Podcasts about medtem

Se jedrska grožnja zaostruje? Po nedavnih napovedih Združenih držav o oživitvi jedrskega preizkušanja je priprave na morebitno testiranje včeraj naznanila Rusija. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je sporočil, da je jedrsko odvračanje največje jamstvo za varnost članic zavezništva. Medtem je med poznavalci slišati opozorila, da je zaostrovanje jedrske retorike glede na trenutne varnostne razmere zelo nevarno. Druge teme: - V Združenih državah vse večje posledice prekinitve financiranja ameriške zvezne vlade - Zdravilo urbagen po petih letih raziskav dobilo dovoljenje za klinično študijo - V osrčju martinovanj po državi je mlado vino; kaj praznik pomeni za vinarje?

Poziv k premišljenemu sprejemanju varnostnih ukrepov je zaznamoval nagovor predsednice republike Nataše Pirc Musar v državnem zboru. Glede tragedije v Novem mestu je izpostavila nujnost zajezitve nasilja. Medtem ko opozicija odgovornost za razmere pripisuje vladi, se pozivi k premišljenemu sprejemanju ukrepov vrstijo tudi iz akademskih vrst. Drugi poudarki oddaje: - Podaljšanje veljavnost letnih vinjet bo - kot kaže - izglasovano. - Spremembe gradbeno-prostorske zakonodaje naj bi prinesle večjo učinkovitost državnih organov. - Opozorila Združenih narodov na katastrofalne humanitarne posledice vojne v Sudanu.

Še vedno odmeva sobotna tragedija v Novem mestu. V Novem mestu bodo danes pokopali Aleša Šutarja. Na pogrebu pričakujejo veliko ljudi. Za umrlim žalujejo tudi Romi, so sporočili iz ene od njihovih zvez. Romi naj bi se danes zbrali tudi na shodu v Črnomlju, ki pa se še ni začel. Medtem vlada pripravlja zakonske podlage za napovedane ukrepe. Sekretariat sveta za nacionalno varnost ji je danes predlagal tudi aktivacijo vojske, ki bi policiji pomagala v mešanih patruljah, a brez policijskih pooblastil. Drugi poudarki oddaje: - Peking odložil omejitev izvoza redkih zemelj, Washington bo zmanjšal carine na uvoz iz Kitajske. - Gruzijska vladajoča stranka si želi prepovedi treh opozicijskih, češ da ogrožajo ustavni red. - V slovenski Istri pospešeno obirajo oljke, tokratna letina zadovoljiva.

Ko se geopolitični odnosi krhajo, razmerja moči preoblikujejo in se ne moremo več zanesti na pravila mednarodnega delovanja, bi si razumljivo vsakdo želel, da je kar najbolj neodvisen od drugih. A takšna samozadostnost, če je sploh dosegljiva, ima svoje ceno. Medtem ko ZDA prepovedujejo izvoz čipov na Kitajsko, ji ta vrača s prepovedjo izvoza kritičnih surovin - redkih zemelj. Kaj nam torej zgodbi dveh nujnih sestavnih delov vse sodobne tehnologije lahko povesta o dejanski ceni tehnološke neodvisnosti?Tokratna Intelekta je nastala na podlagi dveh starejših, a s posodobljenimi podatki. V njej lahko slišite prof. dr. Spomenko Kobe z Inštituta Jožef Stefan, prof. dr. Patricia Bulića s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, dr. Heleno Motoh z znanstvenoraziskovalnega središča Koper, dr. Sašo Bajt z Instituta Desy v Hamburgu, doc. dr. Sašo Istenič Kotar s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Andreja Žemvo s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike Redke zemlje med zelenimi tehnologijami in kitajskim monopolom

Medtem ko Donald Trump ruši del Bele hiše, da si bo tam uredil banketno dvorano, so se na ulice ameriških mest zgrnili milijoni protestnikov, ki niso zadovoljni z njegovimi potezami. V tem tednu je med drugim venezuelskemu samodržcu Meduru zagrozil z vojaškim posredovanjem, v napadih na ladje v Karibskem morju pa je umrlo več deset ljudi. Ukrajina za zdaj ne bo dobila izstrelkov tomahawk, Putin pa je ostal brez napovedanega srečanja v Budimpešti. Je pa Viktor Orban začel kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Za kratek čas je bila na radarju mednarodne javnosti tudi Slovenija, v Portorožu so se namreč zbrali voditelji sredozemskih držav Evropske unije. Francoski predsednik je ostal dan dlje, italijanska premierka pa se je Sloveniji tudi tokrat izognila.

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Belgija je četrta najbolj zadolžena članica EU, pa tudi po stabilnih in dolgotrajnih vladnih zasedbah že dolgo ne slovi. Ko belgijska vlada kljub ali prav zaradi teh dejstev skuša uvesti ostre varčevalne ukrepe, ni nič nenavadnega, če se ji zgodi ulica. Protestniki, ki jih v Bruslju videvamo te dni, prihajajo iz vseh družbenih in starostnih skupin. Medtem pa se v elitnem delu iste evropske prestolnice obrambni ministri istočasno pogovarjajo o strateških oboroževalnih izdatkih do leta 2030, kar tudi ne bo izboljšalo krvne slike proračunov držav članic. Južna soseda Francija pri vsem povedanem ni izjema, in tudi tam pri kolobarjenju z vladami zdaj že ne zaostajajo več veliko za Belgijo.

Nov vladni predlog glede božičnice delodajalci pozdravljajo, čeprav jih še vedno moti obveznost izplačila. Kot je še dejal predsednik ekonomsko-socialnega sveta Mitja Gorenšček, ki prihaja iz vrst gospodarstvenikov, pričakujejo dodatno zbližanje stališč, pa tudi, da bodo do končnega sprejetja zakona besedilo še neoliko omilili in ga v določenih točkah morda celo izenačili s svojimi stališči. Medtem sindikate moti predlog, da bi lahko nekatera podjetja letos izplačala le 160 evrov namesto predvidenih 639. Drudi poudarki: - Palestinski premier Mustafa z načrtom za obnovo Gaze. - Trump razburja z razmišljanjem o ameriški kopenski operaciji v Venezueli. - Ob svetovnem dnevu hrane pozivi k nakupu slovenske in s tem podpori kmetov.

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Po včerajšnji izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov med Hamasom in Izraelom naj bi se danes začela pogajanja o drugi fazi mirovnega dogovora. Medtem na dovoljenje za vstop v enklavo čaka približno 600 vozil s hrano, zdravili in gorivom. Druge teme: - Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predvidoma 23. novembra - Občina Krško zaradi nezaupanja vodstvu Kostaka po kriminalistični preiskavi zahteva več nadzora - Dobitnika Zoisove nagrade za življenjsko mikrobiologinja Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski

Premierje v Gazi še drži, Hamas naj bi pravkar začel izpuščati preostale izraelske talce, Izrael pa prve palestinske zapornike. V Izrael bo dopotoval ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom zatrdil, da je vojna končana. Kot je dejal, ga ne skrbi, saj imajo zelo dober dogovor za vse. Trump se bo udeležil tudi slovesnosti v Egiptu ob potrditvi mirovnega načrta za Gazo. Ostali poudarki oddaje: - V Ljubljani sklepno dejanje zasedanja parlamentarne skupščine zveze Nato. Govornik tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. - Nov sistem dolgotrajne oskrbe še vedno z veliko nejasnosti. Na prevedbo vanj čaka 22 tisoč stanovalcev. Kaj bo s tistimi, ki so brez skrbnikov? - Na prelazu Vršič dvotedenski testni režim z zapornicami in prevzemom parkirnega listka že v dolini. Uvedba ureditve in parkirnine prihodnje poletje.

Premirje med Izraelom in Hamasom drži. Palestinci se vračajo na opustošeni sever Gaze, kjer jih čaka uničenje. Medtem se zbirajo tovornjaki s humanitarno pomočjo, po najnovejših podatkih jih je na jug enklave do zdaj vstopilo približno 400, kolone pa še čakajo na mejnem prehodu Rafa na meji z Egiptom. Po podatkih Združenih narodov bi jih moralo za začetek reševanja humanitarne krize dnevno vstopiti najmanj 600. Druge teme: - Napetosti med Pakistanom in Afganistanom se znova stopnjujejo. - V 38-tih občinah na Kosovu volijo nove župane in predstavnike v občinskih skupščinah. - 1189 kolesarjev se je na dobrodelni dirki na Krvavec pomerilo s svetovnim prvakom Tadejem Pogačarjem.

Delegaciji Izraela in palestinskega gibanja Hamasa sta na poti v Kairo, kjer se danes, dan pred drugo obletnico Hamasovega napada, začenjajo pogajanja o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Strani naj bi se dogovorili o izpustitvi talcev in umiku izraelskih sil iz dela enklave. Medtem se obstreljevanje Gaze nadaljuje, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa vztraja pri razorožitvi Hamasa. V oddaji tudi o tem: - Predsednica Evropske komisije von der Leyen se bo spoprijela z dvema nezaupnicama - Poslanci danes na treh izrednih sejah - o prihodnjih proračunih, vrtcih in stanovanjski problematiki - Pod Toscem nadaljujejo iskanje še dveh pogrešanih hrvaških planincev, ki ju je zasul plaz

V Kairu se dan pred drugo obletnico napada na Izrael začenjajo doslej najresnejša pogajanja med judovsko državo in palestinskim gibanjem Hamas za končanje vojne v Gazi. V ospredju pogovorov, ki potekajo prek posrednikov, naj bi bila najprej izpustitev izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike. Medtem se obstreljevanje palestinske enklave nadaljuje, izraelski premier Netanjahu pa vztraja pri popolni razorožitvi Hamasa. Več o Trumpovem mirovnem načrtu in aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

Slabi dve leti od začetka vojne v Gazi je življenje izgubilo že več kot 66 tisoč Palestincev, za več kot 11 tisočimi se je izgubila sled, skoraj 170 tisoč je ranjenih. Medtem ko izraelske oblasti vztrajajo, da bodo opravile s Hamasom, iz druge strani Atlantika prihajajo signali, da bi se vendarle lahko kaj premaknilo v smeri oblikovanja dogovora o končanju spopadov.

Odmevajo uvodni govori svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Medtem ko je bil ameriški predsednik Trump kritičen do delovanja Svetovne organizacije in držav, ki so v zadnjem času priznale Palestino, je slovenska predsednica Nataša Pirc Musar pozvala k multilateralizmu in h končanju genocida v Gazi. Kot je dejala, nismo ustavili ne holokavsta, ne genocida v Ruandi in ne nismo ustavili genocida v Srebrenici. Ustaviti moramo genocid v Gazi. Izgovorov ni več, je bila jasna predsednica. Drugi poudarki: - Kremelj: Rusija nima druge možnosti kot nadaljevanje ofenzive. - Krepitev sredstev za varnost ni grožnja, ampak priložnost, poudarja premier Golob. - Slovenski paraplezalci osvojili dve odličji na svetovnem prvenstvu.

V napadu izraelskih sil je bil popolnoma uničen osrednji klinični center v mestu Gaza. Tarči obstreljevanj sta po podatkih palestinskih zdravstvenih virov še najmanj dve kliniki. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih več kot tisoč 700 zdravstvenih delavcev. Medtem se v mednarodni skupnosti vrstijo pozivi k zaustavitvi napadov in mirni rešitvi dveh držav. Kot je dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, Unija obsoja vojaško ofenzivo v Gazi. Po njegovih besedah Evropska unija znova poziva k takojšnjemu premirju, neoviranemu dostopu humanitarnih organizacij in končanju negotovosti. Zavzema se tudi za takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh talcev. Drugi poudarki: - Minister Boštjančič: Za uresničitev obljube o božičnici bo treba izpeljati še nekaj korakov. - Državni zbor o noveli zakona, ki naj bi izboljšala pogoje za kulturno dejavnost in umetniško ustvarjanje. - V ljubljanskem UKC-ju prva robotska presaditev ledvice žive darovalke pri nas.

Domača predvolilna sezona že septembra ponuja božična darila, novoslovensko politikantstvo in balkansko kanalizacijo. Liter alpskega mleka je že krepko dražji od litra bencina. Medtem ko se ukvarjamo s praznjenjem domačih kanalov in kanalizacij, svet pada globlje in globlje, spremljanje genocida v živo postaja rutina. Morda pa s korakom nazaj po zgledu Luke Dončića lahko postanemo tudi zmagovalci našega časa.

Čeprav je še vedno toplo septembrsko sonce že zamenjalo vroče julijske in avgustovske dni, so pravkar končane poletne počitnice še pogosto tema pogovorov predvsem naših najmlajših. »Kje si bila pa ti poleti?« »A veš, kako je bilo lepo, ko smo …« »Mi smo šli pa letos …« In tako dalje in tako dalje. Večina otrok dolgi poletni premor med poukom običajno izkorišča za druženje, počitek, zabavne dejavnosti, potovanja in raznorazne dejavnosti, a ne tako daleč stran – gora Solunska glava, kjer so bile osrednje snemalne lokacije filma Poletne počitnice, je oddaljena le slabih tisoč kilometrov. In tam živi deček Basri, ki poletne počitnice preživlja popolnoma drugače. Basri je namreč pastir. Skoraj tak, o kakršnih lahko beremo v starih slovenskih pripovedkah – na planini pase ovce, družbo pa mu poleg živali delajo le trije starejši bratje, od katerih željno črpa pastirsko znanje in trop zvestih psov. Dobra dva meseca Basri ne vidi ne staršev ne sošolcev, njegov vsakdan pa je sestavljen iz skrbi za kočo, v kateri bivajo, in opravkov, ki mu jih nalaga najstarejši brat. Ti so seveda tesno povezani s trenutnimi potrebami ovc in psov, poseben poudarek pa je tudi na vremenu, ki zna biti na 2500 m nadmorske višine precej samosvoje. Medtem ko najstarejša brata že poznata tudi temnejše plati takšnega pastirskega življenja, Basri na divji gori občuti predvsem neskončno svobodo in posebna odlika filma Poletne počitnice je, da jo je ustvarjalcem uspelo prenesti na filmsko platno. Režiserka in soscenaristka Petra Seliškar je na gori s fanti iz družine Zekirov preživela pet poletij in ustvarila izjemno topel dokumentarni film z edinstvenim vpogledom v starodavno pastirsko znanje, ki se za zdaj še prenaša iz roda v rod. Ne le naravnost osupljiva vizualna podoba – direktor fotografije je Brand Ferro –, mlade gledalce bo pritegnila tudi povezanost pastirjev z živalmi, za lažjo umestitev pa skrbi minimalna in dramaturško izvrstno dodelana prvoosebna pripoved. Poletne počitnice so izjemno zanimiv film, ki odpira vrata v svet, ki ga pri nas ni več moč doživeti, in nagovarja vse gledalce, starejše od 10 let. Otroci bodo dobili edinstven realističen vpogled v preživljanje poletja daleč stran od današnjih civilizacijskih norm, odrasli kopico opomnikov, kako blizu nas je lahko vse popolnoma drugače, oboji pa zvrhano mero prave gorske pastirske svobode. Recenzijo je pripravila Gaja Pöschl, bere Maja Moll.

Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.

Medtem ko se za fante začenja svetovno prvenstvo, so ga dekleta že končala. Doma so ob tem stekle priprave za novo sezono v obeh mariborskih prvoligaših: i-Ventu pri moških in OTP banki pri dekletih. Preverili smo stanje in sestavo ekip, pričakovanja in želje, seveda s pogledom v obe reprezentančni sredini.

Medtem ko politiki še spijo, ko vplivneži še filtrirajo selfije, ko svet tone v kaos in je edini, ki še plava, Martin Strel, prihaja tisto, kar Slovenija najbolj potrebuje. Tretja sezona oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija. Še bolj satirična. Še bolj nora. Še bolj divja in še vedno na Prvem. Ekipa imitatorjev znanih slovenskih in tujih osebnosti bo vsak petek ob 10.00 spet povedala tisto, česar si politiki ne upajo, umetniki ne morejo, novinarji pa ne smejo. Če želite novice, glejte TV Dnevnik, če želite resnico, poslušajte nas, Radio Ga Ga – Nova generacija. Nova sezona. Novi glasovi. Stari problemi.

Medtem, ko si v ekipi UAE "podarjajo oz. delijo" etape se obenem odvija drama po imenu Juan. Stvar je prišla do take razsežnosti, da je Dirka po Španiji skoraj na stranskem tiru. Izčrpno smo govorili tudi o dirki v Kranju in Tour de l'Avenir. Pa še o čem in vsem drugem... Prisluhni!Disko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

Dva dimnikarja v sodobnem Oslu v srednjih letih, vodja oddelka in njegov podrejeni, oba srečno poročena z družinama, sta prijatelja tudi v zasebnem življenju. Medtem ko šef pripoveduje o svojih ponavljajočih se sanjah, v katerih se mu poželjivo prikazuje David Bowie, njegov kolega skoraj mimogrede navrže, da se je prejšnji dan prepustil spontanemu seksu z moškim, eno od naključnih strank. To presenetljivo epizodo je sicer priznal tudi svoji ženi, a izpoved pade mednju kot bomba in sproži verigo samoanalitičnih pogovorov med njima in njunima partnericama. Norveški film Seks je uvodni del ohlapne trilogije vsestranskega ustvarjalca Daga Johana Haugeruda, v kateri se ukvarja s premislekom razmerij v današnji družbi. Podobno kot Sanje, ki so svojo pot v kinu pričele teden prej, je tudi Seks pretežno dialoški film, vendar ves čas vzdržuje napetost, ki izhaja iz uvodne premise, pa tudi iz recimo temu odnosa med notranjim in zunanjim svetom. Uvodna anekdota je tako šokantna za vse vpletene, da imajo vsi težavo z ubesedovanjem svojih občutij in poskusom njihovega razumevanja, oziroma vloge samih sebe znotraj te nove resničnosti. Avtor v filmu lepo pokaže, kako sta spolnost in intimnost – ne nujno stoodstotno prekrivajoči se področji – še vedno zagatni tudi v liberalni, strpni in napredni družbi 21. stoletja. Precej pomenljivo je, da glavna lika nimata osebnih imen; zdi se, da hoče režiser in scenarist med kopanjem po najbolj zasebnem hkrati ustvariti neko širšo, občo prispodobo. Tu je tudi manjši pomislek glede pristopa, ki je v veliki meri intelektualističen. Če pustimo razredne stereotipe ob strani, je nekoliko težko pogoltniti dejstvo, da dimnikarja razpravljata, kot da bi imela prebrane »Misli« Blaisa Pascala ali Sørena Kierkegaarda, učiteljica za glasbo pa enemu od njiju kot terapijo priporoča Hanno Arendt … Éric Rohmer v svoji brezčasni mojstrovini Moja noč pri Maud, ki ga s Seksom povezuje kar nekaj podobnosti, te napake ni naredil. A splošna obravnava snovi Daga Johana Haugeruda je vseeno dovolj šarmantna, da je mogoče to spregledati – dopuščam možnost, da je prav v tem pristopu preseganje razrednih pričakovanj – in preprosto uživati v njegovem razmisleku o poželenju in spontanosti, pa tudi o mejah med heteronormativnostjo in homoseksualnostjo. Morda tudi o krizi srednjih let kot najbolj banalni interpretaciji. Tudi o tem, kakšne so resnični odtenki med prevaro in izdajo znotraj partnerske z(a)veze, med fantazijo in uresničenjem, pa o telesnosti, užitku in čustvih, tudi o religioznih pogledih ter (samo)omejitvah. Kljub temu da ima film Seks v pripovednem jedru neko transgresivno epizodo, ki to je ali pa morda tudi ni, in pri vseh vpletenih zbuja precejšnjo zadrego, je značaj filma blago komičen in hkrati toplo sočuten, globoko human.

Pogajanja za globalni sporazum o zmanjšanju onesnaževanja s plastiko so znova obstala. Medtem ko se količina proizvedene plastike nezadržno veča, razhajanja med državami ostajajo nerešljiva. Kdo ovira napredek – in zakaj? Maja Ratej je v studio za tokratni Vroči mikrofon povabila državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroša Vajgla, ki bo pojasnil, kje so ključne točke spora, kakšna je vloga Slovenije in zakaj plastika danes ni več le okoljsko, ampak tudi geostrateško vprašanje.

Protesti študentov in njihovih podpornikov se nadaljujejo, žal vse pogosteje prihaja do nasilja. Protestniki so zavrnili poziv predsednika Vučića k dialogu, ki si ga je zamislil kar pred kamerami. Ob tem je Vučić potegnil še enega asa iz rokava, predstavil je vrsto ukrepov, s katerimi naj bi pomagali revnejšemu sloju prebivalstva. Med drugim obljublja cenejše izdelke v trgovinah. Medtem na Kosovu še naprej traja politična kriza. Propadel je še 55. poskus, da bi imenovali predsednika skupščine.

Veliko se je zgodilo, odkar smo bili nazadnje skupaj... Vsak od nas je bil sicer v svoji “špuri”, a vedno s kolesarstvom v mislih. Medtem, ko smo sami obrnili nekaj pedal so profesionalci dirkali, podpisovali pogodbe in polnili naslovnice. Dasiravno dirk nismo spremljali z največjim žarom (zaradi skromne slovenske udeležbe), smo se toliko bolj zatopili v “rumene novice” in še pomembneje, v nove okuse napitkov Nduranz. Seveda smo jih preizkusili in podali svojo oceno. Prisluhni in odkrij, kateri okus bi te lahko spremljal na tvoji naslednji vožnji!Aja, pa še to. Naroči kolesarske nogavice ali kolesarski dres, če ujameš datum.Disko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Izrael ne preganja Palestincev iz Gaze, temveč jim le omogoča odhod, je pred širitvijo operacij v palestinski enklavi dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. V zadnjih 24-ih urah iz enklave poročajo o več kot 120-ih smrtnih žrtvah in več sto ranjenih, svoj davek terja tudi lakota. Medtem odmeva intervju odhajajočega izraelskega veleposlanika v Bruslju, ki je bil oster tudi do Slovenije zaradi podpore Palestini. Drugi poudarki oddaje: - Prizadevanja Evrope in Nata pred srečanjem Trump-Putin Moskva zavrača kot nepomembna. - Se bodo nekdanji nadzorniki Luke Koper po zavrnitvi revizije obrnili na ustavno sodišče? - Košarkarski selektor Sekulić po odhodu Zorana Dragića: rezi v reprezentanci so najtežji del posla.

Potem ko je izraelska vojska napovedala nadaljevanje vojne v Gazi, če ne bo dogovora s Hamasom o izpustitvi talcev, je ta danes sporočil, da se ne bo razorožil, dokler ne bo ustanovljena neodvisna palestinska država. Medtem življenja prebivalcev Gaze poleg izraelskih napadov jemlje tudi lakota. Zaradi nje je umrlo še sedem ljudi, tudi otrok. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina napadla naftne objekte v Rusiji, ta napreduje v Donecku. - Slovenci pospešeno varčujejo, glavnina prihrankov v obliki depozitov. - Slovenske odbojkarice po zmagi nad Estonijo z eno nogo že na evropskem prvenstvu.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Zaradi katastrofalnih razmer v Gazi, kjer ljudje vse bolj množično umirajo od lakote, številne države krepijo pritisk na Izrael. Francija je napovedala priznanje Palestine, britanski premier se bo danes o ukepih za omilitev katastrofe v palestinski enklavi pogovarjal z nemškim in francoskim kolegom. Medtem so pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi dokončno propadla. Druge teme: - Ameriška trgovinska vojna največja grožnja stabilnosti našega gospodarstva, ocenjuje centralna banka. - Tajska in Kambodža vse bliže vojni, zaradi spopadov ob meji evakuiranih več kot 100 tisoč ljudi. - V Bayreuthu se začenja festival glasbe Richarda Wagnerja, na Arsu prenos uvodne predstave.

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

Negotovosti glede uvedbe ameriških carin se nadaljujejo. Medtem ko Washington grozi z novimi carinami, Bruselj v dobri veri nadaljuje pogajanja z ameriškimi predstavniki, ob tem pa se pripravlja tudi na neugodne scenarije. Veliko negativnih odzivov je - pričakovano - tako med ameriškimi kot evropskimi podjetniki. O carinah so danes govorili tudi evropskih ministri, pristojni za trgovino. Ostali poudarki oddaje: Glasovanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih predvidoma še ta teden Dolgotrajna oskrba na domu naj bi v praksi zaživela septembra. Skoraj 92 odstotkov dijakov uspešno opravilo splošno maturo

Ministrica za kulturo Asta Vrečko ostaja na položaju, potem ko je v državnem zboru uspešno prestala interpelacijo. Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so ji očitali negospodarno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem, sprejemanje škodljivih zakonov, politično kadrovanje in vnašanje delitev. Ministrica je odgovor na očitke izkoristila za kritiko predlagateljev. Medtem nadaljnje poteze koalicije tudi po današnjem sestanku glede obrambnih referedumov za zdaj ostajajo neznane; morda bo več znanega jutri po srečanju vrha slovenske politike. Drugi poudarki oddaje: - Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino ameriške sankcije proti njej označila za preusmerjanje pozornosti. - V Potočarih priprave na osrednjo spominsko slovesnost ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici. - Medvedka na območju Iga napadla lovca; dogodek je opisal za naš radio.

V teh dneh so v ospredju načrti članic zveze Nato o zvišanju obrambnih izdatkov, tudi zaradi vse večje grožnje Rusije. Ta pa ima medtem drugačne načrte. Ruski predsednik Vladimir Putin jih je razkril na zasedanju Evrazijske gospodarske unije v Minsku. Po njegovih besedah načrtujejo zmanjšanje izdatkov za obrambo, in sicer postopno v naslednjih treh letih. Drugi poudarki oddaje: - Trump optimističen glede skorajšnjega dogovora o premirju v Gazi - Pri nas več kot pol milijona državljanov brez izbranega zobozdravnika - Sušne razmere glede na zadnja desetletja že rekordne

Medtem ko svet čaka na odločitev Združenih držav o njihovi morebitni vključitvi v napade na Iran, skušajo nekatere evropske države začeti pogovore s Teheranom. Današnjih v Ženevi se bo udeležil zunanji minister Abas Aragči. Druge teme: - Petrol zaradi razširitve regulacije cen pogonskih goriv ustavlja vse razvojne naložbe v Sloveniji in jih preusmerja na tuje trge. - Vlada potrdila večino svežnja kmetijskih zakonov. Predstavniki kmetov zadovoljni s predlogi, a pogrešajo večjo ambicioznost pri debirokratizaciji. - Voda v Bohinjskem jezeru varna za kopanje. Pristojni priporočajo izogibanje gošči, v kateri so našli ljudem nenevarne toksine.

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. V Iranu naj bi število smrtnih žrtev preseglo 220, v iranskih raketnih napadih v Izraelu so bili davi ubiti najmanj štirje ljudje. Medtem naj bi ameriški predsednik Donald Trump Izrael odvračal od idej, da v sklopu obglavljanja vrha iranskih varnostnih in državnih struktur ubije iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Drugi poudarki: - Dogajanje na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini ter ameriške carine bodo v ospredju zasedanja G7 v Kanadi. - Premier Robert Golob bo odgovarjal na poslanska vprašanja o slabšanju varnostnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. - 60-to Borštnikovo srečanje se je sklenilo s podelitvijo festivalskih nagrad; Borštnikov prstan si je nadela Nataša Barbara Gračner.

Medtem ko ljudje v Ukrajini in Gazi množično umirajo, celo stradajo, imamo doma privilegij razpravljati o morebitnem prostovoljnem končanju življenja, čeprav raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da smo Slovenci v glavnem z življenjem zadovoljni. Kako bi ne bili, ko pa se imamo med razpadanjem sveta in vojnami v naši soseščini čas prerekat, ali je pobijanje in načrtno stradanje Palestincev genocid ali ne. Res živimo v privilegiranem okolju, saj si za odločitev o kakšnem privilegiju, denimo pokojninah vrhunskih umetnikov, v tem poblaznelem svetu utegnemo vzeti še čas za referendum. Za povrh pa zganjamo še medijski »rompompom« o drugih sortah privilegijev.

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

Med vsemi pomembnimi maji, ki se imajo zgoditi v petem mesecu leta, je prišel in neopaženo odšel tudi četrti maj. Ujet med delom in zmago je njega dni označeval smrt Josipa Broza - Tita. In kar je bilo letos četrtega maja še posebej zanimivo: kljub nedelji, ko mediji sami po sebi niso najbolj dejavni, smo njegovo smrt prvič kolektivno prezrli. Večina spletnih medijev in portalov, ki se hvalijo, da so dejavni štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, so o Titovi smrti molčali, nekaj drugih medijev ga je pospravilo ob konec novičarskega bloka pred šport in vreme. In zdaj se upravičeno sprašujemo, kaj naj bi pomenila takšna ignoranca do Tita? Oziroma kaj nam govori o Titu, o času in o nas. Poskusimo. Tito je kot človek, kot voditelj in kot simbol prehodil ves krog. Od obskurnosti nikogar v zgodnjem dvajsetem stoletju do ene osrednjih figur istega stoletja, od objokovanja konec osemdesetih let do vnovične obskurnosti v prvi polovici enaindvajsetega stoletja. Takšna je usoda tako diktatorjev kot herojev in v zgodovini je bila videna že ničkolikokrat. Letošnja Titova smrt v medijih je poglavje zase. Če bi pred 45 leti kdo problematiziral ali, nezamisljivo, ignoriral Titovo smrt, bi bil v Jugoslaviji postavljen pred zid; celo v tujini so bili uvodniki spoštljivi, kar je posledično pripeljalo do ikoničnega pogreba, ki je danes zasenčil tako njegove diktatorske kot tudi herojske dosežke. Zatem je Titova smrt vijugala po luknjasti cesti zgodovine. Prva leta smo poslušali sirene pet minut pred petnajsto uro, ko so te utihnile, so se začela dve desetletji dolga prerekanja o tem, ali je bil heroj ali zločinec. Medtem smo dobili izjave in zgodbe stranskih likov, kot so kuharice, zdravniki, žene in ljubice. Potem še nekaj malega o otrocih in potomstvu, dokler ni vse potihnilo. Do 4. maja 2025, ko se ga večina nekdanjih jugoslovanskih medijev ni spomnila niti z generičnim zapisom. Tisti, ki so se ga, pa so pod novičko komaj nabrali nekaj deset komentarjev, kajti, kot vemo, šele komentarji opolnomočijo spletni medij. Kar pa je zanimivo … Medtem ko smo Titovo smrt zatajili, pa imamo prav te dni veliko veselje z obletnico konca druge svetovne vojne. Vsakomur, ki ima vsaj malo uvida v dogajanje pred osemdesetimi leti, je jasno, da je o drugi svetovni vojni, sploh pa o njenem koncu na našem območju, nemogoče govoriti, ne da bi se kot ključno figuro sočasno obravnavalo Tita. Hočemo povedati, da smo Tita kot človeka vrgli na smetišče zgodovine, njegov čas, njegovo epoho, če hočete, pa smo z veseljem obdržali. Zakaj je tako, je mogoče razložiti na dva načina: ali je človek še bolj zapleten in kompleksen kot njegov čas in kot tak prezahteven za vsakdanjo medijsko reciklažo ali pa smo iz njega iztisnili vse, kar se je dalo, medtem ko obdobje še skriva nekaj soka, s katerim se lahko osveži dnevna politika. Titova simbolna smrt, ki jo doživljamo z medijsko ignoranco 45 let po dejanski smrti, pa ima še eno, recimo ji izobraževalno noto. Čeprav je pozabljen, se osrednji igralci današnje slovenske politike neposredno napajajo pri njem. Ali ideološko ali s slogom vladanja so zdajšnje slovenske politične elite še vedno vezane na Tita. Tudi tisti, ki danes besnijo proti krivicam in zablodam socialističnega ali pač komunističnega repertorija, dolgujejo svoj raison dʼêtre Josipu Brozu. Čeprav pozabljen, vpliva na naša življenja zdaj in tukaj veliko bolj, kot si želimo ali upamo priznati. In s tega stališča je zanimivo še nekaj. Številni se sprašujejo, kdaj bomo presegli slovenske politične razkole, kdaj bodo politični dejavniki, ki nas obvladujejo že trideset let, končno pozabljeni. Z letošnjo Titovo medijsko smrtjo smo dobili odgovor. Na Kučana in Janšo bomo pozabili leta 2070.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

V svetu se krepijo strahovi pred recesijo. Borze so ob skoku vrednosti delnic - potem ko so ZDA za 90 dni preložile uvedbo carin za uvoz blaga - spet previdnejše. Vlagatelje skrbi predvsem vse globlja trgovinska vojna med Združenimi državami in Kitajsko. Medtem ameriški finančni minister Scott Bessent poudarja, da so pripravljeni prisluhniti vsaki državi, ki se želi pogajati. Drugi poudarki oddaje: - V Srbiji se začenjajo množični shodi v podporo vladi, nadaljujejo se tudi študentski protesti. - Najvišje priznanje v likovni umetnosti - nagrada Riharda Jakopiča - slikarju in grafiku Črtomirju Frelihu. - Celjski nogometaši na prvi tekmi četrtfinala konferenčne lige prikazali dobro igro, a izgubili proti favorizirani Fiorentini.

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

Pokojninska reforma in ureditev zdravstvenega sistema sta ključni, a hkrati med najtežjimi zavezami vlade. Socialni partnerji naj bi po zapletih dopoldne le podpisali dogovorjeno v pokojninski zakonodaji. Pristojni minister Luka Mesec zagotavlja, da je kompromis dober. Nezadovoljstvo predvsem zdravnikov medtem vzbuja predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Kljub temu se mu v državnem zboru spet obeta podpora. Ostali poudarki oddaje: - Kakšne bodo nove ameriške carine in kdo bo na udaru; Trump naj bi danes razkril podrobnosti. - Kdo bo novi rektor ljubljanske univerze? - Hokejisti Jesenic so po dveh podaljških ugnali Ritten in se uvrstili v finale alpske lige.

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo? Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU; dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede; Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.