Podcasts about medtem

Kurdi v štirih državah - Iranu, Siriji, Turčiji in Iraku – živijo v želji po samostojnosti. Prizadevajo si zanjo skozi dolgo zgodovino nerazrešenega kurdskega vprašanja in z različnimi stališči v družbenem kontinuumu sodobnih kurdskih skupnosti. Medtem ko so Kurdi pogosto na udaru v svojih matičnih državah, jih Zahod – vsaj simbolno – podpira. Kako naj evropska politika z izrekanjem svoje podpore spoštuje njihovo željo po miru, samoodločbi ter preseganju notranjih razkolov? Spoznajmo nianse znotraj kurdske skupnosti in bolje bomo razumeli kurdski boj.

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

Ukrajinska in ruska stran sta se na danajšnjih pogajanjih v Carigradu dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov. Medtem ko je Rusija izrazila zadovoljstvo s pogajanji, je Ukrajina ruske pogoje za premirje označila za nesprejemljive. Na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani so se s tem strinjali tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk, o tem pa so se danes po telefonu pogovarjali tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Molčimo lahko le, ker govorimo. Molk je hrbtna stran govora. Molčanje ni preprosto nasprotje govora, temveč njegov pogoj, njegovo pribežališče in njegovo zatočišče. Zato molk ni toliko nezmožnost govora, kolikor je zavestna, hotena in smiselna odpoved govora. Molčati pomeni: govoriti navznoter. Molčati pomeni: preiskovanje, potrpljenje, merjenje. In če je pojem po Heglu »demiurg resničnosti«, je molk »demiurg pojma«. In če je govorica preizkušnja resničnosti, je molk preizkušnja govorice. Brez molka ne bi bilo govora. »Molk je gospodar govora,« je dejal prerok Mohamed. Molk ni le počelo govora, temveč tudi njegova – transcendenca. V tem smislu se neizrekljivo numinoznega izteka v polnino molčanja. »Črka je zastor in zastor je črka,« pravi an-Niffari. Molk je tako tudi: spoznanje, meditacija, kontemplacija – preseganje. Molk je sestavni del duhovno-religioznih praks. V islamu molk predstavlja štiri lastnosti: načelo pobožnosti, pogoj čuječnosti, vrsto askeze in duhovno vajo. Molčanje tako ni le prekinitev govorjenja, temveč tudi dresura duha; urjenje v preseganju notranjega gibanja, ustavitev toka misli. V tem smislu znameniti muslimanski mistik iz andaluzijske Španije, Ibn Arabi, razlikuje med »molkom jezika« in »molkom srca«. Medtem ko »molk jezika« pomeni prenehanje govorjenja, pa pomeni »molk srca« transcendenco mišljenja. Molčanje tako pomeni osrediščanje duha; zbiranje razpršenosti misli; poenotenje notranjih glasov. Molk pa je navsezadnje tudi pogoj resničnega poslušanja: le kdor zna molčati, sliši in zna poslušati; poslušati drugega in poslušati svoj notranji glas, ki govori skozi molčanje. Molčanje kot duhovno dejanje je treba kultivirati. Molčanja se je – tako kot govorjenja – treba naučiti. In mar obstaja bolj primeren čas za molk, kot je mesec ramazan – čas posta, duhovne osamitve, introspekcije in molitve?

Precej pozornosti mednarodne javnosti je usmerjene v Carigrad, kjer naj bi jutri potekali neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino o premirju. Za zdaj še ni znano, kdo bo vodil delegaciji. Medtem ko potekajo priprave na pogovore, pa je slišati opozorila, da morata strani doseči pravičen mir, ki spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je izjemno pomembno, da prevlada mednarodno pravo. V trenutku, ko se bomo odrekli obrambi mednarodnega prava, bomo tlakovali pot kaosu po vsem svetu, je opozoril. Drugi poudarki oddaje: - Trump tudi v Katarju podpisal dogovore v višini več kot 1,2 bilijona dolarjev - Premier Golob ocenjuje, da interpelacija kulturne ministrice Vrečko ne bo uspešna - Klicna številka 114 odslej namenjena tudi za vprašanja o dolgotrajni oskrbi

V Vatikanu se to popoldne začenja konklave – tisti skrivnostni, skoraj mistični proces, v katerem bo 133 kardinalov z vsega sveta v popolni izolaciji izbiralo novega naslednika svetega Petra. Po smrti papeža Frančiška se v katoliški Cerkvi zaključuje eno obdobje in začenja novo, morda povsem drugačno. Medtem ko so vrata Sikstinske kapele zapečatena, so oči vernikov in svetovne javnosti uprte v majhen dimnik nad kapelo – tam bo bel dim oznanil prihod novega papeža.Foto: Reuters

Med vsemi pomembnimi maji, ki se imajo zgoditi v petem mesecu leta, je prišel in neopaženo odšel tudi četrti maj. Ujet med delom in zmago je njega dni označeval smrt Josipa Broza - Tita. In kar je bilo letos četrtega maja še posebej zanimivo: kljub nedelji, ko mediji sami po sebi niso najbolj dejavni, smo njegovo smrt prvič kolektivno prezrli. Večina spletnih medijev in portalov, ki se hvalijo, da so dejavni štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, so o Titovi smrti molčali, nekaj drugih medijev ga je pospravilo ob konec novičarskega bloka pred šport in vreme. In zdaj se upravičeno sprašujemo, kaj naj bi pomenila takšna ignoranca do Tita? Oziroma kaj nam govori o Titu, o času in o nas. Poskusimo. Tito je kot človek, kot voditelj in kot simbol prehodil ves krog. Od obskurnosti nikogar v zgodnjem dvajsetem stoletju do ene osrednjih figur istega stoletja, od objokovanja konec osemdesetih let do vnovične obskurnosti v prvi polovici enaindvajsetega stoletja. Takšna je usoda tako diktatorjev kot herojev in v zgodovini je bila videna že ničkolikokrat. Letošnja Titova smrt v medijih je poglavje zase. Če bi pred 45 leti kdo problematiziral ali, nezamisljivo, ignoriral Titovo smrt, bi bil v Jugoslaviji postavljen pred zid; celo v tujini so bili uvodniki spoštljivi, kar je posledično pripeljalo do ikoničnega pogreba, ki je danes zasenčil tako njegove diktatorske kot tudi herojske dosežke. Zatem je Titova smrt vijugala po luknjasti cesti zgodovine. Prva leta smo poslušali sirene pet minut pred petnajsto uro, ko so te utihnile, so se začela dve desetletji dolga prerekanja o tem, ali je bil heroj ali zločinec. Medtem smo dobili izjave in zgodbe stranskih likov, kot so kuharice, zdravniki, žene in ljubice. Potem še nekaj malega o otrocih in potomstvu, dokler ni vse potihnilo. Do 4. maja 2025, ko se ga večina nekdanjih jugoslovanskih medijev ni spomnila niti z generičnim zapisom. Tisti, ki so se ga, pa so pod novičko komaj nabrali nekaj deset komentarjev, kajti, kot vemo, šele komentarji opolnomočijo spletni medij. Kar pa je zanimivo … Medtem ko smo Titovo smrt zatajili, pa imamo prav te dni veliko veselje z obletnico konca druge svetovne vojne. Vsakomur, ki ima vsaj malo uvida v dogajanje pred osemdesetimi leti, je jasno, da je o drugi svetovni vojni, sploh pa o njenem koncu na našem območju, nemogoče govoriti, ne da bi se kot ključno figuro sočasno obravnavalo Tita. Hočemo povedati, da smo Tita kot človeka vrgli na smetišče zgodovine, njegov čas, njegovo epoho, če hočete, pa smo z veseljem obdržali. Zakaj je tako, je mogoče razložiti na dva načina: ali je človek še bolj zapleten in kompleksen kot njegov čas in kot tak prezahteven za vsakdanjo medijsko reciklažo ali pa smo iz njega iztisnili vse, kar se je dalo, medtem ko obdobje še skriva nekaj soka, s katerim se lahko osveži dnevna politika. Titova simbolna smrt, ki jo doživljamo z medijsko ignoranco 45 let po dejanski smrti, pa ima še eno, recimo ji izobraževalno noto. Čeprav je pozabljen, se osrednji igralci današnje slovenske politike neposredno napajajo pri njem. Ali ideološko ali s slogom vladanja so zdajšnje slovenske politične elite še vedno vezane na Tita. Tudi tisti, ki danes besnijo proti krivicam in zablodam socialističnega ali pač komunističnega repertorija, dolgujejo svoj raison dʼêtre Josipu Brozu. Čeprav pozabljen, vpliva na naša življenja zdaj in tukaj veliko bolj, kot si želimo ali upamo priznati. In s tega stališča je zanimivo še nekaj. Številni se sprašujejo, kdaj bomo presegli slovenske politične razkole, kdaj bodo politični dejavniki, ki nas obvladujejo že trideset let, končno pozabljeni. Z letošnjo Titovo medijsko smrtjo smo dobili odgovor. Na Kučana in Janšo bomo pozabili leta 2070.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.

V širši javnosti smo priča nekritičnemu navdušenju nad zmogljivostmi umetne inteligence. Medtem ko so lahko posledice nekritične rabe na nekaterih področjih manjše, lahko na drugih celo posežejo v človekove pravice in zdravje. Izzivom na tem področju so namenili mednarodno konferenco in generalno skupščino strokovnega združenja EULITA, pri katerem sodeluje 34 društev sodnega tolmačenja in 25 znanstvenoraziskovalnih ustanov v Evropski uniji. Konferenca je imela naslov Neznosna lahkost uvajanja strojnega in s pomočjo umetne inteligence generiranega prevajanja/tolmačenja v pravna okolja. Gostji oddaje bosta Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA, in Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije.

Medtem ko je za večino univerzitetnih študijev opravljena splošna matura edina vstopnica, so nekateri univerzitetni programi vrsto let vpisovali tudi dijake z opravljeno poklicno maturo in dodatnim, petim predmetom. Da je bila to nepravična bližnjica do vpisa na programe, ki je v neenak položaj postavljala gimnazijce, ki da so za konkurenčno število točk na maturi štiri leta veliko bolj garali, je bil očitek, ki se je vlekel vrsto let. Zdaj naj bi temu obvodu naredile konec spremembe zakona o maturi, s katerimi bi se na poklicnih šolah dijaki v tretjem letniku odločali, ali bodo šolanje končali s poklicno ali splošno maturo. In šole bi jim morale zagotoviti enakovredne priprave nanje. V Vročem mikrofonu minuli teden smo podrobneje predstavili argumente za in proti tem spremembam, v tokratni oddaji Botrstvo pa opozarjamo, zakaj bi take spremembe lahko bile škodljive predvsem za dijake iz manj spodbudnih okolij, ki jim čim bolj odprte poti izobraževanja lahko pomenijo edino možnost za preboj v višji socialnoekonomski razred. Sogovorniki: Klemen Lah, dolgoletni učitelj, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje RS, zaposlen na FF UNI LJ Klara Skubic Ermenc z oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UNI LJ Tea Dorić, strokovna sodelavka programa Botrstvo

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

V svetu se krepijo strahovi pred recesijo. Borze so ob skoku vrednosti delnic - potem ko so ZDA za 90 dni preložile uvedbo carin za uvoz blaga - spet previdnejše. Vlagatelje skrbi predvsem vse globlja trgovinska vojna med Združenimi državami in Kitajsko. Medtem ameriški finančni minister Scott Bessent poudarja, da so pripravljeni prisluhniti vsaki državi, ki se želi pogajati. Drugi poudarki oddaje: - V Srbiji se začenjajo množični shodi v podporo vladi, nadaljujejo se tudi študentski protesti. - Najvišje priznanje v likovni umetnosti - nagrada Riharda Jakopiča - slikarju in grafiku Črtomirju Frelihu. - Celjski nogometaši na prvi tekmi četrtfinala konferenčne lige prikazali dobro igro, a izgubili proti favorizirani Fiorentini.

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

Režijski prvenec 31-letne Francozinje Louise Courvoisier, ki je skupaj s Theom Abadiejem in Marcio Romano ustvarila tudi večplasten scenarij, je lani na filmskem festivalu v Cannesu požel nagrado mladih v sekciji Posebni pogled. Film Sveta krava! bi težko umestili le v en žanr, saj je daleč od lahkotne komedije o prigodah mladostnikov na francoskem podeželju, pa tudi od resne drame o njihovem odraščanju – ponuja tako preplet kompleksnih okoliščin, v katerih se znajdejo najstniki, ki nenadoma zaživijo na kmetiji brez pomoči odraslih, njihov boj za obstanek v zahtevni industriji pridelave sira pa tudi hudomušen vstop v svet spolne dozorelosti in pridobivanja socialnih statusov. Osrednji lik filma je najstnik Totone, ki ga bolj kot delo na kmetiji zanimajo dirke s predelanimi starimi avtomobili ter zabave v lokalnem disku, dokler mu neke noči v nesreči ne umre oče, ki je bil znan mlekar, ki se je ukvarjal tudi s pridelavo sira. Totone se nenadoma s 7-letno sestro znajde pred največjim izzivom svojega življenja. Zgodnje raztovarjanje mleka po bližnjih kmetijah mu nadvse omeji ponočevanje, obenem pa ga zbliža s kako leto starejšo Marie-Liso, ki sama skrbi za krave in veliko posestvo. Medtem ko z njo vstopa v svet spolnosti, obenem ob pomoči dveh prijateljev zakoraka v svet podjetništva, saj mu v najbolj intimnih trenutkih pomagata krasti mleko njenih krav, ki je zaradi pašne reje še posebej visoke kakovosti. Čeprav ima pred seboj izjemno težko dosegljiv cilj zmage v izdelavi sira comté, ki slovi po vrhunskih standardih in kakovosti, ne obupa zlahka, temveč obiskuje praktične delavnice, spletne tečaje in stare mojstrice, ki mu še najbolj dajejo življenjske nasvete. Film ob pomoči fotografa Elia Balezeauxa in montažerke Sarah Grosset predstavlja preplet dokaj dolgih kadrov kotitve telička in prikaza specifične pridelave sira, ki znotraj zgodbe o odraščanju prijateljev pridobi poseben patos – lahko bi rekli, da se mlada življenja kalijo v robustnih pogojih in s svojim staranjem pridobivajo posebno patino – prav tako kot jo pridobivajo siri. Kletvica “sveta krava!” je v bistvu nadvse priročna metafora, ki deluje kot neke vrste mašilo za najstniško sramežljivost kot tudi sinonim za čudaške dogodke, ki se dogajajo na vasi. Tako je gledalec priča vožnji krave v avtu in njeni samomasaži na ščetinastih aparaturah ter že prej omenjeni skotitvi telička, ki ga glavna junaka – igrata ju Dimitri Baudry in Maïwene Barthelemy – obesita na strop z nogami navzdol. Pohvaliti velja spontano igro nekoliko plahega rdečeličneža in suverene rdečelaske, ki poskrbita tudi za zabaven konec filma. Ta nam da vedeti, da bolj kot tekmovalnost štejejo duhovitost, pomoč v težavah in iskreno prijateljstvo. Recenzijo je napisala Miša Gams, bere Lidija Hartman

Ameriške carine in morebiten odziv nanje ostajajo vroča tema evropske politike. Na Poljskem o tem danes razpravljajo finančni ministri. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ponovil temeljno evropsko načelo - če na ameriški strani v pogajanjih ne bo premikov, bo Unija branila svoje gospodarstvo in uvedla povračilne ukrepe. Medtem se z izmeničnim uvajanjem dodatnih carin vse bolj zaostrujejo odnosi med Združenimi državami in Kitajsko. V oddaji tudi o tem: - Kontaktna skupina za Ukrajino ostaja zavezana povečevanju pomoči Kijevu. - Naprave na vrhu Kanina bi z novimi vlagatelji lahko zagnali v prihodnji sezoni. - Za Parkinsonovo bolezen ni zdravila, lajšajo pa jo z nadomestnimi terapijami.

Nevarni gradbinec je ponosen predstavnik novega trenda akcijskih filmov, ki akcijske prizore začinijo z reakcionarno politično agendo. Pravzaprav gre za revitalizacijo klasičnega žanra osemdesetih, tako niti ni presenetljivo, da scenarij prihaja izpod peresa samega Sylvestra Stallona. On je namreč predelal akcijsko kriminalko Chucka Dixona o nekdanjem specialcu Levonu, ki se trudi živeti pošteno kot gradbinec, a se nato zaplete v reševanje ugrabljenega dekleta. Film je sprva nameraval posneti sam, a je njegovo izvedbo predal prijatelju Jasonu Stathamu in režiserju Davidu Ayerju, ki sta se lani ujela pri snemanju akcijskega filma Čebelar. Med filmoma je veliko vzporednic, pa tudi nekaj ključnih razlik na področju akcije in zgodbe. Prva je v precejšnje razočaranje zaradi preredkih akcijskih scen v Nevarnem gradbincu, te pa so posnete s številnimi rezi, zaradi česar trpita ritem in dinamika. Koreografije so v primerjavi s Čebelarjem preprostejše in se po večini zanašajo na orožje, ne na pesti. Statham je sicer še vedno prepričljiv, čeprav je že večkrat dokazal, da zmore bistveno več, medtem ko je poplava zlikovcev, ki mu stojijo nasproti, bledo dolgočasna v svoji pisani pestrosti. In potem je tukaj zgodba. Že pri prebiranju opisa izvirnega romana lahko ugotovimo, da ta ni posebej izviren, saj gre za preplet konceptov iz filma Ugrabljena z Liamom Neesonom in romanov o Jacku Reacherju. Ideja samotnega junaka, ki z brutalno silo in izdatnimi mišicami preseka nemoč zakona in civiliziranosti, da odstrani zlikovce, je bila tudi zlati standard akcijskih filmov osemdesetih, ki so jih poosebljali Arnold Schwarzenegger, Jean-Claude Van Damme in prej omenjeni Sylvester Stallone. Zgodovina tega žanra je odlično popisana tudi v lani prevedeni knjigi Zadnji pravi moški avtorja Nicka de Semlyena, ki se osredotoča na zabavne in pogosto absurdne vidike nastajanja teh filmov in njihovega vpliva. Bolj problematična je njihova politična podstat, ki je v duhu reaganizma zanikala vpliv družbe in potencirala ideal individualizma. Podoben koncept so z dodatno mero moralnega izpraševanja obdelali superjunaški filmi in njihov upokojenski podžanr ostarelih maščevalcev, v katerih je Liam Neeson obudil svojo kariero. A filmi, kot sta Nevarni gradbinec in Čebelar, so znanilci sprememb in glasniki trumpovske podobe sveta. Ta je izpostavljena predvsem v odnosu med protagonistom, žrtvami in zločinci in njihovimi podobami. Tako je junak, ki ga igra Jason Statham, kakopak beli moški, medtem ko sta žrtvi v obeh filmih pripadnici ameriških etničnih manjšin. Zločinci v Nevarnem gradbincu so ruski mafijci, med katerimi se starejši držijo nekih kvazičastnih tradicij, mlajši pa so degeneriranci, praktično vsi njihovi podporniki pa karikature etničnih stereotipov. Medtem ko je Čebelar temeljil na absurdnih konceptih b-filmov, skozi katere je z nekaj komike prikazal tako politično skorumpirane zlikovce kot tudi skrivno državno organizacijo, ki ji pripada junak, se zdi, da se Nevarni gradbinec jemlje resno. Ugrabitev dekleta in prikaz zlobnežev sta v sozvočju z mantrami iz črne kronike tabloidov, in čeprav bi tudi Čebelarju lahko očitali navezave na Q-anonovske teorije o Hillary Clinton, ni bilo mogoče zgrešiti humorja. Politično sporočilo umetnosti je odziv na družbeno realnost, v kateri ta nastane, pri čemer popkulturni izdelki običajno delujejo v sozvočju s politično realnostjo. A ne glede na naš odnos do družbene paranoje, ki je v Združenih državah pripomogla k Trumpovemu drugemu mandatu, je glavni problem, ki ga bo v filmu prepoznal vsak oboževalec žanra, šibka akcija. Oceno je napisal Igor Harb. Bere Igor Velše.

Pokojninska reforma in ureditev zdravstvenega sistema sta ključni, a hkrati med najtežjimi zavezami vlade. Socialni partnerji naj bi po zapletih dopoldne le podpisali dogovorjeno v pokojninski zakonodaji. Pristojni minister Luka Mesec zagotavlja, da je kompromis dober. Nezadovoljstvo predvsem zdravnikov medtem vzbuja predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Kljub temu se mu v državnem zboru spet obeta podpora. Ostali poudarki oddaje: - Kakšne bodo nove ameriške carine in kdo bo na udaru; Trump naj bi danes razkril podrobnosti. - Kdo bo novi rektor ljubljanske univerze? - Hokejisti Jesenic so po dveh podaljških ugnali Ritten in se uvrstili v finale alpske lige.

Naša rimska dopisnica je imela v zadnjih nekaj tednih precej več dela z Vatikanom kot Italijo. Sproti je poročala o hudi bolezni papeža Frančiška in o spolnem škandalu patra Rupnika. Medtem se je italijanska politika pogreznila v razočaranje, Giorgia Meloni, ki si je toliko obetala od obdobja po inavguraciji Donalda Trumpa, zdaj doživlja udarec za udarcem na mednarodnem diplomatskem parketu in osupla ugotavlja, da je Italija pristala na stranskem tiru.

Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.

Že več filmov je bilo posvečenih pralnicam, ki so jih na Irskem vodile sestre magdalenke med 18. in poznim 20. stoletjem. Tja so družine poslale nespodobne ženske, dekleta – ocenjujejo, da je bilo teh okrog 30 tisoč – ki so bile pravzaprav zastonj delovna sila. Marsikatero dekle je tam rodilo nezakonskega otroka, ki ga ni smelo obdržati. Šele leta 2014 se je država uradno opravičila za početje teh samostanov. Spomnimo se filma Sestre magdalenke režiserja Petra Mullana ali Philomene v režiji Stephena Frearsa, zdaj pa je o tej temi po noveli Claire Keegan nastal film Take majhne stvari v režiji Tima Mielantsa. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper. Družinski oče Bill Furlong se preživlja kot trgovec s premogom na irskem podeželju. Ko okrog božiča 1985 dostavi premog v lokalni samostan, v kleti najde premraženo nosečo mladostnico. Medtem ko se začne poglabljati v zlorabe, ki se skrivajo za zidovi samostana, se sooča tudi z lastnimi travmami iz otroštva, ko je moral v konservativnem okolju odraščati kot potomec matere samohranilke. Irski koprodukcijski film Take majhne stvari pod taktirko belgijskega režiserja Tima Mielantsa je bil premierno prikazan na lanskem Berlinalu in temelji na noveli irske pisateljice Claire Keegan. Filmski fabuli se sicer rahlo pozna, da temelji na kratki zgodbi, vendar je delo v sebi zaključena celota. Na filmskem platnu igralsko dominira Cillian Murphy; pravzaprav se celovečerec osredotoča predvsem na notranji svet njegovega molčečega Billa Furlonga. Je v tem uspešen? Da in ne. Skozi njegovo pretežno pasivno ravnanje spoznamo zelo natančno izrisan mikrokozmos, tako zasebni kot družbeni, toda avtorskim postopkom bi lahko očitali, da gledalca vse preveč neposredno vodijo za roko, da bi delo zraslo v nekaj zares presežnega. Kljub nekaj zanimivim elipsam in režijskim odločitvam kot gledalci vsa spoznanja dejansko dobimo postrežena na pladnju; še večinoma monokromatska paleta krompirjastih, sepija tonov vsaj enako kot k morečemu vzdušju prispeva k občutku instantne stiliziranosti. Pa še za božič se dogaja, razumete? Seveda vse te jasne poante v ničemer ne zmanjšujejo teže grozljive dediščine katoliških zlorab tekom 20. stoletja na Irskem, ki jih je leta 2002 odmevno izpostavil že celovečerec Sestre Magdalenke škotskega avtorja Petra Mullana. V tem pogledu je tudi ogrodje filma Take majhne stvari večna zgodba borbe posameznika proti sistemu. Če smo rekli, da je v igralskem smislu to v celoti film Cilliana Murphyja, pa gre v pozitivnem smislu izpostaviti, da je to vendarle delo o ženskah in skozi pripoved spretno preigra številne vloge, ki so jih morale igrati ali jih še vedno igrajo na življenjski poti Billa Furlonga: od njegovih petih hčera in ljubeče soproge, preko njegove mame in njene delodajalke ter poznejše skrbnice, do »padlih deklet« in sistema represije žensk nad ženskami v samostanu, ki jo pooseblja mati prednica v odlični igralski interpretaciji Emily Watson. Film Take majhne stvari je v celoti soliden in zapusti razumski in čustven odmev. Pred gledalca spretno postavi tudi vprašanje, kako bi ravnal, če bi se znašel v čevljih Billa Furlonga. Bi ostal nemi opazovalec z varne razdalje ali bi bil tisti »drugi« – gre torej za isto vprašanje, ki nam ga zastavi mojstrski, z zlato palmo nagrajeni hrvaški kratki film Mož, ki ni mogel molčati …

Okoli nas je vse preveč negativnih novic, ki nas spravljajo v slabo voljo. Zato smo se pri Klepetu ob kavi odločili, da ta trend spremenimo in ljudem predstavimo navdihujoče in pozitivne novice. Zato ne spreglejte nove rubrike navdihujoče novice meseca marca. Lokalni podjetnik v Tanzaniji je prišel do dveh rešitev, ki bodo otrokom na vaseh olajšale učenje. Najprej je dobil idejo, kako stare vreče za cement spremeniti v nahrbtnike. Tem je pa dodal še sončne celice, ki napajajo bralno lučko. Na podeželju v Afriki namreč po mraku ni luči in to bo resnično pomagalo otrokom pri večernem branju in opravljanju domače naloge.Bi se sami postavili med ogenj in svoje ljubljenčke? Le 16 letno dekle v Los Angelesu se je odločilo, da tudi izredno prestrašenega konja ne prepusti hitremu požaru in skupaj sta odjezdila na varno. Pot ni bila preprosta, ampak empatija, ki je vodila to dejanje je lahko inspiracija nam vsem.Medtem pa se v botaničnem vrtu Sidneyu množice zgrinjajo, da bi videle cveteti eno rastlino, in ja Titan arum je ena izmed najbolj fascinantnih in nenavadnih rastlin na svetu in zacveti skoraj nikoli. Narava je resnično posebna! Učiteljica in voditeljica. Zato moramo praznovati trenutke in posameznike, ki naravo ohranjajo. Tako kot Kathleen Blanchard, ki je petdeset let namenila temu, da je bi ohranila Atlantskega mormona, prikupno morsko ptico z velikim rumenim kljunom. Si predstavljate, da bi vložili svoje življenje v to in bi vam uspelo ohraniti eno vrsto na našem planetu?

V Sloveniji se zdravijo štirje mladi moški, poškodovani v katastrofalnem požaru v disko klubu v mestu Kočani. Njihovo stanje je resno. Ker je javni zdravtsveni sistem v Severni Makedoniji šibek, si tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi čim več huje poškodovanih zdravili v tujini. Medtem se nadaljuje preiskava o vzrokih in krivdi za tragično nesrečo v kateri je življenje izgubilo 59 mladih ljudi.

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo? Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU; dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede; Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Ana Štular, mlada pesnica, ki je že v času osnovne šole pri Stripburgerju izdala mini strip o muhi enodnevnici, je bralce in bralke pesniškega prvenca Jaz in jaz in jaz in jaz … presenetila s suvereno pesniško pisavo, doslednim opisom svojih zanimanj in hrepenenj ter distanciranjem do vkalupljenih družbenih vlog, pričakovanj in celo umetniških poklicev. Ob koncu zbirke namreč zapiše: “Pesniki so lažnivci. / In poleg vsega držijo skupaj, / tvorijo razne trope, / kjer se v lažeh med seboj celo podpirajo, / spodbujajo in laži drugih hvalijo. / Večji lažnivec ko je pesnik, / bolj je cenjen.” A pesnica skozi verze vendarle razkrije, da jo bolj kot lažnivi pesniki, ki razmišljajo v metaforah oz. prispodobah, moti dogmatična družba, ki je vajena le logičnega sklepanja in neizvirnih zaključkov, ne da bi kdaj v celoti razpela krila domišljije. V eni najkrajših pesmi izpostavi na prvo mesto resnico: “Jaz ne lažem / Jaz vam mečem resnico v obraz / in vi mislite, da se zajebavam”, … v naslednji pesmi pa se posveti želji po misterioznosti in tišini: “Zavidajo mi glas, / včasih mi zavidajo jezik. / Predvsem način, kako ga uporabljam. / Predrzno. Spontano. // Pišem lepe pesmi o slabih stvareh. / O njih. / In če bi lahko, bi mi verjetno odrezali roke. / Prepovedali pisanje. / Ker povem preveč in / govorim o tistem, kar naj bi ostalo / zamolčano. / Ker pišem iz svoje perspektive. / Tako vse postane grše. // Zdaj stremim k misterioznosti. / Ne bom več delila / sebe. / Roke si lahko odrežem sama.” Grafična podoba zbirke Jaz in jaz in jaz in jaz … je zasnovana minimalistično – bele strani dopolnjujejo črno obarvani listi in posamezne preproste ilustracije Andreja Štularja, medtem ko se je pod oblikovanje “podpisal” pesnik Gal Grobovšek. V oči bodejo velike številke strani, ki tokrat, namesto da bi bile pomanjšane na spodnjem delu lista, kraljujejo na mestu, kjer smo vajeni naslovov pesmi. V spremni besedi je urednica Hana Bujanović Kokot tematsko povzela posamezne dele zbirke in jo označila kot “ostro in podrobno anatomijo pesnice”, ki zareže “do vsake kosti in živca” ter na ta način “razgali in zareže skozi kožo”. Že med branjem uvodnih pesmi, dobimo vtis, da so drobni vsakdanji rituali, med katere je vpet svet Ane Štular, postavljeni na glavo – maslo si lirska subjektka nareže na kose in jih postavi kar na marmelado, kavo z mlekom si pripravi na specifičen način, čeprav je sploh ne mara, predaja se agresivnemu kašlju, za katerega pravi, da “kvari njeno ženstvenost”, in še bi lahko naštevali. V eni izmed pesmi izpostavi svojo bolečo vretenčarsko strukturo, spet v drugi zažiga “vse pretekle verzije sebe” in ogorke kronološko razvršča po predalih. Medtem ko zre v svet skozi okno petega nadstropja službe za otroško psihiatrijo, ji uslužbenci skrivajo ostre predmete in ponujajo pobarvanke: “Mi ti omogočamo varnost. / Kožo si razcefraj z lastnimi nohti. / Za zaklenjenimi vrati hranimo obliže.” / Dali so mi pobarvanke, / in ko sem pobarvala vse, kar so mi ponudili, so rekli: / “Zdaj pleti zapestnice.” In sem pletla zapestnice, / ker drugega ni bilo početi.” V osrednjem delu zbirke se Ana Štular z veliko ironije in kritike posveča družbenim tabujem in normam, pri katerih normalen človek ne utegne niti dihati normalno: “Diham ob ponedeljkih in petkih. / Diham, ko imam čas,” medtem ko v neki drugi pesmi priznava, da se uči “rasti malo bolj po svoje”: “Jaz sem opravičevanje neznanja / z izgorelostjo. / Jaz sem znormaliziran zjeban kolk pri šestnajstih. / Jaz sem znormalizirano kajenje / prezgodaj. // S časom se učim / vsako leto rasti / malo bolj / po svoje.” Poseben sklop predstavljajo pesmi, v katerih pesnica kritizira patriarhalno ureditev sveta, ki jemlje v zakup žensko servilnost, vseživljenjsko rojevanje in neskončno požrtvovalnost: “Jaz sem cipa, svinja, gospodinja, / preveč govorim in moram utihniti, / se navaditi biti domača žival. / Jaz sem cipa in znam jih ignorirati. / Jaz sem svinja in ubogam na besedo. / Jaz sem gospodinja, znam biti slepa in gluha. / Jaz sem cipa, svinja, gospodinja, / jaz sem plodna proizvodnja novih generacij ...” S ponavljanjem vedno istih ali podobnih besednih struktur se Ana Štular vrti v primežu čustev, ki vabijo na površino nerazjasnjene nezavedne vsebine, ki jih ozavešča na vsakič drugačen način. Že z naslovom zbirke pesnica ne nazadnje pokaže, da je ukvarjanje s sabo dvorezen meč, ki nas lahko pahne v vrtinec samopomilovanja in narcisizma ali pa nas postavi na pot zrelega obračunavanja z lastnimi frustracijami, ki jih prinašajo življenjski izzivi. Pesniška zbirka Jaz in jaz in jaz in jaz ... nas tako prepriča, da odmetavanje lažnih mask in obrambnih mehanizmov ne pripelje do razpada zdravega uma, temveč kvečjemu do uvida v pristnost izraženih občutij, ne glede na to kako nora ali nesmiselna se na prvi pogled zdijo. V tej mladostniški neizumetničenosti in spontani pristnosti se ne nazadnje razkriva pravi čar poezije.

V Srbiji se več kot 4 mesece po tragediji, ko je v zrušenju nadstreška obnovljene železniške postaje v Novem Sadu umrlo 15 ljudi, nadaljujejo protesti in blokade fakultet. Srbski predsednik ves čas govori, da spremljamo poskus barvne revolucije in nasilnega prevzema oblasti. So razmere prišle do te točke, da je vse skupaj postalo že nevarno? Medtem pomembna zgodba v Srbiji niso le študenti v blokadi, ampak tudi drugi, ki so si nadeli ime “Študenti, ki se želijo učiti”. Kaj zahtevajo in kako odmevna je njihova akcija? Druga fronta za predsednika Vučića je te dni Bosna in Hercegovina, natančneje entiteta Republika Srbska.

Molčimo lahko le, ker govorimo. Molk je hrbtna stran govora. Molčanje ni preprosto nasprotje govora, temveč njegov pogoj, pribežališče in zatočišče. Zato molk ni toliko nezmožnost govora, kolikor je zavestna, hotena in smiselna odpoved govoru. Molčati pomeni govoriti navznoter. Molčanje je preiskovanje, potrpljenje, merjenje. In kakor je pojem po Heglu »demiurg resničnosti«, je molk »demiurg pojma«. Kakor je govorica preizkušnja resničnosti, je molk preizkušnja govorice. Brez molka ne bi bilo govora. »Molk je gospodar govora,« je dejal prerok Mohamed. Molk ni le počelo govora, temveč tudi njegova transcendenca. V tem smislu se neizrekljivo numinozno izteka v polnost molčanja. »Črka je zastor in zastor je črka,« pravi an-Niffari. Molk je tako tudi spoznanje, meditacija, kontemplacija – preseganje. Molk je sestavni del duhovno-religioznih praks. V islamu molk simbolizira štiri lastnosti: načelo pobožnosti, pogoj čuječnosti, vrsto askeze in duhovno vajo. Molčanje tako ni le prekinitev govorjenja, temveč tudi dresura duha; urjenje v preseganju notranjega gibanja, zaustavitev toka misli. V tem smislu znameniti muslimanski mistik iz andaluzijske Španije, Ibn Arabi, razlikuje med »molkom jezika« in »molkom srca«. Medtem ko »molk jezika« pomeni prenehanje govorjenja, »molk srca« pomeni transcendenco mišljenja. Molčanje tako pomeni osrediščanje duha; zbiranje razpršenosti misli; poenotenje notranjih glasov. Molk pa je navsezadnje tudi pogoj resničnega poslušanja: le kdor zna molčati, sliši in zna poslušati; poslušati drugega in svoj notranji glas, ki govori z molkom. Molčanje kot duhovno dejanje je treba kultivirati. Molčanja se je – tako kot govorjenja – treba naučiti. In ali obstaja primernejši čas za molk, kot je mesec ramazan – čas posta, duhovne osamitve, introspekcije in molitve?

Vojna v Ukrajini je po preobratu v Washingtonu vnovič osrednja tema v Evropski uniji. Medtem ko Združene države od Kijeva zahtevajo dostop do redkih naravnih virov v zameno za poslano vojaško pomoč, pa evropski voditelji še razpravljajo, kako doseči ugoden razplet vojne brez zaveznika onstran Atlantika. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da želijo mir, toda ne premirja v obliki ukrajinske kapitulacije. Ostali poudarki oddaje: - Hamas zanika nepravilnosti pri predaji trupel talcev. - V ljubljanskem Kliničnem centru uspešno presadili srce 6-mesečniku. - Za mesto rektorja ljubljanske univerze se potegujejo trije kandidati.

Četrt leta že trajajo študentski protesti v Srbiji, še vedno se selijo od enega srbskega mesta do drugega. Pravih odgovorov srbskih institucij, ki imajo na vesti tragično zrušitev nadstreška v Novem Sadu, pa od nikoder. Medtem že od novega leta protestirajo tudi Črnogorci, ti policiji očitajo, da slabo skrbi za varnost državljanov. Iz Hrvaške pa se je po vsem Balkanu razširil bojkot trgovin zaradi pohlepa trgovcev in draginje. O vsem tem z dopisnikom iz Beograda Boštjanom Anžinom opoldne na Valu 202.

Direktor tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni je v soboto podal nekaj informacij o zdravju papeža Frančiška. Kakšno je njegovo zdravstveno stanje? Po petih večerih je Sanremo v soboto oziroma na prehodu v nedeljo dobil svojega zmagovalca – na festivalu je občinstvo in žirije najbolj prepričal pevec Olly s pesmijo Balorda nostalgia. Kakšna je bila sicer 75. izvedba festivala v mestu rož?

Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?

V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.

-Socialni demokrati zahtevajo ponovitev razpisa za generalnega direktorja policije, in sicer še pred interpelacijo zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Bodo pa v SD podprli razrešitve članov sveta Agencije za energijo. Drugi poudarki oddaje: - Medtem ko se nadaljujejo izraelski napadi na Gazo, naj bi bili pogajalci blizu dogovoru o prekinitvi ognja - Na avstrijskem Koroškem na neobvezujočem referendumu podprli zakonsko prepoved vetrnih elektrarn - Cene nafte najvišje po štirih mesecih; pri nas opolnoči podražitev pogonskih goriv in kurilnega olja

Teden dni po padcu dolgoletnega režima Bašarja al Asada se v Siriji del javnega življenja vrača v običajne tirnice, med drugim so odprli izobraževalne in verske ustanove. Predstavnik Združenih narodov za Sirijo Gejr Pedersen je ob tem pozval k čim hitrejši odpravi sankcij zoper Sirijo. Kot je dodal, se bo država le tako lahko znova postavila na noge. Po njegovih besedah je treba zagotoviti tudi delujoč pravosodni sistem, ki bo pravično kaznoval odgovorne za zločine. Medtem se nadaljujejo obsežni izraelski napadi tako na Sirijo kot na Gazo. Drugi poudarki oddaje: - Leto dni od napovedi stavke Fidesa nerešena še številna vprašanja. - Od danes velja novi vozni red Slovenskih železnic. - Ema Klinec na Kitajskem skočila na drugo mesto.

Ta teden smo zaznamovali svetovni dan človekovih pravic. Na dan, ko bi morali slaviti ta civilizacijski dosežek, zgrajen spoznanjih najtemačnejše zgodovine, smo se morali soočiti s zavedanjem, da je bila samo v zadnjem letu dni pravica do temeljne človekove pravice – do življenja – odvzeta več deset tisoč otrokom, ženskam in starostnikom. Medtem ko je mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje Benjamina Netanjahuja zaradi vojnih zločinov, človekoljubne organizacije pa celo utemeljujejo, da se v Gazi dogaja genocid, bi poslanec iz največje opozicijske stranke izraelskemu premierju podelil Nobelovo nagrado za mir. Tako drzen in z zdravim razumom skregan predlog morda ne bi smel biti presenetljiv, ko pa šef te iste stranke meni, da je mafija boljša od slovenskega pravosodja. Varovanje človekovih pravic ima pač v duhu našega časa povsem različne pojavne oblike v mislih, besedah in dejanjih.

Po padcu sirskega režima novo vodstvo poziva Sirce k vrni v domovino. Nekatere evropske države so medtem pohitele z načrti, kako jih pripraviti do tega zlepa ali ne. Medtem se tako iz Bruslja kot iz nevladnih organizacij vrstijo opozorila, da Sirija za zdaj še ni varna država. Druge teme: Državni zbor na izredni seji o zakonski podlagi za nov režim delovanja Teša; v panogi računajo nanj tudi po novem letu. Slovenija v boju proti korupciji zaostaja za evropskim povprečjem; po nekaterih ocenah zaradi nje izgubimo 3,5 milijarde evrov na leto..Slovenske rokometašice izgubile proti Nemčiji in končale evropsko prvenstvo na 10-em mestu

Medtem ko predsednik prehodne sirske vlade Mohamed al Bašir poziva sirske begunce k vrnitvi v domovino, v več evropskih državah prekinjajo obravnave njihovih prošenj za azil ali celo načrtujejo njihovo vračanje. Zunanja ministrica Tanja Fajon se zavzema za enoten evropski pristop k problematiki, o kateri bodo jutri govorili notranji ministri Unije. Naša država obravnavanja prošenj za zdaj ne prekinja. Drugi poudarki: - Nadaljevanje kadrovske krize v socialnovarstvenih zavodih; zanimanja za zaposlitve najmanj do zdaj. - Zgodba Mariborske livarne se po sto letih delovanja končuje; več kot 170 delavcev z novim letom na Zavod za zaposlovanje. - Negativno mnenje Računskega sodišča o pravilnosti poslovanja RTV Slovenija v obdobju, ko je zavod vodil Andrej Grah Whatmough.

Po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji se številni Sirci vračajo v domovino. Iz zaporov so izpustili več tisoč političnih zapornikov, nekateri so bili zaprti več let. Medtem ko se množice veselijo odprave režima, so sicer razmere v državi precej napete, prihodnost pa negotova. Vodenje prehodne vlade v Siriji naj bi prevzel Mohamed al Bašir, ki v provinci Idlib na severozahodu države vodi vlado odrešitve islamističnih upornikov. V oddaji tudi: - Ob svetovnem dnevu človekovih pravic podelitev Nobelovih nagrad in opozorila, da mir še zdaleč ni samoumeven - Predlog zakona, ki ureja prihodnje obratovanje Termoelektrarne Šoštanj, začenja zakonodajno pot - Slovenske rokometašice na evropskem prvenstvu kljub odlični predstavi izgubile proti Dankam

Desetega decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Čeprav je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah na današnji dan že pred 76 leti, si moramo še vedno prizadevati za dosledno spoštovanje teh pravic. Število držav, vpletenih v konflikte, je največje po drugi svetovni vojni, število ubitih otrok v konfliktih se je lani potrojilo. Države po svetu povečujejo izdatke za vojsko, vsak enajsti Zemljan pa je lačen. Medtem ko se večina sveta premika v smeri enakopravnosti spolov, ženske v Afganistanu doživljajo popolno degradacijo. Izzivi na področju človekovih pravic pa ostajajo tudi v Sloveniji. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice; dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije; Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije na Amnesty International Slovenija.

Protikorupcijska komisija bo danes v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba in več prič. Prijavo zoper premierja je na KPK in tožilstvo vložila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu z Golobom odstopila s položaja. Medtem ko bo KPK presojal na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa se s kazenskim vidikom Golobovega poskusa vplivanja na kadrovanje v policiji po prejeti ovadbi policijske uprave Ljubljana ukvarja tudi specializirano državno tožilstvo. Tam še niso sprejeli odločitve, kako naprej. V oddaji tudi: - Znani bodo podatki o brezposelnih. Trg dela tudi pri nas zaznamujejo težave nemške avtomobilske industrije. - Po včerajšnjih pozivih k okrepitvi vojaške pomoči Ukrajini danes zunanji ministri Nata nadaljujeo razpravo o ruskih grožnjah. - V Južni Koreji odpravili vojno stanje, ki ga je po razgreti razpravi o proračunu razglasil predsednik Jun Suk Jol.

S častnimi občani je hudič. Tisti, ki jih ta čast doleti, nagonsko slutijo, da ne bodo več dolgo tlačili zemljice, tisti, ki jo dodelijo, pa se vržejo v zobe materi zgodovini. Hočemo povedati, da so za častne občane v glavnem odgovorni župani. "Častni občan" tako bolj govori o županu, kot o častnem občanu. Tako je bilo tudi v preteklih dneh, ko je začel Mussolini, v prenesenem pomenu kot tudi v neprenesenem, kot okostnjak padati iz omar primorskih mest, trgov, krajev in občin. Javnost se je nad tem primerno zgražala in naslajala, ampak spet smo nekoliko pozabili na teoretične osnove častnega občanstva. Zato jih bomo v današnjem prispevku obnovili. Če ostanemo samo pri obeh Goricah; z naše strani, se pravi iz Nove Gorice, je na Mussolinija zrl naš častni občan, z belimi kamni zapisan na pobočje Sabotina in z zlatimi črkami v zgodovino, medtem ko je v stari Gorici oprezal Mussolini. Tako sta goriška častna občana, ne da bi se desetletja kdorkoli posebej vznemirjal, svojo ideološko, svetovnonazorsko, vojaško in še kakšno častno občanstvo tiho živela vseh teh zadnjih sto let. S tem, da ima Mussolini danes rahlo primerjalno prednost. Ko so nanj tako elegantno pozabili, oziroma, ko se jim niti pod liberalnimi, levimi in progresivnimi mestnimi vladami ni zdelo vredno, da bi se ga kot častnega občana znebili, je zdaj končno dočakal, da se je zgodovina dovolj obrnila in so njegov diktatorski slog, kot tudi njegove ideje in metode, ponovno v modi. Zadnjih osemdeset let se je samo potuhnil, zdaj ko so njegovi spet na oblasti, bo lahko zadovoljno sijal naprej.  Medtem pa bo v Novi Gorici in v ostalih primorskih mestih treba na vrnitev fašistov na oblast še malo počakati. Vsekakor pa bo čakanje krajše, kot če bi čakali na vrnitev jugoslovanskega komunističnega režima, ki je patron nekaj sto Titovim častnim občanstvom, raztresenih po deželi. Ker zadeva s častnimi občani ima osnovno težavo v kontekstu toka zgodovine ... Kot primer … Feldmaršal Svetozar Borojević je bil po ubranitvi soške fronte leta 1915 nemudoma razglašen za častnega občana Ljubljane, a so mu naziv leta 1919 odvzeli, ker se avstro-ogrski general ni več skladal z agendo nove državne tvorbe, sploh pa ne pozneje z italijansko okupacijo. Pa so mu potem častno občanstvo leta 2009 vrnili in tako naprej in tako nazaj. In če bi danes tajnice občinskih uprav na Pivškem, v Brkinih, na delih Krasa ali Vipavske doline dovolj natančno pobrskale po omarah, bi našle Borojevićevo častno občinstvo, skrito v istih arhivih, kjer čepi tudi Mussolini kot častni občan vsake malo večje vasi in danes nerodno skače iz orumenelih fasciklov. Čeprav danes častna občanstva slovenskih mest vrvijo od politikov, se kljub vsemu zdi pametnejši trend, ki mu župani sledijo v zadnjih desetletjih; se pravi, da mesta naziv podeljujejo v glavnem kulturnikom, umetnikom in znanstvenikom. Ljubljana recimo, se od Milana Kučana leta 2007 in potem pogojno od dr. Franceta Bučarja iz 2009 in Janeza Stanovnika iz 2010 za politika ni več odločila. Ampak vrnimo se k Mussoliniju, s katerim v svetlo prihodnost plujejo v Gorici. Dva mogoča razloga najde razmišljujoči pri vztrajanju mestnih oblasti, da diktatorju, izvornemu fašistu in klavcu celih ljudstev, naziva ne odvzamejo.  Prvi je, da pač ponosno nosijo vso svojo preteklost. Izbris pomembnih, ali odločujočih posameznikov iz zgodovine to manipulativno spreminja in v ničemer ne pripomore k avtentičnosti neke skupnosti.  Druga možnost pa je prihajajoča evropska prestolnica kulture, ki bo združila obe mesti. Mogoče gre pri vztrajanju, da Mussolini ostane častni občan Gorice, samo za umetniško akcijo, ki opozarja, da smo vsi sinovi in hčere svojih očetov in da je preteklosti, kakorkoli že potiskamo glavo v pesek, težko, oziroma nemogoče ubežati. 

Tik pred podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev v javnem sektorju se zapleta. Včeraj je bila parafirana le kolektivna pogodba za plačni steber zaposlenih v javnih agencijah, skladih in zavodih. Glavni odbor SVIZa pa je napovedal parafo štirih kolektivnih pogodb. Nov rok za parafo preostalih kolektivnih pogodb je jutri popoldne. Medtem sindikati, ki so se o odpravi plačnih nesorazmerij pogajali v okviru plačnega stebra za državno upravo, vztrajajo, da mora vlada prisluhniti njihovim zahtevam. Druge teme: - Odločanje o kandidatu za podpredsednika Evropske komisije za kohezijo iz Italije preloženo; od njega želijo dodatna pojasnila. - Kritike o neprimernosti Azerbajdžana za gostitelja podnebne konference uradni Baku zavrnil, češ da so nafta, plin in drugi naravni viri božji dar. - Slovenski osmošolci pri računalniškem mišljenju pod mednarodnim povprečjem, pri računalniški in informacijski pismenosti pa malo nad njim.

Kljub napovedim, da bodo vlada in sindikati danes parafirali kolektivne pogodbe dejavnosti, ki do leta 2028 prinašajo dvige plač, se to ni zgodilo. Vlada je čas za parafiranje kolektivnih pogodb podaljšala do srede do 15-ih, in sicer po tem, ko so jo k temu pozvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Ti zaradi vladnih zamud pri pošiljanju dokumentov niso imeli dovolj časa, da bi lahko pregledali vsebino kolektivnih pogodb. Konfederacija je dogajanje pospremila z oceno, da je kljub zapletu petkov podpis kolektivnih pogodb dejavnosti mogoč. Medtem sindikati, ki zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, vztrajajo, da dokumentov zaradi nestrokovnih potez vladne strani na stebrnih usklajevanjih ne nameravajo niti parafirati niti podpisati. V oddaji tudi: - Na podnebnem vrhu v Bakuju v ospredju pogovori o povečanju sredstev za podnebne ukrepe v manj razvitih državah. - Kriminalisti ovadili tri ljudi zaradi lanske smrti dveh železniških delavcev, ki je ju povozil vlak. - V Mariboru danes največje slovensko martinovanje; ob tem pristojni opozarjajo na preveliko toleranco do alkohola.

Evropski voditelji bodo danes razpravljali o posledicah vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo za čezatlantske odnose. Medtem je zmagovalcu ameriških predsedniških volitev čestitala tudi protikandidatka Kamala Harris ter kljub svojemu porazu napovedala nadaljevanje prizadevanj, ki so - po njenih besedah - poganjala njeno kampanjo. Druge teme: - Med četverico danes zaslišanih kandidatov za evropske komisarje tudi Marta Kos, ki naj bi prevzela širitveni resor Unije. - Razpad nemške koalicije po odstopih ministrov Svobodnih demokratov; predčasne volitve verjetno še pred pomladjo. - Vlada začenja spreminjanje Načrta za okrevanje in odpornost, da bo Slovenija do avgusta 2026 lahko počrpala vsa sredstva iz mehanizma Unije za okrevanje po pandemiji.

Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.Čeprav po svetu divja veliko vojn, se zdi, da smo se v teh dneh znašli v krču negotovosti pred ameriško predsedniško tekmo. Še posebej so na trnih voditelji Evropske unije. Novi predsednik oziroma predsednica naj bi močno vplivala na potek vojne v Ukrajini. Medtem ko se bo genocid v Gazi po vsej verjetnosti nadaljeval. Kako bo torej dihal svet po ameriškem volilnem torku? S komentarji in analizo v studiu sodelujeta prof. dr. Ana Bojinović Fenko in novinarka Barbara Šurk.

Več kot 600 slovenskih podjetij je vpetih v dobaviteljske verige in povezanih z nemško avtomobilsko industrijo, ki se je znašla v resnih težavah. Razmere pozorno spremljajo tudi na ministrstvu za delo zagotavlja minister Luka Mesec. Vodstvo Volkswagna, ki je napovedalo odpuščanja in zaprtje treh tovarn v Nemčiji bo danes nadaljevalo pogajanja s sindikati. Medtem so od danes na območju Evropske unije v veljavi dodatne carine na uvoz električnih vozil iz Kitajske. Ostali poudarki oddaje: Vprašanje zaprtja TEŠ-a deli stroko, gospodarstvo in civilne iniciative Izraleska prepoved UNRWA v Gazi je kršenja mednarodnega opozarja tudi Slovenija Na področju odpravljanja korupcije našo državo čaka še nekaj dela

V zvezi z referendumom o JEK 2, ki so se mu odpovedali v Svobodi, SDS in SD-ju, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič napovedala, da bo parlament o novem odloku, ki bo razveljavil zdaj veljavnega o izvedbi referenduma o JEK 2, odločal predvidoma v četrtek. Državna volilna komisija je, čeprav še nima uradnega obvestila državnega zbora, ustavila vse referendumske dejavnosti. Medtem se povečujejo napetosti v državnem zboru. V SDS ne nameravajo več sodelovati na sejah kolegija predsednice državnega zbora, češ da Urška Klakočar Zupančič krši poslovnik in se do nekaterih poslancev vede nedostojno. Klakočar Zupančičeva jim odgovarja, da deluje zakonito in da naj se vsak sam odloči, ali se bo udeleževal kolegijev ali ne. Preostale novice: Premier Golob v Washingtonu na srečanje z ameriškim predsednikom Bidnom. Razlog: sodelovanje Slovenije pri izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. V Kazanu začetek vrha skupine največjih gospodarstev v vzponu BRICS. Gostitelj, ruski predsednik Putin ob sankcijah Zahoda v poglobitev zavezništev. Mandat za sestavo nove avstrijske vlade vodji Ljudske stranke Karlu Nehammerju. Zmagovalci volitev svobodnjaki pri iskanju koalicijskega partnerja neuspešni.

V Libanonu je še naprej nemirno. Po silovitih izraelskih napadih civilisti množično zapuščajo jug države. V dveh dneh spopadov je bilo ubitih skoraj 600 ljudi, več kot dva tisoč je ranjenih. Izraelske sile so ponoči večkrat napadle tudi Bejrut, kamor so se umaknili ključni pripadniki skrajnega gibanja Hezbolah. To je potrdilo, da je bil v včerajšnjem napadu ubit poveljnik raketnih sil. Medtem so se sirene prvič po zaostritvi na severni meji oglasile tudi v Tel Avivu in v celotnem osrednjem Izraelu. Protiletalska obramba je nad Golansko planoto sestrelila brezpilotni letalnik, za napad je odgovorna iraška šiitska milica, povezana z Iranom. V oddaji tudi: - Premier Golob v varnostnem svetu Združenih narodov opozoril, da bi ruska zmaga v Ukrajini ogrozila ves svet. - Sindikati javnega sektorja in vlada popoldne podpisujejo izjavo o stopnji usklajenosti besedila predloga novega plačnega zakona. - Najboljšo kratko zgodbo natečaja našega tretjega programa za nagrado lastovka spisal Aleš Berger.

Libanonsko skrajno gibanje Hezbolah je okrepilo napade na Izrael. Kot sporoča, je ponoči raktiralo oporišče izraelskih zračnih sil jugovzhodno od Hajfe. Izrael trdi, da je vse rakete prestregel in da smrtnih žrtev ni bilo. V napadih na obmejnem območju je bilo sicer ranjenih več ljudi. Šole in javne ustanove ostajajo danes zaprte. Na skrajnem jugu države pa je sestrelil brezpilotni letalnik. Medtem je nemirno tudi na Zahodnem bregu. Izraelske sile so sredi noči vdrle v dopisništvo Al Jazeere v Ramali in ga za 45 dni tudi zaprle. V oddaji tudi: - Na nemških deželnih volitvah v Brandenburgu se zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo. - V Portorožu bo potekala osrednja slovesnost ob koncu tradicionalnega srečanja nekdanjih internirank. - V Črni na Koroškem dobrodelna dražba za prizadete v lanskih poplavah.

V oddaji Lahko noč, otroci! gostujejo Lahkonočnice, s katerimi ob četrtkovih septembrskih večerih poslušamo radijske pravljice, ki otroke zazibajo v svet sanj. Tretja v ciklu petih je pravljica Cvetke Sokolov: Igrajmo se gledališče v interpretaciji dramske igralke Jožice Avbelj. Medtem ko Anže spi, nove rojstnodnevne igrače načrtujejo gledališko predstavo za naslednji dan. Pripovedovalka: Jožica Avbelj. Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Avtor glasbe: Rudi Pančur. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Cikel pravljic za sladek sen v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci!. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2024.

Recesija prihaja ali vendarle ne? Podatki iz gospodarstva si nasprotujejo. Medtem ko nekatera podjetja zaradi zmanjšanja naročil napovedujejo odpuščanja, druga dobesedno cvetijo. Ločuje jih različna stopnja dodane vrednosti oziroma različna konkurenčnost. Kako jo izboljšati, da se v Sloveniji ne zbudimo v gospodarstvu dveh hitrosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, Gospodarska zbornica Slovenije; Jani Jurkovšek, glavni direktor Štore Steel; Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.