri sončno, s temperaturami od 23 do 28 stopinj Celzija.

Smo na pragu novega vročinskega vala, najhujšega letos, že v prihodnjih dneh naj bi se živo srebro dvignilo tudi do 40 stopinj Celzija. Razmere so skrb zbujajoče. Zahodni del Slovenije je že popolnoma izsušen. Kakšna bo škoda v kmetijstvu? S katerimi tehnologijami bomo bolj racionalno in učinkovito koristili dragoceno vodo? Zakaj smo po deležu namakanih njiv na repu evropskih držav ? Kako bomo ob novi realnosti ukrepali danes in kako jutri? O tem v Studiu ob 17ih: kmetijska ministrica Irena Šinko; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Andreja Sušnik iz Agencije za okolje in Marina Pintar z Biotehniške fakultete. Voditeljica oddaje je Jernejka Drolec.

Torek bo – sklicujoč se na vremensko napoved – prinesel krajšo ohladitev, s kakšno stopinjo pod 30 stopinj Celzija. Visoke temperature sicer v naših krajih vztrajajo že od druge polovice junija. Po nadpovprečnem in ponekod tudi temperaturno rekordnem začetku poletja v Svetovalnem servisu gostimo meteorologa z Agencije za okolje, na vprašanja bo odgovarjal Brane Gregorčič.

Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec

V teh dneh, ko smo priča izrazitim toplotnim obremenitvam, se še posebej izkazuje potreba po nagovarjanju in celovitem reševanju problematike vse višjih temperatur v mestih. Zaradi velike gostote pozidave so namreč prav mestna središča območja, ki se ohlajajo počasneje, temperature pa pogosto tudi ponoči ne padejo pod 20 stopinj Celzija. Reševanje težave je po mnenju področnih strokovnjakov možno predvsem s ponovnim vpeljevanjem zelenih površin v mesta.

Letošnje poletje bi lahko bilo eno od najbolj vročih doslej, so prve ocene meteorologov. Včeraj so temperature ponekod v notranjosti in na zahodu države segle do 36 stopinj Celzija, v prihodnjih dneh se živo srebro ne bo povzpelo tako visoko, bo pa čez dan kljub temu preseglo 30 stopinj Celzija. Pristojni sicer svarijo tudi pred pretirano zagnanostjo pri uporabi klimatskih naprav in s tem povezanimi temperaturnimi šoki. V oddaji tudi: - Pristojni danes o smernicah za obvladovanje širjenja koronavirusa - Na vrhu Nata, ki se začenja v Madridu, o krepitvi sil za hiter odziv - Predele Ljubljane je v teh dneh obarval festival ulične umetnosti - Ob vročini bodo popoldne na zahodu in severu mogoče nevihte.

Državo je zajel vročinski val. Ob vročem afriškem zraku naj bi se temperature najvišje povzpele to popoldne, živo srebro pa se bo tudi v prihodnjih dneh dvignilo krepko nad 30 stopinj Celzija. Nevarnostim vročine so najbolj izpostavljeni kronični bolniki ter majhni otroci in starejši. Velika toplotna obremenitev naj bi vztrajala do konca tedna. Drugi poudarki oddaje: - V parlamentu soočenje mnenj o delovanju RTV v prihodnje. - Skupina G7 želi dogovor o enotni ponujeni ceni Rusiji za nafto. - Vodstvo Nata napoveduje povečanje sil za hitro odzivanje.

Oceani so od začetka industrijske dobe absorbirali 90 odstotkov presežne toplote in 25 odstotkov ogljikovega dioksida ter se segreli za 1,3 stopinje Celzija. Toplejši oceani zdaj že precej slabše absorbirajo toplogredne pline, toliko hitreje pa se dviguje morska gladina, je povedal oceanograf dr. Matjaž Ličer z Agencije za okolje in Morske biološke postaje NIB. Kje se skrivajo točke preloma, nam ni zares jasno Kar nekaj potencialnih točk preloma, ki utegnejo že tako nagle spremembe, prestaviti v še hitrejše obrate, skrbi znanstvenike. Med njimi je taljenje ledenega pokrova na Antarktiki, kjer je shranjeno 70 odstotkov vse sladke vode na planetu. Danes še ni povsem jasno, na kateri točki bi utegnilo biti taljenje tamkajšnjega ledu ireverzibilno, ne glede na naše nadaljnje ukrepe in politike. Razlog več, da je potrebno izpuste zmanjšati takoj. Znanstveniki sicer za zdaj napovedujejo bolj zmerne, a še vedno boleče scenarije. Če bomo v polnosti implementirali Pariški in Glasgowski dogovor, nas čaka dvig povprečne morske gladine za nadaljnjih 30 cm, če tega ne bomo storili, pa prek 1 m. Za slovensko obalo prvi scenarij pomeni 20 do 30 krat pogostejše poplave, drugi pa vsakodnevne večurne poplave. Katastrofalne posledice za življenje v morju Še mnogo bolj akutna in za življenje v morju usodnejša posledica segrevanja oceanov pa je vse šibkejše mešanje vodnih mas. Zato hranila težje prihajajo iz globokih področij svetovnih oceanov v obalna morja, kisik pa ne uspe priti do dna. Za življenje v morju je to katastrofa, ki ob intenzivnem izlovu hitro zmanjšuje njegovo zmožnost za samoobnavljanje.

Slovenija ima kar nekaj zelo znameniti termalnih vrelcev, ki slovijo širom sveta. Polege teh pa je tudi kar nekaj malo manj znanih izvirov, ki jih ljudje imenujejo toplice zaradi tople vode in zdravilnosti, kot sami radi rečejo. Ene takih so Klunove toplice v Bušeči vasi. Tu je izvir, ki ima celo leto stalno temperaturo 27 stopinj Celzija. Nastanek toplic je povezan z grofom Aleksandrom Auerspergom, lastnikom gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem. Jamo z vrelcem je kupil leta 1811, pet let po rojstvu prvorojenca, Antona Aleksandra – Anastasiusa Grüna/Anastazija Zelenca, nemškega pesnika in politika. Nad toplim vrelcem je dal leta 1816 zgraditi kopališče, ki deluje še danes. Zemljišče s toplicami je od Auerspergov kupil Matija Kodrič in ga nato leta 1923 prepisal za doto hčeri Tereziji, poročeni z Ivanom Klunom iz Ribnice. Tako so toplice, ki so še vedno v lasti omenjene družine, dobile današnje ime. Več o Klunovih toplicah pa v nedeljski reportaži, njen avtor je Milan Trobič.

Prvaki prihodnjih koalicijskih partneric bodo popoldne razgrnili oris nove vlade.Pravnik dr. Jurij Toplak na laž postavil državno volilno komisijo.Na slovesnosti ob 30. obletnici Banke Slovenije o izzivih evropske monetarne politike.Ukrajina zaustavlja dobavo ruskega plina v Evropo preko regije Lugansk.Vlada po desetih dneh spet v regulacijo naftnih derivatov, gospodarstvo zadovoljno.Nekdanji župnik v Preski pri Medvodah Franc Klopčič na ponovljenem sojenju oproščen.Voditeljica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares ob primeru hrvaške nosečnice: V družbi se premalo govori o tem, kaj se pozneje dogaja z ženskami, ki so se odločile za splav.Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu v znamenju Ukrajine, Bosne in etike.ŠPORT: Košarkarice Cinkarne Celje osvojile že osemnajsti naslov državnih prvakinj.Vreme: danes in jutri sončno in do 29 stopinj Celzija.

Zakaj je včasih gosto in se ne dvigne, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga naredi s snegom, ki rahlja. Po snegu naj posuje moko z malo pecilnega praška ter z metlico v roki rahlo zameša. Peče naj ga v vsaj 200 stopinj Celzija vroči pečici, da se hitro dvigne in zakrkne.

Pripravimo jo z ocvirki, hamburško slanino ali kranjsko klobaso. Naredimo kruhovo testo. Na razvaljano testo potresemo tople ocvirke in zavijemo. Lahko naredimo tudi dvojno testo: iz polbele moke in iz ajdove moke. Vsako posebej razvaljamo. Na belo testo potresemo ocvirke, ki jih pogrejemo in odcedimo, pokrijemo z ajdovim testom, ki naj bo malo manjše kot belo testo, povaljamo in spet potresemo z ocvirki. Med ocvirke ali namesto njih potresemo narezano slanino ali kuhano kranjsko klobaso. Zavijemo, naložimo na pekač, da se posamezni kosi ne dotikajo drug drugega, namažemo z odcejeno maščobo in damo vzhajati za malo manj kot uro. Nato pečemo do eno uro, v modelih pa lahko tudi 45 minut pri 180 stopinjah Celzija. Pečeno pokrijemo s papirnato brisačko in prtom.

Zakaj se rulada prime na peki papir, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina svetuje, naj ga pokaplja z nekaj kapljicami olja in jih s čopičem razmaže. Na to se vlije masa in takoj postavi v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija. Pečeno je v 10-12 minutah v brezventilacijski pečici. Lahko pa pekač samo namaže z maslom ali salom in minimalno potrese z moko. Je pa odvisno od materiala pekača ...