Podcasts about Zelo

SUSCRIBETEhttps://www.youtube.com/channel/UCNpffyr-7_zP1x1lS89ByaQ?sub_confirmation=1 LECCIÓN DE ESCUELA SABÁTICA         III TRIMESTRE DEL 2026Narrado por: Eddie RodriguezDesde: Guatemala, GuatemalaUna cortesía de DR'Ministries y Canaan Seventh-Day Adventist ChurchMARTES 11 DE AGOSTOLO QUE EL AMOR NO HACE Lee nuevamente 1 Corintios 13:4-7. ¿Por qué Pablo menciona características negativas del amor en lugar de solo positivas?  Ayer nos centramos en siete cosas que hace el amor; hoy veremos ocho que no hace. El amor... 1. No envidia (zeloō). Zeloō puede usarse de manera positiva, como en «procuren [zeloō] los mejores dones» (1 Cor. 12:31), «procuren [zeloō] los dones espirituales» (1 Cor. 14:1) y «procuren [zeloō] profetizar» (1 Cor. 14:39). Sin embargo, aquí, como en Hechos 7:9, tiene un sentido negativo. Está bien desear los dones espirituales, pero no envidiar a las personas que los han recibido, pues esto es causa de divisiones (1 Cor. 3:3). 2. No es jactancioso, o presumido (perpereuomai). La palabra así traducida transmite la idea de arrogancia y deseo de alabanza por parte de los demás. El amor, sin embargo, no hace que la persona se centre en sí misma. Esto queda aún más claro en lo que sigue. 3. No se envanece (fysioō). El verbo fysioō aparece en 1 Corintios 8:1 en la notable declaración de Pablo: «El conocimiento envanece, pero el amor edifica». Se refiere a una persona que tiene un concepto exagerado de sí misma. 4. No se comporta de manera grosera (asjēmoneō). El verbo asjēmoneō puede tener una amplia gama de sentidos, pero significa generalmente actuar en contra de las normas sociales y morales de una manera deshonrosa, vergonzosa, indecente o inapropiada. Pablo se refiere probablemente al comportamiento arrogante y grosero de los «fuertes» respecto de los «débiles» de la iglesia de Corinto (1 Cor. 4:10; 1 Cor. 8). 5. No busca (zēteō) lo suyo, o «no es egoísta» (NVI). Esto es similar a lo que Pablo dice en 1 Corintios 10:24: «Ninguno busque su propio bien, sino el de otros». El amor está dispuesto a renunciar a ciertos derechos por el bien de los demás (ver la lección 5). En un entorno en el que todos buscan que los derechos de los demás sean respetados, todos resultan beneficiados. 6. No se irrita o enoja fácilmente (paroxynō). Esto significa que el amor no es irascible ni excesivamente susceptible. 7. No guarda rencor (logizomai). El verbo logizomai tiene aquí un sentido contable, lo que significa que el amor no tiene en cuenta las ofensas de los demás. En otras palabras, el amor también significa perdonar. 8. No se alegra (jairō) de la injusticia o la maldad. El amor no solo no guarda rencor por las malas acciones de los demás, sino que tampoco se deleita en ellas. Cuando amamos verdaderamente a los demás, no nos regocijamos por sus errores, sino que procuramos ayudarlos. 

Rekordno dolgotrajen vročinski val bodo le za kratek čas prekinile padavine. Olajšanja pa ne bo za voznike, saj je pred nami še en prometno zelo obremenjen konec tedna. Kombinacija zastojev, vročine in utrujenosti je na cesti pogosto usodna. Ob tem je vnovič na mestu poziv k oblikovanju reševalnega pasu. Dodatna previdnost ob vročini, pa tudi sicer, velja za vse udeležence v prometu: - Število nesreč z e-skiroji se je letos povečalo kljub poostritvi zakonodaje. - Vse več težav ukrajinske vojske zaradi nezmožnosti prestrezanja ruskih raket - V Celju se začenja letošnji festival stare glasbe Seviqc.

V ospredju so vprašanja dvojezičnosti, ki tudi v poletnem mrtvilu ne izginejo z dnevnega reda. Tu je nov sodni red dvojezičnih sodišč, tu je dolgotrajno iskanje novega ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu, pa občasen svetel preblisk pri zagotavljanju razvpitega 7. člena avstrijske državne pogodbe.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Se záhoráckými závitky obsadila Jana Černá druhé místo v Pochoutkovém roce 2023. V porotě byl tehdy také náš dnešní tvůrce receptu šéfkuchař Jaroslav Sapík. „Závitky se mohou udělat i z bůčku, my je tentokrát připravíme z krkovice,“ přibližuje šéfkuchař. A vytvořil gurmánský skvost.

Studio Marvel je Spider-Mana po desetih letih in treh filmih končno vrnil tja, kamor spada: na ulice New Yorka. V prvi trilogiji s Tomom Hollandom kot mladim, še zelenim Spider-Manom, so superjunaka pošiljali po evropskih turističnih znamenitostih in ga množili v multivesolju – niso pa nam privoščili tistih najbolj antologijskih prizorov, povezanih s tem likom. Menda je bilo »že prevečkrat videno«, kako Spider-Man slalomira nad newyorškimi ulicami in visi s stolpnic mesta, ki nikoli ne spi. No, novi režiser Destin Daniel Cretton, ki je še od filma Shang-Chi in legenda o desetih prstanih znan po svoji ljubezni do borilnih veščin in prizemljenih akcijskih prizorov, je izkoristil priložnost za nov začetek in vpeljavo malo bolj zrelega, odraslega Spider-Mana. Zmedeni najstnik iz prve trilogije je dobil dobrodošlo nadgradnjo značaja, akcijski prizori pa so najboljši, kar smo jih v tej franšizi kdaj videli. Manj je bombastičnih in predimenzioniranih pošasti, več je preproste radosti nihanja med nebotičniki. Na trenutke se Nov dan približa celostni potopitveni izkušnji, ki pričara bobneče vzdušje vrvečega velemesta. Film se oklene iztočnice spektakla Ni poti domov iz leta 2021. Doktor Strange je takrat, da bi preprečil usodno zlivanje med vzporednimi vesolji, iz spomina vsega človeštva izbrisal podatek, da je Peter Parker Spider-Man. Drugače povedano: vse karte je zdaj treba premešati na novo. Minila so štiri leta in Peter Parker se vse bolj izgublja v svoji vlogi superjunaka. Medtem, ko sistematično izkoreninja kriminal v New Yorku, se je težko izogniti občutku, da se z vso to storilnostjo samo skriva pred lastno osamljenostjo. Teta May je mrtva, edina prijatelja, ki ju je kdaj imel, MJ in Ned, pa očitno uživata v študentskih letih, ne da bi ju pri tem obremenjevali kakršni koli spomini na Parkerja. Peter, ki svoje večere preživlja v zanikrnem podstrešnem stanovanju, ju mazohistično zalezuje na družbenih omrežjih in se niti ne poskuša zbližati s kakšnim novim človekom. Stres te brezizhodne situacije v njem sproži tudi telesne spremembe. Če je prej svoje »pajkove mreže« proizvajal in sprožal sintetično, so zdaj začele same brizgati iz njegovih zapestij. Te nenadne spremembe v DNK-ju služijo kot opomin, da je Peter vendarle drugačen, mutant, in film se v tem vidiku – seveda znotraj parametrov blockbusterja – spogleduje celo z žanrom telesne grozljivke. Bi moral Spider-Man pustiti, da ga skrivnostna mutacija nadgradi v še bolj učinkovit borilni stroj, ali pa naj se upre postopnemu razčlovečenju? Medtem, ko naš junak premleva to dilemo, se nadenj spravi skrivnostna entiteta, ki očitno lahko preskakuje med telesi nič hudega slutečih gostiteljev in se jim naseli v možgane. Ustvarjalci filma so se neznansko trudili skrivati, kateri antologijski stripovski lik, ki ga igra Sadie Sink, je osrednji antagonist zgodbe – ampak vse teorije oboževalcev so se izkazale za pravilne. Spider-Manova zgodba je naposled trčila s stripovskim svetom, v katerem se gibljejo mutantski Možje X. Med svoje zaveznike Spider-Man lahko šteje Črno vdovo – njo igra Florence Pugh. Ta s svojim štorastim slovanskim naglasom poskrbi za zabaven intermezzo. Drug zaveznik je profesor Bruce Banner, ki pa se bo seveda na neki točki napihnil v neobvladljivo zeleno pošast, Hulka. Malo manj prepričljiva je njegova bromanca s Frankom Castlom alias Kaznovalcem, žilavim vojnim veteranom in silakom, ki pretirava s svojim karikiranim mačizmom. Igra ga Jon Bernthal, kar števec igralcev iz Odiseje pripelje na tri (druga dva sta seveda Tom Holland in Zendaya). Najbolj prizemljeni in človeški prizori v filmu so tisti, v katerih se Petrova pot končno križa z MJ-jino. Zendaya zbuja vtis, da je v stripovski film vkorakala iz neke druge, veliko bolj odrasle drame. Njen lik trmasto vztraja pri človeški razsežnosti zgodbe in ji s tem daje težo. (Kljub temu nam scenarij z vpeljavo nadnaravnega omogoči za Petrovo situacijo skoraj transgresiven ljubezenski prizor, ki ga sicer ne bi dobili.) Zelo očitno je, da poskuša Nov dan Spider-Mana (in morda cel svoj panteon) potisniti v bolj odraslo, čustveno zrelo fazo. Morda je to edini način, da preživijo v zabavnem ekosistemu, ki je končno prerasel zlizano formulo superjunaških spektaklov s predimenzioniranimi, računalniško animiranimi kataklizmami in serijskimi uničenji sveta. Igralci so naposled več kot samo zamenljiva telesa, na katere se da navesiti pajkice in posebne učinke. Ideja je prava, čeprav je film v tretjem dejanju še vedno prenatrpan s peripetijo in bi mu koristil veliko hitrejši razplet. Vseeno pa nam pusti kanec upanja, da decembrski Vzpon doktorja Dooma, naslednje veliko poglavje Maščevalcev, ne bo popolnoma brezdušen behemot. Recenzijo je napisala Ana Jurc, bere Lidija Hartman. Iz oddaje Gremo v kino.

Zakorakali smo v nov vročinski val, ki bo po napovedih vremenoslovcev dosegel vrhunec jutri in v soboto. Po državi že kar nekaj časa trajajo sušne razmere, zato se je Uprava za zaščito in reševanje odločila zaostriti stopnjo požarne ogroženosti. Od danes za večji del države velja oranžno opozorilo, za Primorsko pa rdeče. Po vsej državi je prepovedano kurjenje v naravnem okolju. V oddaji tudi o tem: - Vlada za letos načrtuje 700 milijonov evrov večjo porabo, največ dodatka namenja obrambnemu ministrstvu. - Ameriške sile ponoči silovito napadle več deset ciljev v Iranu. - Združeni narodi začenjajo glasovanja o nasledniku generalnega sekretarja Guterresa.

Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin se predstavlja z novim romanom Osiromašeni uran, ki je izšel pri založbi Beletrina. V središču pripovedi sta oče in hči, ki ostaneta sama ter se preselita na podedovano kmetijo. Roman, ki bi ga lahko označili tudi za generacijski roman milenijcev, se osredotoča na ljubezen in bližino, ki so ju v 21. stoletju preoblikovale digitalne navade. V sklopu Kina Istra so projektorje in platna pripeljali že v osem krajev v slovenski Istri, program pa se bo nadaljeval tudi v avgustu in septembru. Zelo dobro obiskani sta bili projekciji kratkih dokumentarnih filmov Filice in Trukinja v Krkavčah. Prvi skozi portret nonota, moža in kmeta na ganljiv in humoren način dokumentira življenje, ki v Istri postopoma izginja. Trukinja pa z beleženjem običajev govorcev vlaškega jezika, ohranja pomemben del kulturne identitete ene najmanjših in jezikovno najbolj ogroženih skupnosti v Evropi.

Britanec Christopher Nolan je eden izmed tehnično najbolj dovršenih avtorjev sodobnega filma. Tudi Odiseja ni brez hib, ki mu jih radi očitamo – montaža zvoka in občasna banalnost dialogov ostajata Nolanovi šibki točki – vseeno pa bi težko našli režiserja, ki bi mu bilo bolj smiselno zaupati tri tisoč let staro klasiko. Homerska epizodna struktura je pisana na kožo človeku, ki je iz nelinearnih zgodb in časovnih zank naredil svoj zaščitni znak. Časovni in pripovedni dimenziji zgodbe dodaja še vizualno moč: zgradil je filmski svet, ki grško antiko po življenjskosti v naši kolektivni domišljiji približa neprimerljivo večkrat upodobljenemu rimskemu cesarstvu. Odiseja v Nolanovi interpretaciji ni zgolj skupek samonanašalnih stilističnih poudarkov in bombastičnosti; v najambicioznejšem projektu svoje kariere režiser svet mita in fantazije prizemlji z realizmom, a ga obenem ne oropa spektakla. Ta preplet pravljičnosti ter skrajno tuzemskega trpljenja odpira prostor za zgodovinske "nedoslednosti" , pa tudi za bogove – ki sicer ostajajo umaknjeni daleč v ozadju. Ateno, ki jo igra Zendaya, lahko razumemo le kot manifestacijo Odisejeve krivde in strahov, ne pa kot resnično intervencijo z Olimpa. Puriste in klasiciste bodo brez dvoma zmotile svoboščine in izpusti, ki si jih je Nolan dovolil v odnosu do predloge. Odpovedal se je tudi daktilskemu heksametru in s tem spevni ritmičnosti grškega epa. Izgubljeno poetičnost na ravni dialoga pa je zato v celoti nadomestil z vizualno in kompozicijsko lepoto. Spomine na trojansko vojno in Odisejevo junaško popotovanje prepleta z zmedeno sedanjostjo izgubljenega, osivelega starca, a pri tem ohranja popolno preglednost nad zgodbo. Že po stanju štrenaste brade Matta Damona se je lahko orientirati, na kateri točki pripovedi smo. Za Nolanovo Odisejo je ključno režiserjevo branje njenega naslovnega junaka. Če je pri Homerju Odisej ne samo pretkan in pogumen, pač pa mestoma tudi prevzeten, mejno aroganten junak, Nolana motiv napuha v resnici ne zanima – to nakazuje že izbira Matta Damona, najbolj nenastopaškega med velikimi zvezdniki. Odisej je zdaj strt, čustveno otopel vojni veteran, ki ga hromita posttravmatska stresna motnja in občutek krivde; ne nazadnje je bil on tisti, ki si je izmislil prevaro s trojanskim konjem. Odiseja tako kar naenkrat ni več prilika o samovšečnem junaku, ki ga morajo bogovi postaviti nazaj na mesto, ki mu pripada, temveč zelo sodobna, eksistencialna psihološka grozljivka o človeku, ki ne zmore prekiniti cikla nasilja in vojne, ki ga je sam pomagal nadaljevati. V tem pogledu je Odiseja vsaj dopolnilo, če že ne nadaljevanje režiserjeve oskarjevske uspešnice Oppenheimer. Vsi vidiki filma, od stiliziranega čustvovanja do razmeroma higieničnega prikaza nasilja in ležernega pogovornega besedišča, so anahronistično prilagojeni našemu času in sodobni senzibiliteti. Težnja, da bi v Drugem vedno videli zrcalni odsev sebe, nam po eni strani sicer približa nek skoraj pozabljeni svet, a po drugi plati takšno racionaliziranje in prečiščevanje tudi splošči vso moralno kompleksnost kulture, ki je v marsičem drugačna od naše. Nam avtor ne zaupa, da bi lahko še naprej dihali z Odisejem, če ga ne bi kastriral v nesporno, anemično bitje? Nihče ni nikoli trdil, da je Nolan subtilen pripovedovalec; njegove svetove zaznamujeta jasna ideološka opredeljenost in določena mera politične popreproščenosti. Ta naivnost, če hočete, se temu filmu lepo prilega. Zelo lahko je potegniti vzporednice med zatonom Itake in sodobnega sveta: družba je na milost in nemilost prepuščena pohlepnim vojnim dobičkarjem, ki so izkoristili pomanjkanje moralno pokončnih posameznikov. Nolan in direktor fotografije Hoyte van Hoytema izvedeta načrtni desant na gledalčeve čute: vsak prizor, od smrdljive klavstrofobije v trebuhu trojanskega konja pa do podivjanega Pozejdonovega maščevanja na odprtem morju, je maksimalistična ponazoritev človekove majhnosti v svetu. Orjaškost peripetije protiutež najde v preprostem sporočilu: edina rešitev za naš razklani, individualizirani svet je v tem, da se nekako spet vrnemo k občutku za skupnost in solidarnost. Odisejo od tipičnega blockbusterja loči predvsem to, da ne klecne pod lastno kolosalnostjo. Nolan se zavestno ni bil pripravljen umakniti od sveta, o katerem pripoveduje, in se skriti v zavetje zelenih platen, posebnih učinkov in studijske sterilnosti. Njegovo priseganje na praktične filmske učinke je več kot samo pretenciozna gesta filmskega purista. Moderne pristope zna z obrtništvom stare šole spojiti na način, ki spominja na čarovnijo filmskega mojstra Raya Harryhausna. Recenzijo je napisala Ana Jurc. Iz oddaje Gremo v kino.

Danes veliko ljudi išče podatke, nasvete in pojasnila o zdravju in boleznih tudi – ali predvsem – na svetovnem spletu. »Iskreno povem, da me je na začetku naziv influencer malo motil. Zdaj pa sem nanj ponosen,« pravi znani zdravnik in vplivnež David Zupančič. Infektolog iz Kliničnega centra v Ljubljani ima na družbenem omrežju Instagram več kot 45.000 sledilcev oziroma – v jeziku družbenih omrežij – foloverjev. Stavi na oseben pristop, saj pravi, da mora vplivnež v vsako svojo objavo dati nekaj sebe. Danes veliko ljudi išče podatke, nasvete in pojasnila o zdravju in boleznih tudi – ali predvsem – na svetovnem spletu. Če nekateri še vedno najraje googlajo, pa drugi že raje uporabljajo ChatGPT. Raziskovalci pa so zaznali še en trend, ki je tako rekoč eksplodiral med pandemijo covida. Zelo je naraslo število tako imenovanih zdravstvenih vplivnežev oziroma zdravstvenih influencerjev. Eksplodiralo pa je tudi število njihovih sledilcev – ljudi, ki informacije o zdravju in boleznih iščejo pri vplivnežih na družbenih omrežjih. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ta trend lahko tako pozitivne kot tudi negativne plati. Več v oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: Raziskovalka in pedagoginja prof. dr. Tanja Kamin (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani), filozof in esejist prof. dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta v Kopru) in zdravnik vplivnež David Zupančič (@david.zupancic). Kolega Iztok Konc je tematiko lani jeseni že predstavil poslušalcem našega Prvega programa v oddaji Intelekta; zdaj pa k poslušanju vabi tudi vas – poslušalke in poslušalci programa Ars. Foto: Slika je simbolična/ Pixabay

Ob besedi zavitek marsikdo najprej pomisli na jabolčni štrudelj, ampak se za to besedo lahko skriva še marsikaj drugega. Poznamo tudi zavitke iz zelenjave in mesa. Sestra Nikolina je povedala, kako pripravimo zavitek iz bučk. Vlečeno testo z enim jajcem dobro pregnetemo. Naj ne bo ne premehko, ne prekrepko in naj se dobro odpočije. Medtem pripravimo nadev. Za tanek skutin namaz potrebujemo: 1 jajce, sol, malo skute in kakšno žlico kisle smetane. To namažemo po razvaljanem testu in na to grobo naribamo bučke. Teh ni niti treba lupit, jih samo očistimo in po potrebi obrežemo. Na vrhu potresemo zlatorumeno praženo čebulo. Po potrebi dosolimo in potresemo s poprom. Zavijemo in preložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Če je namazan z oljem, potem zavitek lahko po pekaču premikamo. Na vrhu namažemo s kislo smetano, nabodemo z vilico in postavimo v 190 stopinj Celzija vročo pečico. Peče se približno 40 minut, po potrebi ga vmes obrnemo ali pa prestavimo višje ali nižje v pečici. To je lahko odlična priloga ali pa glavna jed s solato. Pražena čebula da svojevrsten okus. Lahko pa zabelimo s prekajeno slanino ali olivnim oljem ... Na podoben način delamo zavitek iz špinače ali blitve (to samo blanširamo in naložimo na skutin namaz), na vrhu damo še malo sesekljanega česna ali narezanega drobnjaka. Zelo dober je tudi zavitek s praženim svežim zeljem na čebuli ali s praženim mesom.

Ko je pomemben vsak milimeter. »Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Poseg, ki ima številne prednosti, so doslej izvajali le v petih evropskih državah, Slovenija je zdaj šesta. Gre za izjemno natančno operacijo, ki omogoča odstranitev kožnega tumorja – predvsem bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma – ob čim večjem ohranjanju zdravega tkiva. »Uspešnost te metode je kar 99,6-odstotna,« poudari prof. Krunić. »To pomeni, da ima bolnik s primarnim bazalnoceličnim karcinomom tako rekoč stoodstotno verjetnost ozdravitve.« Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: prof. dr. Aleksandar L. Krunić, asist. Violeta Hosta in prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Pregled vzorcev kože v histopatolškem laboratoriju. Desno v ospredju je Violeta Hosta, desno v ozadju je Aleksandar L. Krunić/ UKC Ljubljana

Ime tedna je postal Janez Vrečko, literarni zgodovinar, teoretik in eden vodilnih slovenskih kosovelologov, ki je pripravil vsebinsko zasnovo nove postavitve v prenovljeni Kosovelovi domačiji v Tomaju pri Sežani, kjer je Srečko Kosovel preživel pomemben del svojega življenja. Na razstavi so na ogled tudi nekateri pesnikovi osebni predmeti, med njimi znamenita očala in krstna oblačila. Vrečko je nedavno izdal knjigo Čas je prostor, v kateri Kosovela predstavlja kot velikega poznavalca moderne znanosti, zlasti fizike.Kandidata sta bila tudi: Jurij Rakun, profesor na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede ter vodja projekta in mentor ekipi študentov, ki so na mednarodnem tekmovanju Field Robot Event v Nemčiji dosegli izjemen uspeh. Z inovativno rešitvijo so po večletnem razvoju in delu na področju kmetijske robotike z avtonomnim robotom osvojili prvo mesto v disciplini freestyle. Robot s pomočjo strojnega vida najprej prepozna šparglje in plevel, nato pa robotska roka neželene rastline natančno odstrani. Ajda Bračič, pisateljica, ki je za roman Kresničevje prejela letošnjo nagrado kresnik. Avtoričin romaneskni prvenec o krivdi, naravi in preživetju po oceni žirije odlikujejo večplastna pripoved, preplet psihološke, okoljske in mistične tematike ter izrazito poetičen jezik, ki pomembno soustvarja njegovo posebno atmosfero. Skozi zgodbo odpira vprašanja osebne in kolektivne krivde, človekovega odnosa do narave ter možnosti preživetja v svetu, zaznamovanem z negotovostjo.

S Špelo pogovor teče o storitvi AI razpisi, ki je prva digitalna platforma za upravljanje z razpisi v gradbeništvu. Dotaknili smo se tudi varnostnih mehanizmov, ki zagotavljajo večjo natančnost informacij, zanesljivost sistema ter ustrezen nadzor zaposlenih nad delovanjem umetne inteligence. Zelo sproščen in zanimiv pogovor.

V oddaji predstavljamo učitelja slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Vinka Kralja, ki že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v Nemčiji, tesno pa na svojem delovnem področju sodeluje tako s Slovenijo kot tudi z nemško stroko. Zelo tesno pa je povezan tudi s slovensko skupnostjo na tem območju, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sam postal zdomec. O poti učitelja Vinka Kralja v Nemčijo, učiteljskem delu v slovenski dopolnilni šoli pa tudi o prepletanju dveh kultur-slovenske in nemške, o njegovem glasbenem delovanju in izkušnji življenja v tujini pa več v oddaji.

Alenka Potočnik Anžič je direktorica marketinga Hisense Europe in predsednica Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Zelo odkrito govori o svojih izzivih pri vodenju, kako razume to, da ji sodelavke rečejo, da je zahtevna in kako sodeluje s kitajskimi kolegi. Naša gostja je tudi nekdanja vrhunska košarkarica in prav to je bilo izhodišče za začetek pogovora. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Dan Reyes made himself known in the ring and behind the scenes on the Chicagoland independent scene before stepping away from the business a few years ago. D-Rey joins Windy City Slam Podcast for the first time to discuss his in-ring career as heartthrob Valentino, behind the scenes work with Zelo Pro, Zelo's legacy, getting trained by Tony Scarpone, Bryce Benjamin and Robert “Ego” Anthony, favorite people to work with, whether he'd return to the business, memorable celebrity interactions and more. Plus, Mike reports on news from POWW Entertainment and GALLI Lucha Libre and previews lineups from Ultimate Combat Gauntlet, BloodStone Wrestling and Wrestle League. Mike Pankow is a 25-year-plus professional journalist and wrestling superfan who covers local Chicagoland wrestling and national promotions like AEW and WWE. If there is something going on in Chicago, Mike knows about it. Enjoy “Wrestling, Chicago-Style” on The Broadcast Basement On-Demand Radio Network! Music by Jason Shaw on Audionautix.com. Get your local wrestling fix every Tuesday everywhere podcasts can be found and always at WindyCitySlam.com!

Lakota, revščina, spomin, užitek, razrednost, zgodovina, razkrivanje družbe. Teme, skozi katere antropologinja Svetlana Slapšak v knjigi Kuhinja revežev: Eseji in recepti založbe Goga razmišlja o hrani kot političnem, družbenem, kulturnem in intimnem vprašanju. Zelo neposredno govori o krivicah v svetu. Zaradi draginje je hrana vse bolj stvar prestiža, ne pa dobrina, ki bi morala biti dostopna vsem, in sicer tako cenovno kot po kakovosti ter da ni škodljiva za zdravje. Kot poznavalka antičnih svetov in antropologije spolov se v knjigi opira na dve temi, ki ju tudi sicer najraje obravnava v svojih raziskavah: ena je revščina, druga pa Balkan in njegova celotna antična zgodovina hrane. V knjigi tudi o tem, kako se o hrani vse bolj govori kot o luksuzu, premalo pa kot o vprašanju preživetja. Foto: Radio Prvi

Luka Eržen je akademsko pot zamenjal za izzive v Adidasu. Dela kot strokovna podpora vodstvu kadrovske funkcije na globalnem nivoju. Ima več kot 60.000 sodelavcev in vodi najbolj zahtevne transformacije v podjetju z dolgoletno tradicijo. Zelo neposredo govori o tem, kaj so sestavine dobrega vodenja in kaj potrebuješ za uspeh v globalnem okolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Sermão para a Festa da Santíssima Trindade / Padre Luiz F. Pasquotto, IBP. /Capela Nossa Senhora das Dores, DF.

Sramežljivi in neizkušeni Colin živi pri delavskih starših v angleškem predmestju, ki nimajo težav s sprejemanjem njegove homoseksualnosti. Mati mu celo uredi zmenek v lokalnem pubu, kjer prepeva v kvartetu s svojim očetom. Toda Colin se zagleda v skrivnostnega, postavnega motorista Raya, s katerim se spusti v burno razmerje dominacije in podrejenosti. Zelo hitro se tudi preseli k Rayu, kjer postane njegov služabnik. Molčeči Ray bolj skrbno razporeja vsakodnevne naloge kot odmerke pozornosti in naklonjenosti, ki jih namenja Colinu, in precej dolgo se zdi, da ta nenapisani dogovor ustreza obema … Ljubezen boli, celovečerni prvenec avtorja mlajše generacije Harryja Lightona, je požel navdušenje lani v Cannesu, kjer je prejel tudi nagrado za scenarij v sekciji Posebni pogled. Izvirni naslov Pillion je izraz za sovoznikov sedež na motorju, v prenesenem pomenu pa tudi za vlogo podrejenega v gejevskem odnosu. Čeprav promocijska besedila opozarjajo na eksplicitne in sadomazohistične prvine, gre v bistvu za pretanjen psihološki esej o nadvladi in podrejenosti v ljubezenskem paru, o bolj in manj izkušenih osebah, o karizmatičnih posameznikih in »sivih miših«. Pa tudi o iskanju lastnega jaza, pristnosti oziroma identitete. Dogajalni čas je avtor iz 70. let v izvirnem romanu prenesel v sodobnost. Odlika filma je v tem, da ne zdrsne v poskus šokiranja, obsojanja ali senzacionalizma. Niti se ne posmehuje umirjenosti in utirjenosti predmestnega življenja in običajnega zakona, kar je pogosto lahka tarča satire, niti ne poveličuje robnih spolnih ali partnerskih praks. Kot uči psihoanaliza, nelagodje in zagate najdemo povsod … V enaki meri kot za scenarij, bi si Harry Lighton zaslužil tudi nagrado za režijo, od zasnove posameznih prizorov, ki nikoli niso čisto predvidljivi, do izjemne izbire in odličnega vodenja predvsem glavnega igralskega dvojca, Harryja Mellinga, ki deluje kot srnjad v soju žarometov, in nevarno skrivnostnega Alexandra Skarsgårda. Očarljivo izvirna je tudi uporaba glasbe Erika Satieja oziroma njegove Gymnopédie. Če pogledamo širšo sliko, mimo eksplicitnih prvin, gre – in to mislim brez ironije – pravzaprav za romantično melodramo. Film Ljubezen boli je globoko humano raziskovanje človeškega čustvovanja, in pravzaprav film o tem, da je težko zdržati v dosledni transgresivnosti. V tem je obenem podoben in različen od pisanja oziroma radikalne filozofije Markiza de Sada. In film se razplete celo v konservativno potrditev ljubezni oziroma nujne konstrukcije para, ki morda ni čisto običajen, spet pa ne tako zelo različen od obrazcev melodram, ki jih prinaša glavni kinematografski tok … Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Bernard Stramič. Iz oddaje Gremo v kino.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Gospodarstvo Primorsko-Notranjske regije lani na 6. mestu v državi po dobičku in na zadnjem po višini plač. - Na Planini v Kranju kmalu nov vrtec, v Velikih Laščah pa prizidek z novo kuhinjo. - Z izdelovanjem avtomobilčkov vesoljskega videza se ptujski osnovnošolci navdušujejo nad praktično in uporabno tehniko. - Slovenija vse bolj oranžna: jutranja telovadba starejših v okviru Šole zdravja pridobiva priljubljenost.

V 11. sezoni oddaje Drugi pogled bomo danes pred mikrofonom prvič gostili sogovornika iz Sudana. Njegovo ime je Tamer Ibrahim in v Ljubljani živi okvirno tri leta. Pred selitvijo je z ženo Slovenko nekaj let živel v Savdski Arabiji, kjer je še vedno tudi zaposlen, a ker mu služba omogoča delo na daljavo, je zdaj večino časa v naši državi. Zelo rad spoznava slovenske navade in tradicije. Se pa trudi, da bi tudi iz Slovenije lahko pomagal ljudem v domovini, ki so že nekaj časa ujeti v vojni vihri.

Poslušalki, ki bi rada ješprenj pripravila kot prilogo (do zdaj ga je pripravljala je v ričetu), je sestra Nikolina svetovala, naj ga pripravi po načinu praženja. Ješprenj je najbolje dvakrat dobro oprati v vodi, nato ga namočimo. Najbolje že dan pred pripravo ali pa čim prej zjutraj. Na čebuli najprej popražimo čebulo in ko ovene, dodamo odcejen ješprenj. Po želji lahko dodamo malo česna. Zalijemo z dvakratno količino vode. Pražimo do mehkega, po potrebi dolijemo malo vode. Če smo česen pozabili dati k praženju, ga dodamo – strok narezan na štiri dele – v to tekočino. Po želji dodamo lovorjev list in solimo. Tak ješprenj je lahko priloga k mesu z omako in podobno. Enako pripravimo piro. Lahko pa ješprenj ali piro samo skuhamo v vodi in ga na koncu zabelimo z vročim raztopljenim maslom. Pride zelo okusno, lahko tudi s peteršiljem potresemo, kjer to smemo. Lahko se zabeli tudi z ocvirki in podobno. Zelo dober okus dobimo, če dodamo sveže praženo čebulo. Sestra Nikolina je odgovorila tudi poslušalcu Jožetu: ješprenj naj kuha 30-40 minut.

Od aplikacij za zmenkarije, portalov za odrasle, agentov umetne inteligence, ki ti izberejo partnerja, do vibratorjev na wifi in robotov za seks, ki oddajajo toplino človeške kože. Kljub velikanski količini podatkov in denarja, ki jo tehnologije zahtevajo, ljudje sprejemajo tehnologije na področju intimnosti in spolnosti. Evolucija digitalne ljubezni je zanimiva, dobičkonosna in z napredkom tehnologije izjemno hitra. V novi epizodi o tehnologijah za seks in seksu s tehnologijo. Antropologinja Živa Gornik se raziskovalno ukvarja z digitalizacijo seksualnega dela. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Dobrovolníci nakonec sesbírali 30 pytlů, obsahují hlavně plasty a sklo. Odpadky účastníci nacházeli hlavně na schůdcích vedoucích k řece. Našlo se i několik injekčních stříkaček.

Kdo je prijatelj? Nekdo, ki mu zaupaš. Z njim se zabavaš. In sanjaš … Pripoveduje: Gašper Jarni. Napisala: Alenka Kramer. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

CULTO DE CELEBRAÇÃO I Zelo pela Presença I 15.02.26 - Pr. Davi Silva by Renovada Internacional

Izrael je po dveh letih danes poskusno in v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. Jutri naj bi ga odprli za prebivalce Gaze, vendar samo za pešce, ki bodo potrebovali izraelsko dovoljenje. Vodja palestinske mreže nevladnih organizacij Amdžad Šava je povedal, da še vedno nimajo dovolj informacij glede dovoljenj za prehod meje. Druge teme: - Iranske oblasti svarijo pred širšim regionalnim konfliktom v primeru ameriškega napada na Iran - Ogled vodnjaka Trevi v Rimi odslej plačljiv - Nika Prevc tretja na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami

„Klasický chlebíček ­– šunkový, s bramborovým salátem – si můžete koupit kdekoliv. Ale já už jsem od doby, co jsem nastoupil do Paukert Bistra, chtěl dělat něco úplně jiného, úplně jiný styl,“ vysvětluje šéfkuchař Vojtěch Kletečka působící v Potravinářském pavilonu Um! České zemědělské univerzity v Praze. Kde se zrodil nápad vytvořit sladký chlebíček? Jak by měla vypadat správně upečená veka? A jak vzpomíná na práci v michelinské restauraci? Poslechněte si rozhovor.Všechny díly podcastu Host Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

„Klasický chlebíček ­– šunkový, s bramborovým salátem – si můžete koupit kdekoliv. Ale já už jsem od doby, co jsem nastoupil do Paukert Bistra, chtěl dělat něco úplně jiného, úplně jiný styl,“ vysvětluje šéfkuchař Vojtěch Kletečka působící v Potravinářském pavilonu Um! České zemědělské univerzity v Praze. Kde se zrodil nápad vytvořit sladký chlebíček? Jak by měla vypadat správně upečená veka? A jak vzpomíná na práci v michelinské restauraci? Poslechněte si rozhovor.Všechny díly podcastu Host Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

„Klasický chlebíček ­– šunkový, s bramborovým salátem – si můžete koupit kdekoliv. Ale já už jsem od doby, co jsem nastoupil do Paukert Bistra, chtěl dělat něco úplně jiného, úplně jiný styl,“ vysvětluje šéfkuchař Vojtěch Kletečka působící v Potravinářském pavilonu Um! České zemědělské univerzity v Praze. Kde se zrodil nápad vytvořit sladký chlebíček? Jak by měla vypadat správně upečená veka? A jak vzpomíná na práci v michelinské restauraci? Poslechněte si rozhovor.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 Ščit: https://www.t-2.net/t-2-scit-za-varnost-na-internetuFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk