Podcasts about medtem

Nemci še niti za letos nimajo potrjenega proračuna, pa so sveto prepričani, da jim bo kmalu uspelo potrojiti obrambne izdatke in ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Medtem se lep del nemškega gospodarstva ne more več pohvaliti z izvozno uspešnostjo, tako notranja kot zunanja politika vlade kanclerja Merza pa že sproža proteste. Ne samo med opozicijo, tudi med državljani.

Koalicijski vrh, ki ga je premier Robert Golob napovedal po odločitvi na vrhu zveze Nato za zvišanje obrambnih izdatkov, bo v ponedeljek, so danes sporočili iz njegovega kabineta. Medtem se je na srečanje v Haagu ob današnjem koncu zasedanja evroazijske gospodarske zveze v Minsku odzval ruski predsednik Vladimir Putin. Napovedano zvišanje po njegovi oceni temelji na neobstoječi ruski agresiji. Povedal je še, da v Kremlju v nasprotju z Zahodom načrtujejo zmanjšanje vojaških izdatkov, k iso zdaj 7-odstotni. Rusija je po besedah predsednika Vladimirja Putina pripravljena na nov krog mirovnih pogovorov z Ukrajino. O datumu in kraju se je treba še dogovoriti, je še dejal in dodal, da bi se lahko sešli v Carigradu. Ob tem je izrazil pripravljnost vzhodni sosedi vrniti še 3 tisoč trupel njenih vojakov.

Premier Robert Golob je v senci zaostrovanja razmer v Gazi podprl prizadevanja mednarodne pobude My Voice, My Choice za suspendiranje pridružitvenega sporazuma Evropske unije z Izraelom. Kot je dejal, ima Unija priložnost, da naredi prvi korak za resničen pritisk na Izrael s tem, da prekine omenjeni sporazum. Medtem se nadaljujejo napadi izraelske vojske na iranske jedrske objekte. Drugi poudarki: - Beloruskega opozicijskega voditelja Sergeja Tihanovskega izpustili iz zapora. - Nevladniki pozivajo odločevalce k ukrepanju za večji izkoristek sončne energije. - Na gradu Krombek bodo nocoj odprli razstavo Od obmejnega do brezmejnega.

Medtem ko svet čaka na odločitev Združenih držav o njihovi morebitni vključitvi v napade na Iran, skušajo nekatere evropske države začeti pogovore s Teheranom. Današnjih v Ženevi se bo udeležil zunanji minister Abas Aragči. Druge teme: - Petrol zaradi razširitve regulacije cen pogonskih goriv ustavlja vse razvojne naložbe v Sloveniji in jih preusmerja na tuje trge. - Vlada potrdila večino svežnja kmetijskih zakonov. Predstavniki kmetov zadovoljni s predlogi, a pogrešajo večjo ambicioznost pri debirokratizaciji. - Voda v Bohinjskem jezeru varna za kopanje. Pristojni priporočajo izogibanje gošči, v kateri so našli ljudem nenevarne toksine.

Tako v Iranu kot v Izraelu odmevajo eksplozije. Združeni narodi pozivajo vpletene strani, naj ponudijo priložnost miru, Svetovna agencija za jedrsko energijo pa svari pred napadi na jedrske objekte, saj bi to lahko vodilo v radioaktivno onesnaženje. Medtem se v Ženevi na pogovorih z več evropskimi voditelji mudi iranski zunanji minister Abas Aragči, ki neomajno vztraja, da se v času spopadov ne namerava pogajati o jedrskem programu. Druge teme: - Poslanci potrdili višje nadomestilo za brezposelnost in večjo fleksibilnost za starejše delavce. - Predsednica države s strankami opravila posvet o kandidatih za ustavne sodnike in guvernerja banke. - Slovenija pri sosežigu odpadkov postavlja najvišje okoljske standarde v Evropi.

Ivan Salatić je vzel po naključju najden fragment iz črnogorske zgodovine in ga pretvoril v čudovito filmsko razmišljanje o naravi in bistvu človeške zgodovine. Uradna zgodovina se sicer piše v debelih bukvah, o krutih dogodkih in zmagovitih vladarjih, črnogorski avtor pa je ob pomoči izostrene filmske govorice vse skupaj postavil na glavo. Izhodišče ni debela knjiga, ampak rokopis, ki so ga na kotorski tržnici našli na papirju, v katerega je ribič zavil svojo robo. Glavni junak filma je njegov domnevni avtor Đuko, najbolj zvest podanik Morlaka, vodje gorskega ljudstva, ki se na začetku 19. stoletja upira turškemu zavojevanju. Đukovo pričevanje je zgodba o misteriozni transformaciji njegovega vladarja, ki jo ta doživlja ob bolezni in življenju, prepredenem s smrtjo. Film tako ne govori o velikih zgodovinskih dejanjih, ampak o poeziji in filozofiji, ki izraščata iz gole eksistencialne krize in temeljnega dvoma o oblasti ter privilegijih in dolžnostih, ki jih ta prinaša. O vsem, skratka, kar uradna zgodovina velikokrat zakriva, utiša, duši in ubija. Tej osnovni kontemplativni zastavitvi primerno je razvita tudi čudovita filmska govorica. Skozi dovršeno fotografijo, scenografijo in kostumografijo se film poglablja v eksistencialne teme o ujetosti, ranljivosti in smrti. Ujetost v domačo ozkost je prikazana z majhnimi, zaprtimi prostori, ki pa jih kot kontrast domačnosti vedno znova oživijo človeku najbližje stvari: sanje, ogenj, ljubezen, gore. Ko se vladarjeva odprava – njegova hčerka, Đuko in zvesti oproda Božo – poda na pot Morlakove ozdravitve, se slika odpre in razsvetli. V zdravilišču na jugu Italije naravo počasi zamenjajo človeške konstrukcije – tako fizične kot mentalne –, v katerih se vladar izgublja in se jim predaja. Hkrati se zbližuje s črnogorskim intelektualcem, ki ga sreča na poti, in se odmika od svojega zvestega Đuka, čigar pogled in redke besede izražajo vse večjo odtujenost od izseljenstva in vladarja. Ob tem lahko omenimo dva monumentalna prizora. Morlak in intelektualec sta potopljena v nepregledno množico knjig v starodavni knjižnici, medtem ko ju Đuko opazuje na vhodu in ne upa ali ne želi vstopiti. V drugem prizoru dvojica uživa ob prepevanju srce parajoče žalostinke pod velikimi oboki neprepoznavno velikanske zgradbe, Đuko pa tega preprosto ne zdrži več in uporabi nasilje. Skupaj z Đukom tako drsimo v domotožje, neučakanost in jezo, hkrati pa se z Morlakom čudimo lepoti človeških in božanskih stvaritev, pri čemer vse bolj slutimo človeško majhnost in končnost. Medtem ko pogled prvega predstavlja tradicionalno zavezanost domovini in ljudsko skeptičnost do vsega, kar jo presega, pa drugi zastopa prav predanost temu presežku. Morlak se tako vse bolj prepušča umetnosti in znanju, kar izraža tako v besedah kot gibih, a pri tem pozablja na svoje dolžnosti do ljudstva in domovine. Đuko pa, kot bi želel uravnovesiti vladarjevo razpuščenost, postaja vse bolj surov in nasilen, s čimer želi izsiliti vrnitev domov. Pri tem se film nikoli prav ne opredeli do ene ali druge skrajnosti. Prva namreč zapade v ozkosrčnost, nestrpnost in nasilje, druga pa v vzvišenost, odtujenost in melanholijo. Odnos med Đukom in njegovim vladarjem tako simbolizira dvoumen odnos človeka do svoje preteklosti: medtem ko se je treba zavedati svojih korenin in zgodovine, pa je pri tem treba tudi razpuščati in ubijati njene junake ter mite, sicer lahko vodijo v nevarne predsodke in zanke, v katere oblast vedno znova ujame ljudstvo. In takšen odnos do zgodovine lahko razvijejo samo tisti, ki so bili te oblasti doslej najmanj deležni. Piše: Žiga Brdnik Bere: Igor Velše

Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. V Iranu naj bi število smrtnih žrtev preseglo 220, v iranskih raketnih napadih v Izraelu so bili davi ubiti najmanj štirje ljudje. Medtem naj bi ameriški predsednik Donald Trump Izrael odvračal od idej, da v sklopu obglavljanja vrha iranskih varnostnih in državnih struktur ubije iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Drugi poudarki: - Dogajanje na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini ter ameriške carine bodo v ospredju zasedanja G7 v Kanadi. - Premier Robert Golob bo odgovarjal na poslanska vprašanja o slabšanju varnostnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. - 60-to Borštnikovo srečanje se je sklenilo s podelitvijo festivalskih nagrad; Borštnikov prstan si je nadela Nataša Barbara Gračner.

Izrael in Iran z nezmanjšano silovitostjo že tretji dan napadata drug drugega, Judovska država ne kaže pripravljenosti, da ustavi svoj vojaški aparat, s katerim, kot pravi, skuša Iranu onemogočiti izničenje Izraela. Islamska republika je pripravljena prekiniti povračilne napade, če napade ustavi tudi Izrael. Medtem ko po Iranu uničuje izbrane strateške cilje, pa Izrael ugotavlja, da njegov zračni oklep vendarle ni povsem neprebojen, zaradi česar - sicer v precej manjšem obsegu kot v Iranu - tudi v judovski državi preštevajo smrtne žrtve. V oddaji tudi o tem: - Francoski predsednik Macron v znak solidarnosti obiskal Grenlandijo. - V Izoli v veljavo stopil nov parkirni režim. - Tadej Pogačar prvič v karieri osvojil kolesarsko dirko po Dofineji.

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. Izraelska vojska je popoldne potrdila, da bo še naprej izvajala napade na različne cilje v Iranu, kjer je v raketiranju prestolnice ubila več deset civilistov. Z več kot 200 izstreljenimi balističnimi raketami pa je iranska stran pokazala, da lahko prebije izraelsko protiraketno obrambo. Medtem ko Izrael grozi s še hujšimi napadi, narašča skrb, da bi se konflikt lahko razlil širše po regiji. V oddaji tudi: - V političnem atentatu v Minnesoti dve smrtni žrtvi in dva ranjena. - Na medverskem Forumu za mir na Balkanu poudarili vrednote življenja in družine. - Tadej Pogačar le še korak stran od prve osvojitve dirke po Dofineji.

Izrael nadaljuje napade na Iran, ki jih je začel davi. Iz islamske republike poročajo o novih eksplozijah jedrskih objektov. O dogajanju bo danes po pričakovanjih razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Izraelski veleposlanik pri svetovni organizaciji Danny Danon trdi, da želijo Iranu onemogočiti razvoj jedrskega orožja in dodal, da ne bodo odnehalo, dokler ne izničijo grožnje. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump poudaril, da ima Teheran še vedno priložnost skleniti jedrski sporazum. Druge teme: - Razhajanja vlade in sindikatov javnega sektorja največja pri solidarnostni pomoči - Slovenske železnice z novimi vlaki posodabljajo vozni park - Pogačar s prepričljivo etapno zmago na Dofineji povedel v skupnem seštevku

Piše Sanja Podržaj, bere Eva Longyka Marušlič. Druga pesniška knjiga pesnice, prevajalke in aktivistke Ane Makuc Švercam lubenice je zorela dolgo časa in je s provokativno podobo, ki jo je ustvarila ilustratorka in vizualna umetnica Samira Kentrić, med bralke in bralce prišla konec lanskega leta. Zbirka izrazito angažiranih pesmi je pisana na način, ki ga poznamo že iz avtoričinega prvenca Ljubica Rolanda Barthesa – v vsaki pesmi spregovori druga oseba, vsaka v svojem unikatnem položaju. V njem beremo pesmi, ki se vživljajo v nekatere znane ženske iz zgodovine in literature. Med drugim imajo besedo fiktivne Saloma, Lolita in Rdeča kapica ter zelo resnične Virginia Woolf, Frida Kahlo in Sylvia Plath. Pesmi se berejo kot njihovi monologi in skušajo naslikati njihov psihološki portret. To nam, bralkam in bralcem, ponuja drugačen pogled na posameznico, ki je sicer imenovana, a bi bila lahko tudi slehernica, ter izpostavlja kompleksnost osebnosti, ki niso brez notranjih nasprotij in konfliktov. Te postopke poznamo na primer iz romanov hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić, ki se je vživljala v Frido Khalo, Milevo Marić in v Doro Maar, ali pa iz svetovne uspešnice ameriške pisateljice Madeline Miller, ki je v romanu Kirka na ta način pisala o mitski čarovnici Kirki, znani iz Odiseje. Takšen pristop je izrazito feminističen, saj iz upovedovanja intimnega ustvarja družbeno kritiko in s tem potrjuje, da je osebno (še vedno) politično. Na podlagi primera namreč pokaže na neenakost in nepravičnost v patriarhalni družbi. Ti primeri pogosto izhajajo iz preteklosti, a kljub temu so vzporednice z današnjim časom jasne. Čeprav se zdi, da smo kot družba na področju pravic žensk in enakopravnosti spolov napredovali, se ob branju tovrstne literature vse prevečkrat pokaže, da nekatere težave trdovratno vztrajajo. In prav o teh lahko beremo v zbirki Švercam lubenice. Tudi v zbirki Švercam lubenice spregovorijo nekatere znane ženske, kot sta fiktivni Gospa Dalloway iz romana Virginie Woolf in Urška iz Prešernovega Povodnega moža, pa tudi pesnica Emily Dickinson. Vendar pa je večina govork in govorcev tokrat brezimnih posameznikov. Poleg žensk imajo besedo tudi otroci, moški in celo duhovi. Prepoznamo lahko celo nekatere dogodke, ki so odmevali v javnosti, na primer umor novinarke Kim Wall in reševanje tajskih dečkov iz poplavljene jame. Če zbirko primerjamo z avtoričinim prvencem, je tematsko bolj raznolika. Obsega petindvajset pesmi, med katerimi so nekatere povezane z naslovi, na primer Ženska v belem 1 in 2, v katerih spregovori Emily Dickinson, a bi ju lahko brali tudi kot credo pesnice, ki pravi: »Pišem, torej sem.« Na podoben način je skozi celotno zbirko posejanih sedem pesmi z naslovom Švercam lubenice, ki tudi tvorijo njeno jedro. V teh pesmih prisluhnemo eni govorki, vsaj tako se zdi, ženski, ki razmišlja o svoji nosečnosti, spreminjajočem se telesu in porodu, o tem, da bo po njem del nje »sam hodil po svetu«. Teh sedem pesmi predstavlja najmočnejši del zbirke, z njimi se najtesneje povezujejo tudi ilustracije, ki iz lubeničnih pešk tvorijo oblike ženskega telesa ali delov telesa in podobe, ki spominjajo na plod, zgovorna pa je tudi izbira semen za ustvarjanje le-teh. »Švercanje lubenic« postane metafora za nosečnost, za napet in težek trebuh pod široko bundo, kot lahko beremo v eni izmed pesmi. O tem obdobju, o katerem pogosto beremo same lepe stvari, namreč ko nosečnica sije, žari, je blažena, Ana Makuc piše bolj večplastno. To ni čas absolutnega veselja nad novim življenjem, temveč tudi negotovosti, strahu in sprememb, zaradi katerih se zamaje odnos do telesa in lastne identitete, ki se znajde na preizkušnji: »Težko je vedeti, / kdo si, / ko meje tvojega telesa / niso meje tvoje kože.« Otrok je del materinega telesa in tujek hkrati, materinstvo pa pomeni, vsaj za nekaj časa, obstajati za nekoga drugega. To ne prinese vedno samo pozitivnih občutkov, vendar družba od žensk, ki postanejo matere, to pričakuje. Tabu tako še vedno ostaja poporodna depresija, o kateri beremo v pesmi Nočna varuška, ali pa dejstvo, da dve rdeči črtici nista vedno zaželeni, kot v pesmi Ostani s težavo. Pesmi v zbirki Švercam lubenice so izrazito pripovedne in oprijemljive, na ta način omogočajo, da se tudi bralke in bralci zlahka vživimo v pesniške govorke in govorce. Ena od osnovnih funkcij branja je prav to, da se z vživljanjem v izkušnje drugih ljudi gradi empatija. Predsodki pogosto izhajajo iz neznanja in nerazumevanja, pesmi Ane Makuc pa so priložnost, da prisluhnemo. A zbirka ni brez svojih težav. Medtem ko se sedem pesmi Švercam lubenice tematsko zelo dobro povezuje z večino drugih v zbirki, ki govorijo o materinstvu, skrbstvenem delu, družinskem nasilju in zlorabi, pa nekaj pesmi izstopa, kot da bi se v zbirki znašle po naključju ali zaradi aktualnosti problematike. Morda se tako zdi, ker so po zbirki na redko posejane in jih ni veliko ter tako delujejo kot nekakšna anomalija v nizu pesmi, osredotočenih na ženske izkušnje. Takšna je na primer pesem Deport or game, v kateri lahko prepoznamo besede begunca iz dokumentarnega filma Rdeči gozdovi Nike Autor. Game oziroma igra predstavlja tvegano prečkanje schengenske meje, kar nekateri poskušajo tudi dvajsetkrat, kot beremo v pesmi, za nekatere pa je poskus usoden. Tako si lahko predstavljamo, da je bil usoden za begunko z dojenčkom, katere duh spregovori v pesmi Duh begunke z dojenčkom. Švercanje v naslovu namiguje tudi na prehajanje čez mejo in se s tem navezuje na begunsko problematiko, a vendar se ob pogledu na zbirko kot celoto zdi, da so bile nekatere pesmi dodane zgolj zato, da bi bilo v njej čim več aktualnih in angažiranih vsebin, čeprav bi bila brez njih vsebinsko povsem zaokrožena in celo bolj celovita. Še ena pesem, ki se zdi popolnoma iz konteksta zbirke, je pesem Jama, v kateri sledimo kolektivni pripovedi dvanajstih dečkov, ki so bili skupaj s trenerjem ujeti v jami 14 dni. Tu je še pesem Podmornica, ki govori o brutalnem umoru novinarke Kim Wall in zdi se, da pripoveduje njen morilec – pri tem sploh ni jasno, zakaj do besede ne pride žrtev zločina, ki ji je bil glas že tako ali tako odvzet. In medtem ko za večino pesmi lahko rečemo, da se upirajo črno-belemu pogledu na žensko izkušnjo, pa je recimo pesem Delo iz ljubezni na svoj način zasidrana v stereotipnih predstavah ženske – gospodinje, ki je »pri tridesetih s štirimi otroki / kot posušena starka«. Iz nje lahko razberemo nekakšno pomilovanje, skratka nasprotje od ubesedovanja večplastnosti in kompleksnosti ženskih življenj. Lahko se strinjamo z besedami Barbare Korun v spremni besedi: pesniška zbirka Ane Makuc Švercam lubenice marsikomu ne bo všeč. Je izrazito angažirana in politična, s tem pa nas sooča tudi z nekaterimi neprijetnimi dejstvi, ki bi jih morda najraje prezrli. Kljub nekaterim pomanjkljivostim gre za premišljene pesmi, ki nam ponujajo okno v svet nekoga drugega, drugačnega, in s tem priložnost, da premislimo o svojih prepričanjih. Ali bo knjiga prišla v roke tistim, ki bi takšna soočenja najbolj potrebovali, pa je stvar kakšne druge razprave. Vsekakor si želimo, da bi.

Analitiki v odzivu na oceno Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos znižala na 1,6 odstotka, poudarjajo tako notranje kot zunanje dejavnike. Medtem obrtniki in podjetniki odgovornost za vse slabšo kondicijo gospodarstva pripisujejo vladnim obremenitvam podjetij. Ostali poudarki oddaje: Rusija Ukrajino zaradi nedavnih napadov na železniške mostove obtožila terorizma Kmetijsko zakonodajo čakajo dodatna usklajevanja Ministrstvo za infrastrukturo v Borovnici napovedalo nadaljnja vlaganja v prometno infrastrukturo

Medtem ko ljudje v Ukrajini in Gazi množično umirajo, celo stradajo, imamo doma privilegij razpravljati o morebitnem prostovoljnem končanju življenja, čeprav raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da smo Slovenci v glavnem z življenjem zadovoljni. Kako bi ne bili, ko pa se imamo med razpadanjem sveta in vojnami v naši soseščini čas prerekat, ali je pobijanje in načrtno stradanje Palestincev genocid ali ne. Res živimo v privilegiranem okolju, saj si za odločitev o kakšnem privilegiju, denimo pokojninah vrhunskih umetnikov, v tem poblaznelem svetu utegnemo vzeti še čas za referendum. Za povrh pa zganjamo še medijski »rompompom« o drugih sortah privilegijev.

Človekoljubna pomoč, ki je v minulih dneh prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev enklave, so sporočili iz Združenih narodov. Od Izraela namreč še niso dobili dovoljenja za njeno razdeljevanje. Medtem se vrstijo opozorila na hude razmere v enklavi. Kot je dejala razseljena prebivalka Beit Lahije v taborišču v mestu Gaza, nimajo ne hrane ne vode, saj so črpalke prenehale delovati. Prav tako ni goriva ali plina. Beit Lahija ne obstaja več, v soseske je vdrla vojska s tanki, je še opisala razmere v Gazi. V nadaljevanju oddaje tudi: - Rusija in Ukrajina med pogovori o novem krogu pogajanj nadaljujeta medsebojne napade - Predlog zakona o informacijski varnosti med drugim izboljšuje sodelovanje na državni ravni - Kranjski mestni svetniki za zaprtimi vrati o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma Gantar Žura

Kurdi v štirih državah - Iranu, Siriji, Turčiji in Iraku – živijo v želji po samostojnosti. Prizadevajo si zanjo skozi dolgo zgodovino nerazrešenega kurdskega vprašanja in z različnimi stališči v družbenem kontinuumu sodobnih kurdskih skupnosti. Medtem ko so Kurdi pogosto na udaru v svojih matičnih državah, jih Zahod – vsaj simbolno – podpira. Kako naj evropska politika z izrekanjem svoje podpore spoštuje njihovo željo po miru, samoodločbi ter preseganju notranjih razkolov? Spoznajmo nianse znotraj kurdske skupnosti in bolje bomo razumeli kurdski boj.

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

Zdi se, da le še novi papež Leon XIV. in generalni sekretar Združenih narodov verjameta v možnost miru in spoštovanje mednarodnega prava. Medtem ko njuni pozivi odzvanjajo kot krik vpijočega v puščavi, svet poganja oboroževalna tekma in stopnjevanje največjih konfliktov našega časa. Ob uničujočem pustošenju vojn svetovni obrambni izdatki strmo naraščajo že deseto leto zapored. Kljub temu pa obstaja v zahodnem svetu temeljno soglasje; da je tudi rekordnih 2700 milijard dolarjev za orožje na svetovni ravni premalo. Zato bodo zahodne zaveznice, zbrane v zvezi Nato, po pričakovanjih povišale vlaganja v obrambo, morda celo na 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kot zahteva ameriški predsednik Donald Trump, ki je tudi za začetek svojega drugega mandata najprej obiskal Savdsko Arabijo, s katero je sklenil rekordni orožarski posel v višini 142 milijard dolarjev. Če bi Ernest Hemingway danes pisal o vojni, bi moral drugače nasloviti svoj roman. Zbogom orožje bi v pregreti oboroževalni mrzlici in sejanju smrti na največjih bojiščih našega časa zvenelo naravnost utopično!

Ukrajinska in ruska stran sta se na danajšnjih pogajanjih v Carigradu dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov. Medtem ko je Rusija izrazila zadovoljstvo s pogajanji, je Ukrajina ruske pogoje za premirje označila za nesprejemljive. Na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani so se s tem strinjali tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk, o tem pa so se danes po telefonu pogovarjali tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Molčimo lahko le, ker govorimo. Molk je hrbtna stran govora. Molčanje ni preprosto nasprotje govora, temveč njegov pogoj, njegovo pribežališče in njegovo zatočišče. Zato molk ni toliko nezmožnost govora, kolikor je zavestna, hotena in smiselna odpoved govora. Molčati pomeni: govoriti navznoter. Molčati pomeni: preiskovanje, potrpljenje, merjenje. In če je pojem po Heglu »demiurg resničnosti«, je molk »demiurg pojma«. In če je govorica preizkušnja resničnosti, je molk preizkušnja govorice. Brez molka ne bi bilo govora. »Molk je gospodar govora,« je dejal prerok Mohamed. Molk ni le počelo govora, temveč tudi njegova – transcendenca. V tem smislu se neizrekljivo numinoznega izteka v polnino molčanja. »Črka je zastor in zastor je črka,« pravi an-Niffari. Molk je tako tudi: spoznanje, meditacija, kontemplacija – preseganje. Molk je sestavni del duhovno-religioznih praks. V islamu molk predstavlja štiri lastnosti: načelo pobožnosti, pogoj čuječnosti, vrsto askeze in duhovno vajo. Molčanje tako ni le prekinitev govorjenja, temveč tudi dresura duha; urjenje v preseganju notranjega gibanja, ustavitev toka misli. V tem smislu znameniti muslimanski mistik iz andaluzijske Španije, Ibn Arabi, razlikuje med »molkom jezika« in »molkom srca«. Medtem ko »molk jezika« pomeni prenehanje govorjenja, pa pomeni »molk srca« transcendenco mišljenja. Molčanje tako pomeni osrediščanje duha; zbiranje razpršenosti misli; poenotenje notranjih glasov. Molk pa je navsezadnje tudi pogoj resničnega poslušanja: le kdor zna molčati, sliši in zna poslušati; poslušati drugega in poslušati svoj notranji glas, ki govori skozi molčanje. Molčanje kot duhovno dejanje je treba kultivirati. Molčanja se je – tako kot govorjenja – treba naučiti. In mar obstaja bolj primeren čas za molk, kot je mesec ramazan – čas posta, duhovne osamitve, introspekcije in molitve?

Precej pozornosti mednarodne javnosti je usmerjene v Carigrad, kjer naj bi jutri potekali neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino o premirju. Za zdaj še ni znano, kdo bo vodil delegaciji. Medtem ko potekajo priprave na pogovore, pa je slišati opozorila, da morata strani doseči pravičen mir, ki spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je izjemno pomembno, da prevlada mednarodno pravo. V trenutku, ko se bomo odrekli obrambi mednarodnega prava, bomo tlakovali pot kaosu po vsem svetu, je opozoril. Drugi poudarki oddaje: - Trump tudi v Katarju podpisal dogovore v višini več kot 1,2 bilijona dolarjev - Premier Golob ocenjuje, da interpelacija kulturne ministrice Vrečko ne bo uspešna - Klicna številka 114 odslej namenjena tudi za vprašanja o dolgotrajni oskrbi

V Vatikanu se to popoldne začenja konklave – tisti skrivnostni, skoraj mistični proces, v katerem bo 133 kardinalov z vsega sveta v popolni izolaciji izbiralo novega naslednika svetega Petra. Po smrti papeža Frančiška se v katoliški Cerkvi zaključuje eno obdobje in začenja novo, morda povsem drugačno. Medtem ko so vrata Sikstinske kapele zapečatena, so oči vernikov in svetovne javnosti uprte v majhen dimnik nad kapelo – tam bo bel dim oznanil prihod novega papeža.Foto: Reuters

Med vsemi pomembnimi maji, ki se imajo zgoditi v petem mesecu leta, je prišel in neopaženo odšel tudi četrti maj. Ujet med delom in zmago je njega dni označeval smrt Josipa Broza - Tita. In kar je bilo letos četrtega maja še posebej zanimivo: kljub nedelji, ko mediji sami po sebi niso najbolj dejavni, smo njegovo smrt prvič kolektivno prezrli. Večina spletnih medijev in portalov, ki se hvalijo, da so dejavni štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, so o Titovi smrti molčali, nekaj drugih medijev ga je pospravilo ob konec novičarskega bloka pred šport in vreme. In zdaj se upravičeno sprašujemo, kaj naj bi pomenila takšna ignoranca do Tita? Oziroma kaj nam govori o Titu, o času in o nas. Poskusimo. Tito je kot človek, kot voditelj in kot simbol prehodil ves krog. Od obskurnosti nikogar v zgodnjem dvajsetem stoletju do ene osrednjih figur istega stoletja, od objokovanja konec osemdesetih let do vnovične obskurnosti v prvi polovici enaindvajsetega stoletja. Takšna je usoda tako diktatorjev kot herojev in v zgodovini je bila videna že ničkolikokrat. Letošnja Titova smrt v medijih je poglavje zase. Če bi pred 45 leti kdo problematiziral ali, nezamisljivo, ignoriral Titovo smrt, bi bil v Jugoslaviji postavljen pred zid; celo v tujini so bili uvodniki spoštljivi, kar je posledično pripeljalo do ikoničnega pogreba, ki je danes zasenčil tako njegove diktatorske kot tudi herojske dosežke. Zatem je Titova smrt vijugala po luknjasti cesti zgodovine. Prva leta smo poslušali sirene pet minut pred petnajsto uro, ko so te utihnile, so se začela dve desetletji dolga prerekanja o tem, ali je bil heroj ali zločinec. Medtem smo dobili izjave in zgodbe stranskih likov, kot so kuharice, zdravniki, žene in ljubice. Potem še nekaj malega o otrocih in potomstvu, dokler ni vse potihnilo. Do 4. maja 2025, ko se ga večina nekdanjih jugoslovanskih medijev ni spomnila niti z generičnim zapisom. Tisti, ki so se ga, pa so pod novičko komaj nabrali nekaj deset komentarjev, kajti, kot vemo, šele komentarji opolnomočijo spletni medij. Kar pa je zanimivo … Medtem ko smo Titovo smrt zatajili, pa imamo prav te dni veliko veselje z obletnico konca druge svetovne vojne. Vsakomur, ki ima vsaj malo uvida v dogajanje pred osemdesetimi leti, je jasno, da je o drugi svetovni vojni, sploh pa o njenem koncu na našem območju, nemogoče govoriti, ne da bi se kot ključno figuro sočasno obravnavalo Tita. Hočemo povedati, da smo Tita kot človeka vrgli na smetišče zgodovine, njegov čas, njegovo epoho, če hočete, pa smo z veseljem obdržali. Zakaj je tako, je mogoče razložiti na dva načina: ali je človek še bolj zapleten in kompleksen kot njegov čas in kot tak prezahteven za vsakdanjo medijsko reciklažo ali pa smo iz njega iztisnili vse, kar se je dalo, medtem ko obdobje še skriva nekaj soka, s katerim se lahko osveži dnevna politika. Titova simbolna smrt, ki jo doživljamo z medijsko ignoranco 45 let po dejanski smrti, pa ima še eno, recimo ji izobraževalno noto. Čeprav je pozabljen, se osrednji igralci današnje slovenske politike neposredno napajajo pri njem. Ali ideološko ali s slogom vladanja so zdajšnje slovenske politične elite še vedno vezane na Tita. Tudi tisti, ki danes besnijo proti krivicam in zablodam socialističnega ali pač komunističnega repertorija, dolgujejo svoj raison dʼêtre Josipu Brozu. Čeprav pozabljen, vpliva na naša življenja zdaj in tukaj veliko bolj, kot si želimo ali upamo priznati. In s tega stališča je zanimivo še nekaj. Številni se sprašujejo, kdaj bomo presegli slovenske politične razkole, kdaj bodo politični dejavniki, ki nas obvladujejo že trideset let, končno pozabljeni. Z letošnjo Titovo medijsko smrtjo smo dobili odgovor. Na Kučana in Janšo bomo pozabili leta 2070.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.

V širši javnosti smo priča nekritičnemu navdušenju nad zmogljivostmi umetne inteligence. Medtem ko so lahko posledice nekritične rabe na nekaterih področjih manjše, lahko na drugih celo posežejo v človekove pravice in zdravje. Izzivom na tem področju so namenili mednarodno konferenco in generalno skupščino strokovnega združenja EULITA, pri katerem sodeluje 34 društev sodnega tolmačenja in 25 znanstvenoraziskovalnih ustanov v Evropski uniji. Konferenca je imela naslov Neznosna lahkost uvajanja strojnega in s pomočjo umetne inteligence generiranega prevajanja/tolmačenja v pravna okolja. Gostji oddaje bosta Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA, in Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije.

Medtem ko je za večino univerzitetnih študijev opravljena splošna matura edina vstopnica, so nekateri univerzitetni programi vrsto let vpisovali tudi dijake z opravljeno poklicno maturo in dodatnim, petim predmetom. Da je bila to nepravična bližnjica do vpisa na programe, ki je v neenak položaj postavljala gimnazijce, ki da so za konkurenčno število točk na maturi štiri leta veliko bolj garali, je bil očitek, ki se je vlekel vrsto let. Zdaj naj bi temu obvodu naredile konec spremembe zakona o maturi, s katerimi bi se na poklicnih šolah dijaki v tretjem letniku odločali, ali bodo šolanje končali s poklicno ali splošno maturo. In šole bi jim morale zagotoviti enakovredne priprave nanje. V Vročem mikrofonu minuli teden smo podrobneje predstavili argumente za in proti tem spremembam, v tokratni oddaji Botrstvo pa opozarjamo, zakaj bi take spremembe lahko bile škodljive predvsem za dijake iz manj spodbudnih okolij, ki jim čim bolj odprte poti izobraževanja lahko pomenijo edino možnost za preboj v višji socialnoekonomski razred. Sogovorniki: Klemen Lah, dolgoletni učitelj, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje RS, zaposlen na FF UNI LJ Klara Skubic Ermenc z oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UNI LJ Tea Dorić, strokovna sodelavka programa Botrstvo

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

V svetu se krepijo strahovi pred recesijo. Borze so ob skoku vrednosti delnic - potem ko so ZDA za 90 dni preložile uvedbo carin za uvoz blaga - spet previdnejše. Vlagatelje skrbi predvsem vse globlja trgovinska vojna med Združenimi državami in Kitajsko. Medtem ameriški finančni minister Scott Bessent poudarja, da so pripravljeni prisluhniti vsaki državi, ki se želi pogajati. Drugi poudarki oddaje: - V Srbiji se začenjajo množični shodi v podporo vladi, nadaljujejo se tudi študentski protesti. - Najvišje priznanje v likovni umetnosti - nagrada Riharda Jakopiča - slikarju in grafiku Črtomirju Frelihu. - Celjski nogometaši na prvi tekmi četrtfinala konferenčne lige prikazali dobro igro, a izgubili proti favorizirani Fiorentini.

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

Ameriške carine in morebiten odziv nanje ostajajo vroča tema evropske politike. Na Poljskem o tem danes razpravljajo finančni ministri. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ponovil temeljno evropsko načelo - če na ameriški strani v pogajanjih ne bo premikov, bo Unija branila svoje gospodarstvo in uvedla povračilne ukrepe. Medtem se z izmeničnim uvajanjem dodatnih carin vse bolj zaostrujejo odnosi med Združenimi državami in Kitajsko. V oddaji tudi o tem: - Kontaktna skupina za Ukrajino ostaja zavezana povečevanju pomoči Kijevu. - Naprave na vrhu Kanina bi z novimi vlagatelji lahko zagnali v prihodnji sezoni. - Za Parkinsonovo bolezen ni zdravila, lajšajo pa jo z nadomestnimi terapijami.

Režijski prvenec 31-letne Francozinje Louise Courvoisier, ki je skupaj s Theom Abadiejem in Marcio Romano ustvarila tudi večplasten scenarij, je lani na filmskem festivalu v Cannesu požel nagrado mladih v sekciji Posebni pogled. Film Sveta krava! bi težko umestili le v en žanr, saj je daleč od lahkotne komedije o prigodah mladostnikov na francoskem podeželju, pa tudi od resne drame o njihovem odraščanju – ponuja tako preplet kompleksnih okoliščin, v katerih se znajdejo najstniki, ki nenadoma zaživijo na kmetiji brez pomoči odraslih, njihov boj za obstanek v zahtevni industriji pridelave sira pa tudi hudomušen vstop v svet spolne dozorelosti in pridobivanja socialnih statusov. Osrednji lik filma je najstnik Totone, ki ga bolj kot delo na kmetiji zanimajo dirke s predelanimi starimi avtomobili ter zabave v lokalnem disku, dokler mu neke noči v nesreči ne umre oče, ki je bil znan mlekar, ki se je ukvarjal tudi s pridelavo sira. Totone se nenadoma s 7-letno sestro znajde pred največjim izzivom svojega življenja. Zgodnje raztovarjanje mleka po bližnjih kmetijah mu nadvse omeji ponočevanje, obenem pa ga zbliža s kako leto starejšo Marie-Liso, ki sama skrbi za krave in veliko posestvo. Medtem ko z njo vstopa v svet spolnosti, obenem ob pomoči dveh prijateljev zakoraka v svet podjetništva, saj mu v najbolj intimnih trenutkih pomagata krasti mleko njenih krav, ki je zaradi pašne reje še posebej visoke kakovosti. Čeprav ima pred seboj izjemno težko dosegljiv cilj zmage v izdelavi sira comté, ki slovi po vrhunskih standardih in kakovosti, ne obupa zlahka, temveč obiskuje praktične delavnice, spletne tečaje in stare mojstrice, ki mu še najbolj dajejo življenjske nasvete. Film ob pomoči fotografa Elia Balezeauxa in montažerke Sarah Grosset predstavlja preplet dokaj dolgih kadrov kotitve telička in prikaza specifične pridelave sira, ki znotraj zgodbe o odraščanju prijateljev pridobi poseben patos – lahko bi rekli, da se mlada življenja kalijo v robustnih pogojih in s svojim staranjem pridobivajo posebno patino – prav tako kot jo pridobivajo siri. Kletvica “sveta krava!” je v bistvu nadvse priročna metafora, ki deluje kot neke vrste mašilo za najstniško sramežljivost kot tudi sinonim za čudaške dogodke, ki se dogajajo na vasi. Tako je gledalec priča vožnji krave v avtu in njeni samomasaži na ščetinastih aparaturah ter že prej omenjeni skotitvi telička, ki ga glavna junaka – igrata ju Dimitri Baudry in Maïwene Barthelemy – obesita na strop z nogami navzdol. Pohvaliti velja spontano igro nekoliko plahega rdečeličneža in suverene rdečelaske, ki poskrbita tudi za zabaven konec filma. Ta nam da vedeti, da bolj kot tekmovalnost štejejo duhovitost, pomoč v težavah in iskreno prijateljstvo. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Lidija Hartman

Nevarni gradbinec je ponosen predstavnik novega trenda akcijskih filmov, ki akcijske prizore začinijo z reakcionarno politično agendo. Pravzaprav gre za revitalizacijo klasičnega žanra osemdesetih, tako niti ni presenetljivo, da scenarij prihaja izpod peresa samega Sylvestra Stallona. On je namreč predelal akcijsko kriminalko Chucka Dixona o nekdanjem specialcu Levonu, ki se trudi živeti pošteno kot gradbinec, a se nato zaplete v reševanje ugrabljenega dekleta. Film je sprva nameraval posneti sam, a je njegovo izvedbo predal prijatelju Jasonu Stathamu in režiserju Davidu Ayerju, ki sta se lani ujela pri snemanju akcijskega filma Čebelar. Med filmoma je veliko vzporednic, pa tudi nekaj ključnih razlik na področju akcije in zgodbe. Prva je v precejšnje razočaranje zaradi preredkih akcijskih scen v Nevarnem gradbincu, te pa so posnete s številnimi rezi, zaradi česar trpita ritem in dinamika. Koreografije so v primerjavi s Čebelarjem preprostejše in se po večini zanašajo na orožje, ne na pesti. Statham je sicer še vedno prepričljiv, čeprav je že večkrat dokazal, da zmore bistveno več, medtem ko je poplava zlikovcev, ki mu stojijo nasproti, bledo dolgočasna v svoji pisani pestrosti. In potem je tukaj zgodba. Že pri prebiranju opisa izvirnega romana lahko ugotovimo, da ta ni posebej izviren, saj gre za preplet konceptov iz filma Ugrabljena z Liamom Neesonom in romanov o Jacku Reacherju. Ideja samotnega junaka, ki z brutalno silo in izdatnimi mišicami preseka nemoč zakona in civiliziranosti, da odstrani zlikovce, je bila tudi zlati standard akcijskih filmov osemdesetih, ki so jih poosebljali Arnold Schwarzenegger, Jean-Claude Van Damme in prej omenjeni Sylvester Stallone. Zgodovina tega žanra je odlično popisana tudi v lani prevedeni knjigi Zadnji pravi moški avtorja Nicka de Semlyena, ki se osredotoča na zabavne in pogosto absurdne vidike nastajanja teh filmov in njihovega vpliva. Bolj problematična je njihova politična podstat, ki je v duhu reaganizma zanikala vpliv družbe in potencirala ideal individualizma. Podoben koncept so z dodatno mero moralnega izpraševanja obdelali superjunaški filmi in njihov upokojenski podžanr ostarelih maščevalcev, v katerih je Liam Neeson obudil svojo kariero. A filmi, kot sta Nevarni gradbinec in Čebelar, so znanilci sprememb in glasniki trumpovske podobe sveta. Ta je izpostavljena predvsem v odnosu med protagonistom, žrtvami in zločinci in njihovimi podobami. Tako je junak, ki ga igra Jason Statham, kakopak beli moški, medtem ko sta žrtvi v obeh filmih pripadnici ameriških etničnih manjšin. Zločinci v Nevarnem gradbincu so ruski mafijci, med katerimi se starejši držijo nekih kvazičastnih tradicij, mlajši pa so degeneriranci, praktično vsi njihovi podporniki pa karikature etničnih stereotipov. Medtem ko je Čebelar temeljil na absurdnih konceptih b-filmov, skozi katere je z nekaj komike prikazal tako politično skorumpirane zlikovce kot tudi skrivno državno organizacijo, ki ji pripada junak, se zdi, da se Nevarni gradbinec jemlje resno. Ugrabitev dekleta in prikaz zlobnežev sta v sozvočju z mantrami iz črne kronike tabloidov, in čeprav bi tudi Čebelarju lahko očitali navezave na Q-anonovske teorije o Hillary Clinton, ni bilo mogoče zgrešiti humorja. Politično sporočilo umetnosti je odziv na družbeno realnost, v kateri ta nastane, pri čemer popkulturni izdelki običajno delujejo v sozvočju s politično realnostjo. A ne glede na naš odnos do družbene paranoje, ki je v Združenih državah pripomogla k Trumpovemu drugemu mandatu, je glavni problem, ki ga bo v filmu prepoznal vsak oboževalec žanra, šibka akcija. Oceno je napisal Igor Harb. Bere Igor Velše.

Pokojninska reforma in ureditev zdravstvenega sistema sta ključni, a hkrati med najtežjimi zavezami vlade. Socialni partnerji naj bi po zapletih dopoldne le podpisali dogovorjeno v pokojninski zakonodaji. Pristojni minister Luka Mesec zagotavlja, da je kompromis dober. Nezadovoljstvo predvsem zdravnikov medtem vzbuja predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Kljub temu se mu v državnem zboru spet obeta podpora. Ostali poudarki oddaje: - Kakšne bodo nove ameriške carine in kdo bo na udaru; Trump naj bi danes razkril podrobnosti. - Kdo bo novi rektor ljubljanske univerze? - Hokejisti Jesenic so po dveh podaljških ugnali Ritten in se uvrstili v finale alpske lige.

Naša rimska dopisnica je imela v zadnjih nekaj tednih precej več dela z Vatikanom kot Italijo. Sproti je poročala o hudi bolezni papeža Frančiška in o spolnem škandalu patra Rupnika. Medtem se je italijanska politika pogreznila v razočaranje, Giorgia Meloni, ki si je toliko obetala od obdobja po inavguraciji Donalda Trumpa, zdaj doživlja udarec za udarcem na mednarodnem diplomatskem parketu in osupla ugotavlja, da je Italija pristala na stranskem tiru.

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo? Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU; dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede; Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?

V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.

-Socialni demokrati zahtevajo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije, in sicer še pred interpelacijo zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Bodo pa v SD podprli razrešitve članov sveta Agencije za energijo. Drugi poudarki oddaje: - Medtem ko se nadaljujejo izraelski napadi na Gazo, naj bi bili pogajalci blizu dogovoru o prekinitvi ognja - Na avstrijskem Koroškem na neobvezujočem referendumu podprli zakonsko prepoved vetrnih elektrarn - Cene nafte najvišje po štirih mesecih; pri nas opolnoči podražitev pogonskih goriv in kurilnega olja

Teden dni po padcu dolgoletnega režima Bašarja al Asada se v Siriji del javnega življenja vrača v običajne tirnice, med drugim so odprli izobraževalne in verske ustanove. Predstavnik Združenih narodov za Sirijo Gejr Pedersen je ob tem pozval k čim hitrejši odpravi sankcij zoper Sirijo. Kot je dodal, se bo država le tako lahko znova postavila na noge. Po njegovih besedah je treba zagotoviti tudi delujoč pravosodni sistem, ki bo pravično kaznoval odgovorne za zločine. Medtem se nadaljujejo obsežni izraelski napadi tako na Sirijo kot na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Leto dni od napovedi stavke Fidesa nerešena še številna vprašanja. - Od danes velja novi vozni red Slovenskih železnic. - Ema Klinec na Kitajskem skočila na drugo mesto.

Ta teden smo zaznamovali svetovni dan človekovih pravic. Na dan, ko bi morali slaviti ta civilizacijski dosežek, zgrajen spoznanjih najtemačnejše zgodovine, smo se morali soočiti s zavedanjem, da je bila samo v zadnjem letu dni pravica do temeljne človekove pravice – do življenja – odvzeta več deset tisoč otrokom, ženskam in starostnikom. Medtem ko je mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje Benjamina Netanjahuja zaradi vojnih zločinov, človekoljubne organizacije pa celo utemeljujejo, da se v Gazi dogaja genocid, bi poslanec iz največje opozicijske stranke izraelskemu premierju podelil Nobelovo nagrado za mir. Tako drzen in z zdravim razumom skregan predlog morda ne bi smel biti presenetljiv, ko pa šef te iste stranke meni, da je mafija boljša od slovenskega pravosodja. Varovanje človekovih pravic ima pač v duhu našega časa povsem različne pojavne oblike v mislih, besedah in dejanjih.

Po padcu sirskega režima novo vodstvo poziva Sirce k vrni v domovino. Nekatere evropske države so medtem pohitele z načrti, kako jih pripraviti do tega zlepa ali ne. Medtem se tako iz Bruslja kot iz nevladnih organizacij vrstijo opozorila, da Sirija za zdaj še ni varna država. Druge teme: Državni zbor na izredni seji o zakonski podlagi za nov režim delovanja Teša; v panogi računajo nanj tudi po novem letu. Slovenija v boju proti korupciji zaostaja za evropskim povprečjem; po nekaterih ocenah zaradi nje izgubimo 3,5 milijarde evrov na leto..Slovenske rokometašice izgubile proti Nemčiji in končale evropsko prvenstvo na 10-em mestu

Medtem ko predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir poziva sirske begunce k vrnitvi v domovino, v več evropskih državah prekinjajo obravnave njihovih prošenj za azil ali celo načrtujejo njihovo vračanje. Zunanja ministrica Tanja Fajon se zavzema za enoten evropski pristop k problematiki, o kateri bodo jutri govorili notranji ministri Unije. Naša država obravnavanja prošenj za zdaj ne prekinja. Drugi poudarki: - Nadaljevanje kadrovske krize v socialnovarstvenih zavodih; zanimanja za zaposlitve najmanj do zdaj. - Zgodba Mariborske livarne se po sto letih delovanja končuje; več kot 170 delavcev z novim letom na Zavod za zaposlovanje. - Negativno mnenje Računskega sodišča o pravilnosti poslovanja RTV Slovenija v obdobju, ko je zavod vodil Andrej Grah Whatmough.

Po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji se številni Sirci vračajo v domovino. Iz zaporov so izpustili več tisoč političnih zapornikov, nekateri so bili zaprti več let. Medtem ko se množice veselijo odprave režima, so sicer razmere v državi precej napete, prihodnost pa negotova. Vodenje prehodne vlade v Siriji naj bi prevzel Mohamed al Bašir, ki v provinci Idlib na severozahodu države vodi vlado odrešitve islamističnih upornikov. V oddaji tudi: - Ob svetovnem dnevu človekovih pravic podelitev Nobelovih nagrad in opozorila, da mir še zdaleč ni samoumeven - Predlog zakona, ki ureja prihodnje obratovanje Termoelektrarne Šoštanj, začenja zakonodajno pot - Slovenske rokometašice na evropskem prvenstvu kljub odlični predstavi izgubile proti Dankam

Desetega decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Čeprav je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah na današnji dan že pred 76 leti, si moramo še vedno prizadevati za dosledno spoštovanje teh pravic. Število držav, vpletenih v konflikte, je največje po drugi svetovni vojni, število ubitih otrok v konfliktih se je lani potrojilo. Države po svetu povečujejo izdatke za vojsko, vsak enajsti Zemljan pa je lačen. Medtem ko se večina sveta premika v smeri enakopravnosti spolov, ženske v Afganistanu doživljajo popolno degradacijo. Izzivi na področju človekovih pravic pa ostajajo tudi v Sloveniji. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice; dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije; Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije na Amnesty International Slovenija.

Protikorupcijska komisija bo danes v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba in več prič. Prijavo zoper premierja je na KPK in tožilstvo vložila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu z Golobom odstopila s položaja. Medtem ko bo KPK presojal na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa se s kazenskim vidikom Golobovega poskusa vplivanja na kadrovanje v policiji po prejeti ovadbi policijske uprave Ljubljana ukvarja tudi specializirano državno tožilstvo. Tam še niso sprejeli odločitve, kako naprej. V oddaji tudi: - Znani bodo podatki o brezposelnih. Trg dela tudi pri nas zaznamujejo težave nemške avtomobilske industrije. - Po včerajšnjih pozivih k okrepitvi vojaške pomoči Ukrajini danes zunanji ministri Nata nadaljujeo razpravo o ruskih grožnjah. - V Južni Koreji odpravili vojno stanje, ki ga je po razgreti razpravi o proračunu razglasil predsednik Jun Suk Jol.

Evropski voditelji bodo danes razpravljali o posledicah vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo za čezatlantske odnose. Medtem je zmagovalcu ameriških predsedniških volitev čestitala tudi protikandidatka Kamala Harris ter kljub svojemu porazu napovedala nadaljevanje prizadevanj, ki so - po njenih besedah - poganjala njeno kampanjo. Druge teme: - Med četverico danes zaslišanih kandidatov za evropske komisarje tudi Marta Kos, ki naj bi prevzela širitveni resor Unije. - Razpad nemške koalicije po odstopih ministrov Svobodnih demokratov; predčasne volitve verjetno še pred pomladjo. - Vlada začenja spreminjanje Načrta za okrevanje in odpornost, da bo Slovenija do avgusta 2026 lahko počrpala vsa sredstva iz mehanizma Unije za okrevanje po pandemiji.

Več kot 600 slovenskih podjetij je vpetih v dobaviteljske verige in povezanih z nemško avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v resnih težavah. Razmere pozorno spremljajo tudi na ministrstvu za delo zagotavlja minister Luka Mesec. Vodstvo Volkswagna, ki je napovedalo odpuščanja in zaprtje treh tovarn v Nemčiji bo danes nadaljevalo pogajanja s sindikati. Medtem so od danes na območju Evropske unije v veljavi dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Ostali poudarki oddaje: Vprašanje zaprtja TEŠ-a deli stroko, gospodarstvo in civilne iniciative Izraleska prepoved UNRWA v Gazi je kršenja mednarodnega opozarja tudi Slovenija Na področju odpravljanja korupcije našo državo čaka še nekaj dela

V Libanonu je še naprej nemirno. Po silovitih izraelskih napadih civilisti množično zapuščajo jug države. V dveh dneh spopadov je bilo ubitih skoraj 600 ljudi, več kot dva tisoč je ranjenih. Izraelske sile so ponoči večkrat napadle tudi Bejrut, kamor so se umaknili ključni pripadniki skrajnega gibanja Hezbolah. To je potrdilo, da je bil v včerajšnjem napadu ubit poveljnik raketnih sil. Medtem so se sirene prvič po zaostritvi na severni meji oglasile tudi v Tel Avivu in v celotnem osrednjem Izraelu. Protiletalska obramba je nad Golansko planoto sestrelila brezpilotni letalnik, za napad je odgovorna iraška šiitska milica, povezana z Iranom. V oddaji tudi: - Premier Golob v varnostnem svetu Združenih narodov opozoril, da bi ruska zmaga v Ukrajini ogrozila ves svet. - Sindikati javnega sektorja in vlada popoldne podpisujejo izjavo o stopnji usklajenosti besedila predloga novega plačnega zakona. - Najboljšo kratko zgodbo natečaja našega tretjega programa za nagrado lastovka spisal Aleš Berger.

Libanonsko skrajno gibanje Hezbolah je okrepilo napade na Izrael. Kot sporoča, je ponoči raktiralo oporišče izraelskih zračnih sil jugovzhodno od Hajfe. Izrael trdi, da je vse rakete prestregel in da smrtnih žrtev ni bilo. V napadih na obmejnem območju je bilo sicer ranjenih več ljudi. Šole in javne ustanove ostajajo danes zaprte. Na skrajnem jugu države pa je sestrelil brezpilotni letalnik. Medtem je nemirno tudi na Zahodnem bregu. Izraelske sile so sredi noči vdrle v dopisništvo Al Jazeere v Ramali in ga za 45 dni tudi zaprle. V oddaji tudi: - Na nemških deželnih volitvah v Brandenburgu se zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo. - V Portorožu bo potekala osrednja slovesnost ob koncu tradicionalnega srečanja nekdanjih internirank. - V Črni na Koroškem dobrodelna dražba za prizadete v lanskih poplavah.

V oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice, s katerimi ob četrtkovih septembrskih večerih poslušamo radijske pravljice, ki otroke zazibajo v svet sanj. Tretja v ciklu petih je pravljica Cvetke Sokolov: Igrajmo se gledališče v interpretaciji dramske igralke Jožice Avbelj. Medtem ko Anže spi, nove rojstnodnevne igrače načrtujejo gledališko predstavo za naslednji dan. Pripovedovalka: Jožica Avbelj. Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2024.