Podcasts about celzija

Vročina zajela večji del Evrope, vse pogostejši požari in zaskrbljujoče nizke gladine rek. Madžarska ustavila edino jedrsko elektrarno.V Medžugorju se je začel 37. Mladifest: papež mladim sporoča, naj ne pristajajo na minljivo srečoSrečanje Treh Slovenij na Višarjah v spominih na Srečka Kosovela.V torek izredna videokonferenca notranjih ministrov Evropske unije zaradi nedavnega množičnega vdora migrantov v Ceuto.Le malo občin brez dolgov. Skupna zadolženost znaša skoraj 1,5 milijarde evrov.Glavna naloga ministrstva za demografijo bo poenotenje plačila za uporabnike domov.Vreme: Jasno in vroče bo s temperaturami do 37 stopinj Celzija.Velika zadolženost petih bolnišnic in številnih občin zaradi višjih stroškov dela, dražjih zdravil in vlaganj v razvojne projekte.Sedem glavnih grehov slovenske politike: P. Cestnik poziva k več ponižnosti in manj napuha.ŠPORT: Nemec Niessen zmagovalec izziva s Klanca v klanc, Pogačar osmi.

Vročina ne popusti niti ponoči, minulo so temperature marsikje vztrajale nad 25 stopinj Celzija, 30-ico so ob 6-ih zjutraj izmerili v Podnanosu.

Ne le podnevi, vročini je te dni težko ubežati tudi ponoči. Temperature so marsikje minulo noč vztrajale nad 25-imi stopinjami Celzija, v Podnanosu pa so ob 6-ih zjutraj namerili celo 30-ico. Vročina bo zaznamovala tudi vstop v nov teden. Drugi poudarki oddaje: Madžarska zaradi vročine omejuje proizvodnjo in porabo elektrike. Izrael, ki dvomi o razorožitvi Hamasa, v Gazi okrepil smrtonosne napade. V Piranu veliko glasbeno slavje ob 130-ti obletnici postavitve Tartinijevega spomenika.

Požar na Bovškem še ni pogašen.Razmere v Ceuti se umirjajo, 22 evropskih voditeljev, tudi Janša, objavilo poziv k ukrepanju.Nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič, po 45 letih dela v tujini: Nikoli nisem načrtoval. Če sam izbiraš destinacije, izbiraš podobno. To pa človeka ne plemeniti.Avtomobilska industrija na stari celini se sooča s pomembnimi izzivi, zanje mora poiskati nove prebojne rešitve, so ugotavljali na nedavnem dogodku Studio Evropa.Venezuela se sooča z veliko negotovostjo in izjemno revščino.Šport: Slovenski odbojkarji klecnili proti Poljski, jutri se bodo merili za tretje mesto.Vreme: Še bo sončno in vroče, s temperaturami do 37 stopinj Celzija.

Julij se je poslovil s temperaturnimi rekordi na 28 merilnih mestih Agencije za okolje. V Dolenjah pri Ajdovščini so izmerili celo 40 stopinj Celzija. Velika toplotna obremenitev bo zaznamovala še ves prvi avgustovski teden, pri tem pa pristojni opozarjajo na skrb za zdravje v taki vročini. Ena najbolj ogroženih ranljivih skupin so starejši. V Združenju za dostojno starost Srebrna nit opozarjajo, da jim moramo zato nameniti posebno pozornost. Drugi poudarki: - Požar na Planji pod nadzorom, posamezna žarišča se še pojavljajo. - Po vdoru migrantov v Ceuto več evropskih vlad zahteva enoten odziv. - Slovenski odbojkarji se bodo za tretje mesto v ligi narodov borili proti Japoncem.

Tretji letošnji vročinski val bo, kot kaže, najdaljši doslej, saj bo vztrajal še vse do konca prihodnjega tedna. Rdeče opozorilo za jugozahod in osrednji del države velja do torka, nato se bo težišče vročine pomaknilo nekoliko bolj proti vzhodu. Vremenoslovci pričakujejo, da se bomo približali temperaturnim rekordom ali dosegli nove. Najvišja temperatura zraka je bila doslej izmerjena pred 13 leti na letališču Cerklje ob Krki, in sicer 40,8 stopinje Celzija. V oddaji tudi: - Inflacija se je julija znižala na 2,9 odstotka, učinek razprodaj znižale drage počitnice. - Španija za vstop 60 tisoč migrantov v severnoafriško eksklavo Ceuta krivi kriminalne združbe. - Načrt mednarodne nogometne zveze za vključitev zasebnega kapitala v šport naletel na ostro nasprotovanje.

Vročina s temperaturami nad 35 stopinj Celzija bo vztrajala še vse do konca prihodnjega tedna, napovedujejo vremenoslovci. Toplotna obremenitev se bo z jugozahoda in osrednje Slovenije pomikala proti vzhodu, temperature pa se bodo bližale rekordu, ki je 40,8 stopinje Celzija.

V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga. Sogovornika: Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-juGašper Renko, Cosylab   Zapiski: Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026) ITER

Tokratni vročinski val bo do konca tedna temperature približal 40-im stopinjam Celzija, od jutri bo za vso državo razglašena velika požarna ogroženost.

Začenja se nov vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev dosegel vrhunec konec tedna, trajal pa bo najmanj 10 dni. Na Primorskem že velja oranžno opozorilo zaradi povečane toplotne obremenitve, v petek in soboto bo veljalo za vso Slovenijo. Temperature bi se lahko namreč približale 40-im stopinjam Celzija. Za vso državo medtem od jutri velja velika in zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Preostali poudarki oddaje: Ognjeni zublji pred Bordeauxom v Franciji še niso povsem pod nadzorom; v Španiji razmere otežuje močan veter. Iran in ZDA po prekinitvi ognja nadaljujejo napade na tarče na Bližnjem vzhodu. Slovenski odbojkarji z zmago proti Turčiji v polfinale lige narodov

Tokratni vročinski val bo temperature postopno dvignil skoraj do 40 stopinj Celzija. Že od jutri bo za vso državo razglašena visoka požarna ogroženost, na zahodu celo zelo visoka. Pristojni opozarjajo tudi na gibanje v teh dneh, ki naj bo omejeno na jutranje in večerne ure. Druge teme: - Izjemna suša pesti vse kmetijske kulture. - Ob novem zaostrovanju napetosti Trump Iranu zagrozil z uničenjem. - Popotresni sunki na jugu Japonske otežujejo iskanje preživelih.

Merše o poskusih razrešitve Stevanovića, aferi Mijič in ovadbi Fajonove, Čakš o drugih aktivnostih opozicije.Kmetijska zbornica je zadovoljna s proaktivno držo ministrstva.Kaj pomeni grožnja Melanii Trump in sinu Barronu? Komentar Nejca Krevsa.Po napadu v Berlinu našli sporočilo napadalca.Vreme: jasno bo s temperaturami do 36 stopinj Celzija.

Pogačar s peto zmago na Touru spisal zgodovino.Slovenijo čaka izrazit vročinski val, temperature v začetku avgusta blizu 40 stopinj Celzija.Francija in Španija še naprej v primežu obsežnih gozdnih požarov, gašenje utegne ovirati nov vročinski val. Slovenija pripravljena pomagati.Opolnoči pocenitev naftnih derivatov, na Hrvaškem občutna podražitev.Spremembe dolgotrajne oskrbe so nujne: najprej izenačitev plačil v domovih za starejšeOpolnoči pocenitev naftnih derivatov, na Hrvaškem občutna podražitev.Ob jutrišnjem svetovnem dnevu hepatitisa danes brezplačna testiranja.Skavtska Emoniada uspela, kaj je mladim dejal nadškof Zore?Vreme: delno jasno, v notranjosti možna kakšna ploha, jutri čez dan bolj sončno.

Kumarice sproti pobiramo in jih shranjujemo na hladnem, je uvodoma pojasnila sestra Nikolina. Ko se jih nabere prava količina, jih operemo in skrtačimo. Vmes pristavimo 1 l kisa, 2,3 dl vode, 2 zvrhani žlički soli, sladkor, zrno popra, nekaj lovorjevih listov, koperc, vršičke vinske trte (vitice). Ko kis zavre, ga odstavimo in nato s toplim ali pa ohlajenim kisom zalijemo kumare, ki so naložene v kozarcih. Zapremo jih in pasteriziramo v pečici: naložimo na pekač in nalijemo malo vode ter postavimo v pečico ter prižgemo na 200 stopinj Celzija. Ko se začnejo pojavljati mehurčki, pečico ugasnemo in pustimo v nje, naj se ohladi. Če pa je le nekaj kozarcev, lahko pasteriziramo v loncu. Na dno damo prtič, nalijemo vodo do ¾ višine kozarcev, pristavimo. Vre naj 15 minut, nato pa odstavimo, da se ohladijo. Nato jih preložimo v shrambo in občasno pregledamo, kako držijo pokrovčki.

Ob besedi zavitek marsikdo najprej pomisli na jabolčni štrudelj, ampak se za to besedo lahko skriva še marsikaj drugega. Poznamo tudi zavitke iz zelenjave in mesa. Sestra Nikolina je povedala, kako pripravimo zavitek iz bučk. Vlečeno testo z enim jajcem dobro pregnetemo. Naj ne bo ne premehko, ne prekrepko in naj se dobro odpočije. Medtem pripravimo nadev. Za tanek skutin namaz potrebujemo: 1 jajce, sol, malo skute in kakšno žlico kisle smetane. To namažemo po razvaljanem testu in na to grobo naribamo bučke. Teh ni niti treba lupit, jih samo očistimo in po potrebi obrežemo. Na vrhu potresemo zlatorumeno praženo čebulo. Po potrebi dosolimo in potresemo s poprom. Zavijemo in preložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Če je namazan z oljem, potem zavitek lahko po pekaču premikamo. Na vrhu namažemo s kislo smetano, nabodemo z vilico in postavimo v 190 stopinj Celzija vročo pečico. Peče se približno 40 minut, po potrebi ga vmes obrnemo ali pa prestavimo višje ali nižje v pečici. To je lahko odlična priloga ali pa glavna jed s solato. Pražena čebula da svojevrsten okus. Lahko pa zabelimo s prekajeno slanino ali olivnim oljem ... Na podoben način delamo zavitek iz špinače ali blitve (to samo blanširamo in naložimo na skutin namaz), na vrhu damo še malo sesekljanega česna ali narezanega drobnjaka. Zelo dober je tudi zavitek s praženim svežim zeljem na čebuli ali s praženim mesom.

Poslušalec je sporočil, da ima težave pri pripravi hrenovk v pivskem testu. Slednje mu steče dol oziroma odpade s hrenovke med cvrtjem ... Sestra Nikolina je dejala, da se to zgodi, ker je površina hrenovke gladka, zato mu je svetovala pripravo hrenovk v listnatem testu. Tega tanko razvaljamo, narežemo 2 cm široke pramene in zavijemo okrog hrenovke ter fiksiramo z zobotrebcem. Postavimo na pekač (mazanje ni potrebno, ker je listnato testo mastno), premažemo z jajcem ter damo v 200 stopinj Celzija vročo pečico za 15-20 minut.

Vladni predlog zakona o demografskem skladu do ponedeljka v medresorski obravnavi.Minister Cigler Kralj napovedal vnovično objavo razpisa za sofinanciranje raziskovalnih kmetijskih projektov.Policija bo proučila predlog za določitev Kerinovega Grma kot varnostno tveganega območja, na poslabšanje razmer opozarjajo tudi občine jugovzhodne Slovenije in Posavja.Novi-stari predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Cvar za Radio Ognjišče o načrtih vlade za malo gospodarstvo.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, na Primorskem se bo ogrelo do 31 stopinj Celzija.

Med 130-imi milijoni Evropejci, ki danes preživljamo temperaturo 35 stopinj Celzija in več, smo tudi pri nas. Se pa - kot kaže - po večini držimo priporočil glede ravnanja ob vročinskem valu, saj v zdravstvenih zavodih ne zaznavajo bistveno večjega obiska zaradi tega. Druge teme: - Selitev veleposlaništva v Jeruzalem bi bil odmik od mednarodnega konsenza glede statusa mesta, meni tudi predsednica. - Evropska unija napoveduje humanitarni zračni most do Venezuele. - Posodobitev vodovoda za 16 tisoč prebivalcev treh občin na Ormoškem.

Na vrhuncu vročinskega vala se bodo temperature lahko povzpele tudi do 38 stopinj Celzija, Agencija za okolje je že včeraj na petih merilnih postajah zabeležila junijske rekorde. Danes je še nekoliko bolj vroče, zato so številni poiskali ohladitev v naravi. Vročina ne pojenja niti v drugih državah, v Nemčiji je bila danes najtoplejša noč v zgodovini meritev. Druge teme: - Hormuška ožina ostaja vroča točka v ameriško-iranski vojni. - V strmoglavljenju manjšega letala s padalci v Franciji 11 mrtvih. - Ambulante za neopredeljene za zdaj še pomemben del družinske medicine.

Za marsikoga predstavlja vročina kar velik izziv. No, s tem nimajo težav umetnostni drsalci, ki se udeležujejo Mednarodnega drsalnega kampa Ljubljana - Zalog, ki ga že 8. leto zapored prireja Drsalno-kotalkarski klub Stanko Bloudek. V Dvorano Zalog, kjer led junija pripravijo le za ta tabor, se je med tednom odpravila tudi ekipa Prvega. In medtem ko so bile zunaj temperature okoli 30 stopinj Celzija, se je Dvorana Zalog, ki jo v zimskih mesecih vsi poznamo kot drsališče, 15. junija ponovno spremenila v ledeno dvorano, zato je bilo v njej ta teden prijetno in ne prevroče vzdušje. Veliko je bilo mogoče le pričakovanje umetnostnih drsalk in drsalcev, za katere so taki tabori nadvse dobrodošli in koristni – pomenijo namreč začetek in pripravo na novo sezono.

V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vsako leto pride čas, se postavi vprašanje, koliko cvetov mora človek nabrati za bezgov sok oziroma za šabeso in kakšni cvetovi naj bodo in tako naprej. Sestra Nikolina odgovarja, naj bodo cvetovi sveže nabrani, peclje naj odrežemo in velikost naj bo srednja. Potrebujemo 30-35 cvetov. Te namočimo v 5 litrov prekuhane in ohlajene vode. Dodamo še rezine limone. Postavimo v hladen prostor in večkrat pomešamo. Po 24-ih urah odcedimo in ožamemo ter dodamo 1 ½ do 2 kg sladkorja in 20-25 gramov citronske kisline. Pokusimo in po potrebi še dodamo sladkor ali kislino. Šabeso nalijemo v steklenice in postavimo na hladno. Sok pa zavremo do 80 stopinj Celzija, nalijemo v pogrete steklenice in dobro zapremo. Naložimo v škatlo ter dobro pokrijemo. Ko se ohladi, prestavimo v klet. Če imamo višek cvetov, jih lahko nastrižemo in damo sušit. Shranjujemo jih v škatlah ali papirnatih vrečah. Cvetove lahko pripravimo tudi ocvrte – pomakamo jih v omletno testo (1/8 l mleka ali piva, 2 jajci, 12 dag moke, sol) in ocvremo v vročem olju, da zakrkne in dobi lepo barvo z obeh strani.

Papež na predstavitvi svoje prve okrožnice: Umetno inteligenco je treba razorožiti.Koalicija pod Janševim vodstvom začenja pogovore o kadrovskem razrezu.Videtič: Nova vlada bo uspešna, če bo delovala brez estradništva in ideoloških sporov.Pred sklepom mandata kadrovske rošade na več ministrstvih.Vlada z objavo prehranskih smernic spet razburkala javnost, tudi stroko. Tako strogih smernic na področju uživanja mesa nima nobena druga evropska država, pravi dr. Pravst.Sporazum z Iranom bo odličen in pomemben, ali pa ga sploh ne bo, je zapisal Trump. Skoraj tri leta po poplavah še vedno vrsto nedokončanih projektov.V Ljubljani položili temeljni kamen za novogradnjo fakultete za farmacijo.Hokejisti Slovenije drevi z Italijani za obstanek med svetovno elito.Vreme- pretežno jasno s temperaturami do 32 stopinj Celzija.

Poslušalka bi rada za praznik pripravila mesne paštetke v listnatem testu. Sestra Nikolina je povedala, da iz mletega testa najprej oblikujemo klobasice kot bi delali debele čevapčiče. Na maščobi jih dobro opečemo. Ko se ohladijo, jih naložimo na razvaljano listnato testo. Postavimo jih diagonalno na pravokotnike oziroma kvadrate, ki jih naredimo s koleščkom. Nasprotna vogala zagrnem čez mestno klobasico in s polovico zobotreba pritrdimo na vrhu. Namažemo z jajcem in damo v vročo pečico - 190 do 200 stopinj Celzija. Pečemo 20-30 minut.

Ena od svežih stvari, ki jih je pomladi že prenesla, je pehtran. Lahko ga uporabimo pri pripravi kuhanih ali pečenih štrukljev ter potice, je povedala sestra Nikolina. Za slednjo naredimo dobro kvašeno testo, zelo mehko, prijetno, dobro zabeljeno. Razvaljeno testo lahko samo bogato potresemo z narezanim pehtranom in z rozinami, ki smo jih dobro namočili v rum. To zavijemo, preložimo v modele, nabodemo in vzhajamo eno uro. Nato namažemo z jajcem, damo v ogreto pečico (180 stopinj Celzija) in pečemo dobre ¾ ure. Lahko pa naredimo bolj bogato potico, tako da razvaljano najprej namažemo s skutinim namazom in nato šele potresemo pehtran in rozine. Lahko naredimo tudi štrukeljce, ki naj ne bodo predebeli, dolgi od 8 do 10 cm. Razrežemo jih lahko s koleščkom, nalagamo na peki papir in nabodemo z dvorogelno vilico. Vzhajajo naj vsaj pol ure, nato jih pomažemo in nato spečemo (v pol ure). Še ena možnost je: namazan zvitek narežemo in dobimo osja gnezda, ki jih prav tako spečemo v pol ure.

Michel Adamič je prvi Slovenec, ki prezimuje na južnem tečaju. Doktorski študent fizike na Univerzi McGill v Montrealu je član znanstvene skupine Ameriškega antarktičnega programa. Tako imenovani “winterover” bo na raziskovalni postaji Amundsen-Scott preživel trinajst mesecev, skrbi pa za mikrovalovni teleskop South Pole Telescope. Z njim preučujejo začetek vesolja oziroma kozmično mikrovalovno ozadje. Vsakih štirinajst dni pri temperaturi -70 stopinj Celzija s kolegico plezata na teleskop in mažeta zobnike. V ekstremnih razmerah za vzdrževanja življenja potrebujejo ogromne količine energije, dva milijona litrov polarnega kerozina na leto. V največji in najbolj suhi puščavi na svetu pa je tudi poraba vode omejena, pri tuširanju na dvakrat tedensko po dve minuti. Michel Adamič pravi, da so se mu uresničile raziskovalne sanje, zato nam pošilja “lep pozdrav domov, z dna planeta.”Po oddaji smo zavrteli skladbo: Porth Nole & Eskape & Elliot Vast - Far Enough https://www.youtube.com/watch?v=_kjm5cYWESI&list=RD_kjm5cYWESI&start_radio=1    

Po ocenah strokovnjakov obstaja približno 200 različnih bolezni, ki se lahko prenašajo s hrano, od bakterijskih okužb do zastrupitev z nevarnimi snovmi. Nadzor nad živili je zato še kako pomemben in poteka na več ravneh, od pridelave in proizvodnje do trgovinskih polic. Pomemben del te verige smo tudi potrošniki. Preprosti koraki v domači kuhinji, od higiene rok do pravilnega shranjevanja hrane pri temperaturi pod 5 stopinj Celzija, lahko pomembno zmanjšajo tveganje za okužbe. Kako pogosto se živila sploh odpokličejo, zakaj do tega pride in na kaj moramo biti pozorni pri nakupu in pripravi hrane? Odgovarja dr. Eva Marija Čad z Zveze potrošnikov Slovenije. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Veliki petek nas vabi k premisleku o skrivnosti trpljenja in krepitvi vere, ki vidi v križu pot do vstajenja.Novomeški škof Andrej Saje poudarja, da je v hrupu sodobnega časa nujno najti trenutke tišine, kjer lahko dozori življenje po duhu.Strah in zaprtost po njegovih besedah ovirata Božje delovanje v človeku, medtem ko odprtost in zaupanje odpirata pot resnični veri.VREME: Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj temperature do minus tri, čez dan pa vse do 20 stopinj Celzija.

Poslušalka je vprašala, kako naj pripravi orehov nadev. Sestra Nikolina je odgovorila, da za potico iz ¾ kg moke naredimo nadev iz ½ kg zmletih orehov. Dodamo 2 dl mleka ali sladke smetane, 8 dag masla, 10-15 dag sladkorje. Vse sestavine damo v kozico in skuhamo, dodamo še žlico krušnih drobtin. Mešamo z metlico ali lopatko in pokuhamo. Vre naj 3-5 minut. Rumenjake (tri ali štiri) smo dali v testo, iz beljakov pa naredimo sneg. Dodamo še malo cimeta in 1-2 vanilijeva sladkorja ter 10 dag sladkorja. Preden bomo sneg umešali v testo, mu dodamo še 4 žlice ruma. Sneg mešamo v večjih obratih z metlico v roki, da dobimo rahlo maso. Če je potrebno, počasi prilivamo mleko ali pravo kavo, da je nadev bolj mazav. Posebej v rumu namočimo rozine, da so sočne in prijetno tople. Nadev nanesemo na razvaljano testo, potresemo rozine, še posebej jih naložimo na začetek, kjer začnemo ovijati. Ovijamo s prsti, ne nategujemo, pa vendar tesno zavijemo vse do kraja. Zavitek postavimo v pekač, namažemo z jajcem in postavimo v pečico. Nato jo priključimo na 180 – 190 stopinj Celzija. Pečemo slabo uro. Ko potica dobi lepo barvo, temperaturo zmanjšamo, po potrebi pa potico pokrijemo s peki papirjem, alu-folijo ali pekačem. Drugo poslušalko je zanimalo, ali da sneg v vroč nadev ali naj počaka, da se ohladi. Sestra je odgovorila, da ko je nadev skuhan, ga odstavimo, naredimo sneg (dobro je, da ne stoji) in ga lahko že zamešamo.

Poslušalka je sestro Nikolino vprašala glede vzhajanja potice – da jo pri drugem vzhajanju damo v hladno pečico. Sestra Nikonina pravi, da je to hitrejši način priprave potice, ki je prav tako uspešen. V tem primeru naredimo manjše zavitke in jih damo (štiri naenkrat, a z medsebojno razdaljo ali pa med nje damo trak peki papirja) na pekač z malo višjimi stranicami. Zavitke nabodemo in premažemo z jajcem ter damo v hladno pečico. Vrata zapremo in takrat jo šele priključimo na 190 stopinj Celzija. Lepo, počasi bo potica vzhajala in se dvigovala. Pečeno še malo pustimo v pekaču, nato gremo z nožem ob steni in jo obrnemo na desko.

Poslušalec bi rad pripravil nadevano polento, pa ga zanima, kako naredi skutin in kako jabolčni nadev. Kot pravi sestra Nikolina, je to odlična glavna jed, če jo bomo pripravili s skuto, namesto kakšnega narastka. Polento (2 dl polente) skuhajmo na mleku (6 dl) - lahko porabimo polento, ki nam je ostala od prejšnjega obroka. Dodamo žlico olja ali masla in jo naložimo na namazan (z maslom) pekač za dober centimeter in pol visoko. Za skutin nadev potrebujemo od 40 dag do ¾ kg skute. Dobro jo razmešamo - prepasiramo, dodamo 2-3 jajca in 1-2 žlici kisle smetane ter enakomerno naložimo na polento. Premažemo jo s kislo smetano, tako bo na vrhu lepo zarumenela. Pečemo jo ¾ ure pri 190 stopinjah Celzija. Lahko na polento naložimo tudi dušena jabolka (z dodatkom kakšne slive, maline ...). Pri dušenju dodamo malo cimeta, kakšno žlico soka in kakšno žlico belega vina. Lahko pa dušena jabolka naložimo na skuto.

Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.Posebno vabilo:  Radiovedni v živo: Naj vprašanja stopijo na oder! Ste vedeli, da ko deliš radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračimo« skupino vprašanj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fiziki, kemiki, biologi in zoologi. Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici Inštituta 'Jožef Stefan'. Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi! 

Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico.

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160 in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice.

Za to sladico vzamemo kisla jabolka, sorte zlati delišes. Operemo jih in s posebnim pripomočkom očistimo koščice. Pripravimo nadev: lahko je kokosov, orehov, lešnikov, mešan ... Za kokosov nadev kokosovo moko v ponvi z malo sladkorja pražimo na suho ter stalno mešamo. Ko zadiši in porumeni, ga stresemo v skledo, kjer je že pripravljena moka. Dodamo še v rumu namočene rozine in kakšno žlico smetane. Orehov nadeva pa naredimo podobno kot pri potici. Z nadevom dobro napolnimo jabolka, če nam ostane, ga lahko naložimo že na vrhu. Jabolka odlagamo na pekač, namazan z maslom, tesno drugega od drugega. V pekač prilijemo malo sladkega mleka. Damo v 180 stopinj Celzija vročo pečico. Ko se že barva jabolk spreminja, zmanjšamo na 160 in mirno pečemo približno eno uro. Po potrebi pekač obrnemo, da bo vse enakomerno pečeno. Za lepši izdelek jabolka namažemo z maslom. Ko so jabolka pečena, jih vzamemo iz pečice.

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Poslušalka bi rada vložila rdečo peso. Doma, na vrtu jo je pridelala in zanima jo, kako je s segrevanjem kozarcev: koliko časa, na koliko stopinjah naj jih segreva, preden bo rdečo peso vložila vanje. Sestra Nikolina jih postavi v prazno pečico. Vmes skuha rdečo peso in še vročo nalaga v pogrete kozarce. Vlaga pa lahko tudi na drug način: peso nariba v raztopino razredčenega kisa, doda sol, malo sladkorja in kumine. To premeša, da se malo marinira, potem pa naložim v hladne kozarce in jih pasterizira v loncu. Ko pride do vrenja, jih pusti dobrih deset minut. Nato štedilnik ugasne in pusti, da se ohladi. Ali pa preloži v škatlo in se tam pokrito ohlaja. Pečica, v katero bomo dali prazne kozarce (tudi za npr. marmelado), ogrejemo na 80 do 100 stopinj Celzija. Kozarce nato prijemamo oz. jemljemo iz pečice s pomočjo krpe ali rokavice. Če v kozarce vlagamo vroče stvari, jih moramo vedno prej ogreti, sicer popokajo.

Poslušalka bi rada vložila rdečo peso. Doma, na vrtu jo je pridelala in zanima jo, kako je s segrevanjem kozarcev: koliko časa, na koliko stopinjah naj jih segreva, preden bo rdečo peso vložila vanje. Sestra Nikolina jih postavi v prazno pečico. Vmes skuha rdečo peso in še vročo nalaga v pogrete kozarce. Vlaga pa lahko tudi na drug način: peso nariba v raztopino razredčenega kisa, doda sol, malo sladkorja in kumine. To premeša, da se malo marinira, potem pa naložim v hladne kozarce in jih pasterizira v loncu. Ko pride do vrenja, jih pusti dobrih deset minut. Nato štedilnik ugasne in pusti, da se ohladi. Ali pa preloži v škatlo in se tam pokrito ohlaja. Pečica, v katero bomo dali prazne kozarce (tudi za npr. marmelado), ogrejemo na 80 do 100 stopinj Celzija. Kozarce nato prijemamo oz. jemljemo iz pečice s pomočjo krpe ali rokavice. Če v kozarce vlagamo vroče stvari, jih moramo vedno prej ogreti, sicer popokajo.

Na vse bolj vročem severu živi Mladen Zagorac. V Helsinkih so namreč to poletje imeli rekordno število dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Kakovost življenja pa vseeno ostaja na visoki ravni. V glavnem mestu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo nobene smrtne žrtve v prometu. Mladen avtomobila nima, četudi dela v podjetju, ki izdeluje programsko opremo; v vozila jo vgrajujejo različni proizvajalci. V prostem času pa veliko teče, je resen rekreativni utramaratonec. Tekel je že čez Islandijo, po Ferskih otokih, Grenlandiji, Švedski, Škotski. V 28 dneh je pretekel 1700 kilometrov od Helsinkov do Nordkappa.Zapiski: knjiga Eleven Degrees. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

V dveh letih po najhujših poplavah v Sloveniji opravljenega ogromno dela, a še ni končano.Kdo bo na čelu Slovenske vojske nasledil Roberta Glaváša? Odločitve pred jesenjo ni pričakovati.Napovedana ustanovitev nove družbe za krepitev domače obrambne industrije naletela na vrsto kritik.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, čez dan se bo živo srebro ponekod povzpelo do 29 stopinj Celzija.

Novoimenovani murskosoboški škof Janez Kozinc ob odhodu iz Šmarja pri Jelšah: kraj lep in simpatičen naredijo ljudje.Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odpira vrsto vprašanj, zlasti ko gre za ranljive osebe.Letina pšenice letos odvisna od tipa tal. Na težjih tleh so bili pridelki sorazmerno dobri, na lahkih prodnatih tleh pa je suša pustila posledice.Odstopila polovica članov sveta Zdravstvenega doma Trebnje, ki zato ne more odločati.Rusija z novimi smrtonosnimi zračnimi napadi po vsej Ukrajini. Danes novo srečanje kontaktne skupine za Ukrajino.Šport: Slovenska odbojkarska izbrana vrsta si je z zmago proti Srbiji priigrala nastop na sklepnem turnirju osmerice na Kitajskem.Vreme: Delno jasno, popoldne in zvečer plohe in nevihte.Na Balkanu vremenska opozorila zaradi visokih temperatur. Živo srebro naj bi se ponekod povzpelo do 42 stopinj Celzija.SOS telefon 080 11 55 za ženske in otroke – žrtve nasilja deluje 24 ur 365 dni v letu.Šport: Pogačarjev pomočnik Wellens dobil 15. etapo dirke po Franciji. Danes prost dan.

Ali koalicija razpada pri živem telesu? Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu izdatkov za obrambno in varnostno politiko, resolucijo, ki to predvideva, je sicer podprl pristojni parlamentarni odbor.Tudi Banka Slovenije oklestila napoved gospodarske rasti za našo državo.Ljubljanski nadškof Stanislav Zore o pomislekih pred nadaljevanjem postopka za izdajo gradbenega dovoljenja projektu podzemne garažne hiše na ljubljanski tržnici.Vreme: Jutri bo pretežno jasno, zjutraj bo nekoliko hladneje, čez dan se bo ogrelo, na Primorskem tudi do 29 stopinj Celzija.

Papež Leon XIV. prvič nagovoril vernike z okna apostolske palače: Naša molitev objema vse narode, ki trpijo zaradi vojne.Škof Saje ob spominu na Drinske mučenke: Svetost ni rezervirana za izjemne, temveč za vsakogar, ki je zvest v malih stvarehPrvorazrednost po meri predsednice države. Prvič v svojem mandatu se bo poklonila žrtvam komunističnih pobojev, a na svoj način!Janša ocenjuje, da se bo po močnem rezultatu SDS na volitvah koalicija sestavila samaVreme: Po hladu in dežju v minulih dneh nas čaka otoplitev. V prihodnjem tednu temperature čez 20 stopinj Celzija.V zadnjih treh letih je bilo sprejetih veliko škodljivih ukrepov, je kritično ocenil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.Dva tedna po koncu druge svetovne vojne se spominjamo začetka Vetrinjske tragedije.Evropsko košarkarsko prvenstvo se čez štiri leta vrača v Slovenijo.Komentar Nejca Krevsa o jeruzalemskem dnevu, ki lahko povzroči dodatne napetosti.Šport: 14. etapa dirke po Italiji, ki je včeraj potovala tudi čez Novo Gorico ni bila uspešna za Primoža Rogliča.

Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.

Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.

Če želi stremuh v našem javnem prostoru razburkati mnenja, mora očitno prvorazredno temo označiti za drugorazredno. To storimo, in se osončimo v slavi. Zato trdimo, da je pretekli referendum drugorazredna tema. Drugorazredna tema sta tako njegova premisa, njegova izvedba in njegove posledice. Kajti tisti, ki zdaj na veliko analizirajo, kaj pomeni 25 odstotkov udeležbe in devetdesetodstotna zavrnitev ter vpliv poziva k bojkotu, se ne zavedajo žalostnega dejstva slovenske demokratične tradicije; ali je vlada pozivala k bojkotu, ali pa bi ljudi z golažem vabila na volišča … Število udeležencev referenduma bi bilo do volivca enako. In zato je referendum drugorazredna tema, ker o njem razpravlja in razmišlja petindvajset odstotkov prebivalstva in sto odstotkov medijev. Prvorazredne pa so tiste teme, o katerih razpravlja petinsedemdeset odstotkov prebivalstva in nobeden medij. Takšna tema je prvorazredna in prvorazredna tema tega tedna, tega meseca in tega leta je kurilna sezona. Mogoče bizarno, mogoče obstransko, a kurilna sezona se dotika velike večine prebivalstva; o njej razmišljamo več in globlje kot o penzijah umetnikov, povzroča nam več skrbi kot pota in stranpota predsednika vlade; na naše dojemanje, ne le trenutka, temveč civilizacije kot take, pa ima večji vpliv kot demokratični ustroj. Torej lepo po vrsti, kot so pojemajoči energenti v vrsti. Za merjenje kurilne sezone imamo dve možnosti. Prva je napredna, ko so naše kurilne naprave opremljene z digitalijami, ki nam vestno in vsakodnevno beležijo porabo energije, ki gre za ogrevanje. Beležijo tudi vklop in izklop ogrevanja in nam, kot slaba vest, očitajo našo grdo razvado, ki je potreba po toplem domu. Druga metoda je klasična in se imenuje »položnice«. Obstaja tudi tretja metoda, ki se meri v kubičnih metrih drv, a ker je les kot kurivo preganjan, se ji bomo izognili. In kaj nam torej sporočajo merske enote o letošnji kurilni sezoni? Uradno se je leta 2024 začela 15. septembra, neuradno pa v prvih delih oktobra – odvisno, na katerem koncu temperaturno različne dežele živite. In še kar traja. Kajti pogoj za končanje kurilne sezone je, da je zunanja temperatura v prvi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored višja ali enaka 12 stopinj Celzija. Kar pa se po večini države, da o višje ležečih predelih ne govorimo, še ni zgodilo. Oziroma, če smo čisto natančni: načrtovalce kurilnih sezon sta letos povsem zmedla april in maj, ki sta obrnila svoji vlogi. April je pogoje za konec kurilne sezone že uvedel, maj pa jih je preklical. Se pravi, da letošnja kurilna sezona z vzponi in padci traja že osem mesecev, kar sta dve tretjini leta. In glede na vremensko napoved se še ne misli končati. Če bi živeli na Islandiji, v polarnem krogu, sredi skandinavskega obilja, ali na Patagoniji, bi bilo normalno. V zmernem podnebnem pasu, ki zadnje čase iz sebe spravi le še kakšno nevihto, pa je čudno. In zdaj še pihanje na dušo teoretikom zarot … Kako je mogoče, da je naše podnebje vedno toplejše, da rušimo temperaturni rekord za temperaturnim rekordom, kurilna sezona pa se podaljšuje? Odgovoriti je mogoče brez poglobljenega klimatološkega védenja. Nekdanji jutranji januarski ekstremi, ko je šlo do minus dvajset, so se danes sploščili čez več mesecev na jutranjih plus pet. Tako smo statistično sicer toplejši, a bivalni prostori brez kurjave ostajajo hladni. In sedaj k praktičnim vidikom. Ni malo upravnikov kurišč, ki jim te dni žugajo z uprav, zbornic in direktoratov, da so ognje pogasili in ventile privili. Nimamo konkretnih podatkov, a kar veliko število javnih uslužbencev te dni preživlja s kaloriferji pod pisalnimi mizami. Gre za alternativno ogrevanje, ki takoj izniči energetsko varčevanje v velikih sistemih; ampak ko človeka zazebe v noge, se ne more učinkovito spopasti z vsem tem papirjem. Ali z učenci v razredu, ali z bolniki v čakalnicah. In tako naprej in tako nazaj. Kurilna sezona ima mnoge multiplikativne učinke, kajti dokler so radiatorji topli, je prepovedano razmišljati o sadikah paradižnika, ledeni možje in ljudske vraže so še enkrat več premagali sodobno znanost, mediji pa se delajo, kot da se ne dogaja nič nenavadnega. In analizirajo referendume. In zdaj zaključek, ki natančno pojasni, čemu je energetski lobi temna sila, ki resnično vlada v tej in mnogih drugih državah. Paničen prehod na elektriko, ki je predstavljena kot primarni energent prihodnosti, ne povzroča le mrkov, kot je bil tisti iberijski. Na površje spravlja druge sorte kapitalistov, kot so to bili naftni milijonarji. Električarji se zdijo mnogo bolj agresivni, mnogo bolj neizprosni in presneto prepričljivi … Kajti zavedati se moramo za nas bolečega, za električarje pa zmagovalnega dejstva. Kot zahodna civilizacija smo postali temperaturno razvajeni, kar pomeni, da se bodo letos – v tistem trenutku, ko se bo ugasnilo ogrevanje – prižgale klime.

Za nami je najtoplejše leto v zgodovini meteoroloških meritev, letošnji januar pa je v tem tednu postregel s precej nenavadnim vremenskim dogajanjem za ta letni čas. Ob zimskem grmenju, strelah in temperaturami nad 10 stopinj Celzija se je marsikdo vprašal, kaj se dogaja z vremenom. V petkovem Svetovalnem servisu bo z odgovori postregel meteorolog Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Anabelle Križnar ima diplomo iz španščine in doktorat iz umetnostne zgodovine. Poleg predavanj in drugih obveznosti, ki jih ima kot profesorica na Fakulteti za likovno umetnost v Sevilli, ob pomoči posebnih znanstvenih tehnik raziskuje stenske poslikave cerkva. V Andaluziji sicer živi že več kot 20 let. V tem času sta se tako Sevilla sploh kot tudi njena soseska, nekoč romsko naselje, ki velja za zibelko flamenka, korenito spremenili: neprimerljivo več je turistov, glasnega uličnega dogajanja, simpatične trgovinice in bare, kamor so rodovi lokalnih prebivalcev hodili po kruh, na kakšno pivo ali grižljaj tradicionalne hrane, zamenjujejo poslovalnice raznih mednarodnih verig in luksuzne restavracije. Anabelle v intervjuju pripoveduje tudi o letošnjem presenetljivo hladnem poletju (zdaj je v Sevilli kar 12 stopinj Celzija manj kot v Ljubljani), o tem, zakaj se Sevillčanov predvsem v predstavah pripadnikov drugih španskih regij drži stigma lenih in zakaj je to prepričanje zmotno, ter o značilnih vsakoletnih običajih v obliki sprevodov in karnevalov, po zaslugi katerih so ulice včasih tako polne, da ne more priti do svojega stanovanja.

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.Ob tem se sprašujemo, zakaj je naša idealna temperatura malo pod 37 stopinjami Celzija in kaj se v telesu dogaja, ko se viša. Poizvedujemo tudi, kako je mogoče, da se pri določenih zdravilih kot stranski učinek pojavi kašelj, in zakaj je nevarno zadrževati kihanje. Gostje:• Dr. Maja Bresjanac, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Lana Blinc, Inštitut za patofiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani• Dr. Marko Pokorn, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana• Pavel Kvapil, veterinar v Živalskem vrtu Ljubljana

Tako domačini pravijo izoliranemu mestecu Fort McMurray na skrajnem severu kanadske province Alberta, kjer je 15 let prebivala naša gostja. Damjana Vlajić se je pred dobrim letom dni preselila v Calgary, največje mesto v kanadski provinci Alberta. Pred tem sta z možem poldrugo desetletje preživela v mestu Fort McMurray, ki mu domačini pravijo kar "severno od nikoder" (orig. North of Nowhere), kjer so zime s temperaturami tudi krepko pod -30 stopinj Celzija dolge in prebivalcem ne dajejo prav veliko možnosti gibanja na prostem. Oba sta namreč delala v velikem podjetju, ki se ukvarja s pridobivanjem nafte iz naftnega peska oz. t. i. bituminoznih kamnin in ki je v veliki meri zaznamovalo tako razvoj kot tudi podobo tistih krajev. Dejstvo, da je tak način pridobivanja nafte eden najbolj obremenjujočih za okolje, me ni nikoli pretirano vznemirjalo. Še vedno obstaja potreba po tej industriji. V Kanadi je vse več političnega pritiska in pritiska okoljevarstvenikov, da bi prišlo do sprememb in bi se začela naftna industrija umikati. Ampak mislim, da naša generacija in generacija naših otrok potrebujeta nafto. Damjana Vlajić