Podcasts about medtem

Ime tedna je Igor Irgolič, upokojeni krojač in zbiratelj starin, ki je iz Drave rešil leto in pol starega otroka. Medtem ko so nekateri dogodek snemali, je sam skočil v vodo, otroka prijel in ga potegnil proti bregu. 81-letni Mariborčan, ki ga domačini poznajo tudi pod vzdevkom Furgula, je za svoje pogumno dejanje prejel Mestni pečat Maribora. Kandidata sta bila tudi:Kristjan Čeh, atlet, ki je na evropskem prvenstvu v Birminghamu ubranil naslov evropskega prvaka v metu diska in postavil rekord prvenstev. Ob tem je kar štirikrat presegel 70 metrov, kar je najboljša serija v zgodovini evropskih prvenstev. Z drugim evropskim zlatom in že peto medaljo z velikih tekmovanj se je še utrdil med najboljšimi atleti na svetu, do popolne zbirke medalj z največjih tekmovanj pa mu manjka le še olimpijska. Živa Ploj Peršuh, mednarodno priznana slovenska dirigentka in umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra, v katerem povezuje mlade glasbenike, stare od 12 do 26 let, ter jim omogoča pridobivanje izkušenj na najvišji umetniški ravni. Orkester je nastopil tudi v slovitem berlinskem Konzerthausu na prestižnem festivalu Young Euro Classic, enem najpomembnejših mednarodnih festivalov mladinskih simfoničnih orkestrov.

Ustavno sodišče je razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Medtem se vrstijo odzivi na odločitev ustavnega sodišča - premier Janez Janša je dejal, da je bila odločitev pričakovana.

Ustavno sodišče je s 7-imi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu. Medtem se vrstijo odzivi na odločitev ustavnega sodišča, s katero so poleg vladajoče koalicije nezadovoljni predvsem delodajalci. Preostali poudarki oddaje: Neupoštevanje varnostne razdalje vzrok petkove prometne nesreče, v kateri je bila udeležena predsednica republike Nataša Pirc Musar. Krška nuklearka zaradi visoke temperature Save vse bliže scenariju zmanjšanja moči obratovanja. Grčija v primežu obsežnih gozdnih požarov.

Tri leta po siloviti ujmi, ki je prizadela Slovenijo in je ocenjena kot največja naravna nesreča v zgodovini samostojne države, obsežna obnova še ni končana. Medtem ko je prvo leto po katastrofi minilo v znamenju nujnih interventnih in sanacijskih ukrepov, so bili v zadnjih dveh letih v ospredju projekti obnove vodotokov in poškodovane infrastrukture s ciljem povečanja odpornosti na prihodnje katastrofe. Pristojno ministrstvo ocenjuje, da v občinah napredujejo celo nekoliko hitreje, kot je bilo načrtovano, čeprav je bilo kar nekaj ozkih grl. Kako napredek ocenjujejo v občinah, kateri ukrepi so se izkazali za koristne in kaj je treba v prihodnje spremeniti, je za Radio Slovenija govoril predsednik Skupnosti občin Slovenije Nejc Smole.

Studio Marvel je Spider-Mana po desetih letih in treh filmih končno vrnil tja, kamor spada: na ulice New Yorka. V prvi trilogiji s Tomom Hollandom kot mladim, še zelenim Spider-Manom, so superjunaka pošiljali po evropskih turističnih znamenitostih in ga množili v multivesolju – niso pa nam privoščili tistih najbolj antologijskih prizorov, povezanih s tem likom. Menda je bilo »že prevečkrat videno«, kako Spider-Man slalomira nad newyorškimi ulicami in visi s stolpnic mesta, ki nikoli ne spi. No, novi režiser Destin Daniel Cretton, ki je še od filma Shang-Chi in legenda o desetih prstanih znan po svoji ljubezni do borilnih veščin in prizemljenih akcijskih prizorov, je izkoristil priložnost za nov začetek in vpeljavo malo bolj zrelega, odraslega Spider-Mana. Zmedeni najstnik iz prve trilogije je dobil dobrodošlo nadgradnjo značaja, akcijski prizori pa so najboljši, kar smo jih v tej franšizi kdaj videli. Manj je bombastičnih in predimenzioniranih pošasti, več je preproste radosti nihanja med nebotičniki. Na trenutke se Nov dan približa celostni potopitveni izkušnji, ki pričara bobneče vzdušje vrvečega velemesta. Film se oklene iztočnice spektakla Ni poti domov iz leta 2021. Doktor Strange je takrat, da bi preprečil usodno zlivanje med vzporednimi vesolji, iz spomina vsega človeštva izbrisal podatek, da je Peter Parker Spider-Man. Drugače povedano: vse karte je zdaj treba premešati na novo. Minila so štiri leta in Peter Parker se vse bolj izgublja v svoji vlogi superjunaka. Medtem, ko sistematično izkoreninja kriminal v New Yorku, se je težko izogniti občutku, da se z vso to storilnostjo samo skriva pred lastno osamljenostjo. Teta May je mrtva, edina prijatelja, ki ju je kdaj imel, MJ in Ned, pa očitno uživata v študentskih letih, ne da bi ju pri tem obremenjevali kakršni koli spomini na Parkerja. Peter, ki svoje večere preživlja v zanikrnem podstrešnem stanovanju, ju mazohistično zalezuje na družbenih omrežjih in se niti ne poskuša zbližati s kakšnim novim človekom. Stres te brezizhodne situacije v njem sproži tudi telesne spremembe. Če je prej svoje »pajkove mreže« proizvajal in sprožal sintetično, so zdaj začele same brizgati iz njegovih zapestij. Te nenadne spremembe v DNK-ju služijo kot opomin, da je Peter vendarle drugačen, mutant, in film se v tem vidiku – seveda znotraj parametrov blockbusterja – spogleduje celo z žanrom telesne grozljivke. Bi moral Spider-Man pustiti, da ga skrivnostna mutacija nadgradi v še bolj učinkovit borilni stroj, ali pa naj se upre postopnemu razčlovečenju? Medtem, ko naš junak premleva to dilemo, se nadenj spravi skrivnostna entiteta, ki očitno lahko preskakuje med telesi nič hudega slutečih gostiteljev in se jim naseli v možgane. Ustvarjalci filma so se neznansko trudili skrivati, kateri antologijski stripovski lik, ki ga igra Sadie Sink, je osrednji antagonist zgodbe – ampak vse teorije oboževalcev so se izkazale za pravilne. Spider-Manova zgodba je naposled trčila s stripovskim svetom, v katerem se gibljejo mutantski Možje X. Med svoje zaveznike Spider-Man lahko šteje Črno vdovo – njo igra Florence Pugh. Ta s svojim štorastim slovanskim naglasom poskrbi za zabaven intermezzo. Drug zaveznik je profesor Bruce Banner, ki pa se bo seveda na neki točki napihnil v neobvladljivo zeleno pošast, Hulka. Malo manj prepričljiva je njegova bromanca s Frankom Castlom alias Kaznovalcem, žilavim vojnim veteranom in silakom, ki pretirava s svojim karikiranim mačizmom. Igra ga Jon Bernthal, kar števec igralcev iz Odiseje pripelje na tri (druga dva sta seveda Tom Holland in Zendaya). Najbolj prizemljeni in človeški prizori v filmu so tisti, v katerih se Petrova pot končno križa z MJ-jino. Zendaya zbuja vtis, da je v stripovski film vkorakala iz neke druge, veliko bolj odrasle drame. Njen lik trmasto vztraja pri človeški razsežnosti zgodbe in ji s tem daje težo. (Kljub temu nam scenarij z vpeljavo nadnaravnega omogoči za Petrovo situacijo skoraj transgresiven ljubezenski prizor, ki ga sicer ne bi dobili.) Zelo očitno je, da poskuša Nov dan Spider-Mana (in morda cel svoj panteon) potisniti v bolj odraslo, čustveno zrelo fazo. Morda je to edini način, da preživijo v zabavnem ekosistemu, ki je končno prerasel zlizano formulo superjunaških spektaklov s predimenzioniranimi, računalniško animiranimi kataklizmami in serijskimi uničenji sveta. Igralci so naposled več kot samo zamenljiva telesa, na katere se da navesiti pajkice in posebne učinke. Ideja je prava, čeprav je film v tretjem dejanju še vedno prenatrpan s peripetijo in bi mu koristil veliko hitrejši razplet. Vseeno pa nam pusti kanec upanja, da decembrski Vzpon doktorja Dooma, naslednje veliko poglavje Maščevalcev, ne bo popolnoma brezdušen behemot. Recenzijo je napisala Ana Jurc, bere Lidija Hartman. Iz oddaje Gremo v kino.

Svetovno nogometno prvenstvo je končano, vojne pa se nadaljujejo in celo stopnjujejo. »Trump je že desetkrat začel in končal napade na Iran in zelo verjetno se bo to nadaljevalo tudi v naslednjih mesecih,« pravi profesor na ekonomski fakulteti Marko Jaklič. Plovne poti se zapirajo, vlade se pripravljajo tudi na najbolj črne scenarije. Medtem se slovenska javnost ukvarja z novimi eskapadami slovenske politike. Meje so padle tako globoko, da dna niti ne vidimo več, ugotavljajo analitiki, ki napovedujejo še eno politično vročo jesen. Državljane čakajo lokalne volitve in štirje referendumi.

Film brazilskega režiserja Gabriela Mascara Modra sled bi lahko poimenovali tudi Babica gre na jug – pa čeprav na vzhod, po Amazonki. Glavna junakinja filma, 77-letna Tereza, se v distopični Braziliji prihodnosti mora soočiti z dejstvom, da država starejše od 75 let prisilno pošilja v tako imenovane kolonije, kjer naj bi si zasluženo odpočili po dolgih letih produktivnosti. Toda kar država predstavlja kot skrb za starejše, je v resnici, tega se dobro zaveda tudi Tereza, le priročna in poceni rešitev za to, kako se znebiti manj produktivne skupine prebivalstva – konec koncev še ni slišala za primer, da bi se kdo iz omenjenih kolonij kdaj vrnil. Ko Terezi uradniki odredijo napotitev v eno izmed njih, se upre diktatu, da bi bila zaradi svoje starosti poslana na simboličen odpad, ter se nameni slediti svojim sanjam. Čeprav ima film distopično vodilo, je režiser Brazilijo v filmu zasnoval le za odtenek drugačno od sodobne, tako pa je brez dvoma želel pokazati, da od tovrstne prihodnosti upravljanja starejšega prebivalstva v imenu ekonomske produktivnosti nismo daleč. Tereza se v filmu, še preden bi jo odposlali v kolonijo, sklene izpolniti svojo željo, da bi poletela z letalom. Toda ker za to potrebuje dovoljenje svoje hčere, ki je zaradi starosti zdaj njena skrbnica, jo pot najprej zanese na barko. Na bregu Amazonke najde ekscentričnega kapitana Caduja, ki z barko po Amazonki prevaža različen, morda nezakonit tovor, ter mu iz svojih prihrankov plača, da jo odpelje proti Itacoatiari. Tam bi ji morda uspelo najti koga za polet z ultralahkim letalom, za katerega, ker država tovrstne polete prepoveduje, ne bi potrebovala dovoljenja hčere. Začetna pot po reki simbolno začrta nadaljevanje filma. Medtem ko plujeta po neskončnih rečnih ovinkih, Cadu Terezo nauči voziti barko, v ključnem prizoru pa Cadu v reki najde polža, ki za seboj pušča nenavadno modro sled. Cadu si v oko kapne domnevno halucinatorno modro sluz in v deliriju vidi svojo prihodnost. Toda naslovna modra sled za Terezo ni le omenjena polžja tekočina, temveč modrina reke, ki jo vodi v prihodnost, začrtano po njenih lastnih željah. V nadaljevanju filmske pripovedi se Tereza znajde v raznih zagatah, med drugim jo oblasti zajamejo in skorajda odpeljejo v kolonije, vendar jim premeteno pobegne in postane prava pravcata ubežnica, ki se na koncu spet znajde na Amazonki, na barki prav tako starejše Roberte. Čeprav film Modra sled nekajkrat zaide v nadrealistične vode, to je že skorajda zaščitni znak sodobnih brazilskih filmov, je Mascarova filmska pripoved močno zasidrana predvsem v običajni Braziliji, po kateri se potika ubežnica. Nekateri izjemno posneti rečni prizori morda prikličejo v spomin druge amazonske filmske pustolovščine, toda režiser v bližnjem planu ves čas ohranja Terezo ter tako slavi njeno upornost in igrivost, pa tudi njeno telesnost in iz nje izhajajočo intimo, ki je pri prikazu starejših sicer na filmskem platnu pogosto spregledana. Film namreč bolj kot distopično svarilo deluje kot razprava o starizmu danes, o izključujoči nevidnosti starejših in o tem, kako poenostavljeno družba pogosto išče rešitve zanje in kako zlahka jim s tem odvzame avtonomno odločanje o tem, kako bodo preživeli starost. Recenzijo je napisala Petra Meterc. Iz oddaje Gremo v kino.

Francozinji Emmanuelle Richard in Leslie Simon sta s slovenščino spletli čustveno zvezo. Prva zaradi lepot slovenske narave in navduševanja nad kolesarskimi dosežki Tadeja Pogačarja, druga pa je oboževalka glasbene skupine Joker Out. Sandro Clemente je zaposlen kot vzdrževalec na Univerzi v Trstu, na kateri študira slovenščino. Rad tudi poje slovenske pesmi v slovenskih društvih. Poljakinja Anna Stefan se je za slovenščino odločila zaradi lepot naše dežele in njene prestolnice. Danes uči slovenščino v Lodžu in zanjo uspešno navdihuje tudi druge. Na tamkajšnji slovenistiki je vpisanih kar 30 študentk in študentov. Prav posebno zgodbo s slovenščino pa ima tudi Madžarka Kata Sulokné Karácsony. Živi v Monoštru, za slovenščino so jo navdihnili udeleženci likovne akademije. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, književnost in kulturo. Medtem ko številni preživljajo oddih ob morju, so oni namenili dva tedna spoznavanju slovenščine in slovenske kulture.

Nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon ne bo predstavnica Evropske unije za Sahel. Kot je sporočila, je visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas njeno nominacijo preklicala zaradi pritiska slovenske vlade in Evropske ljudske stranke. Medtem ko premier Janez Janša vztraja, da je bil postopek v zvezi z imenovanjem tudi po oceni zunanjega ministrstva vprašljiv, Fajonova pravi, da je bil pregleden in pravilen. V oddaji tudi: - Britanski premier Starmer v poslovilnem nagovoru zaželel srečo svojemu nasledniku Burnhamu - Po nočnem umoru na Koroškem policija išče pobeglega osumljenca - Španija slavi po včerajšnji zmagi na svetovnem nogometnem prvenstvu

Koalicija je na prvem vrhu ob kritikah prejšnje vlade začrtala projekte, ki jih bodo izpeljali do konca leta. Po včerajšnji vladni potrditvi zakona o Skoku pa nanj letijo ostre kritike stroke. Generalna državna tožilka Katarina Bergant meni, da bo s povečanjem vpliva politike na kadrovanje slabil strokovno avtonomijo tožilstva. Druge teme: - Iz Bruslja pozivi k dodatnim ukrepom za pregon korupcije in zaščito novinarjev pri nas - Britanski premierski stolček bo prevzel Andy Burnham - Čast sojenja na finalu svetovnega prvenstva pripadla Slavku Vinčiću

Zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, tako imenovani SKOK, je dobil zeleno luč vlade in odhaja na obravnavo v državni zbor. Kot je poudaril pravosodni minister Mihael Zupančič, gre za poenostavitev celotnega postopka. Medtem je vlada zaposlena tudi z oblikovanjem rebalansa proračuna, ki za letos predvideva zvišanje proračunskih odhodkov na skoraj 18,5 milijarde evrov. V oddaji pa tudi o tem: - V Ukrajini nezadovoljstvo in tudi protesti zaradi zamenjavi obrambnega ministra Fedorova - V Italiji izrekli zaporne kazne zaradi smrtonosne zrušitve viadukta Morandi v Genovi leta 2018 - Po razlitju goriva od jutra zaprte plaže v Portorožu; po navedbah pristojnih so razmere pod nadzorom.

Ob besedi zavitek marsikdo najprej pomisli na jabolčni štrudelj, ampak se za to besedo lahko skriva še marsikaj drugega. Poznamo tudi zavitke iz zelenjave in mesa. Sestra Nikolina je povedala, kako pripravimo zavitek iz bučk. Vlečeno testo z enim jajcem dobro pregnetemo. Naj ne bo ne premehko, ne prekrepko in naj se dobro odpočije. Medtem pripravimo nadev. Za tanek skutin namaz potrebujemo: 1 jajce, sol, malo skute in kakšno žlico kisle smetane. To namažemo po razvaljanem testu in na to grobo naribamo bučke. Teh ni niti treba lupit, jih samo očistimo in po potrebi obrežemo. Na vrhu potresemo zlatorumeno praženo čebulo. Po potrebi dosolimo in potresemo s poprom. Zavijemo in preložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Če je namazan z oljem, potem zavitek lahko po pekaču premikamo. Na vrhu namažemo s kislo smetano, nabodemo z vilico in postavimo v 190 stopinj Celzija vročo pečico. Peče se približno 40 minut, po potrebi ga vmes obrnemo ali pa prestavimo višje ali nižje v pečici. To je lahko odlična priloga ali pa glavna jed s solato. Pražena čebula da svojevrsten okus. Lahko pa zabelimo s prekajeno slanino ali olivnim oljem ... Na podoben način delamo zavitek iz špinače ali blitve (to samo blanširamo in naložimo na skutin namaz), na vrhu damo še malo sesekljanega česna ali narezanega drobnjaka. Zelo dober je tudi zavitek s praženim svežim zeljem na čebuli ali s praženim mesom.

Tretji polčas je bil nogometno obarvan. Medtem ko je Aluminij že začel tekmovanja – na tekmi s Šerifom v Moldaviji ni bilo zadetkov, povratna tekma pa bo v četrtek v mariborskem Ljudskem vrtu –, bodo drugi slovenski prvoligaši novo sezono začeli med 17. in 19. julijem. Več o novi, zelo neznani sezoni v 1. nogometni ligi pa smo govorili z gosti.

Iranski vrhovni vodja ajatola Modžtaba Hamenej je napovedal neizogibno maščevanje za uboj ajatole Alija Hameneja v izraelsko-ameriških napadih, ameriški predsednik Donald Trump pa je po nekaterih navedbah, da naj bi islamska republika načrtovala atentat nanj, posvaril, da Iran v tem primeru čaka uničenje. Medtem so se iranski in omanski predstavniki dogovorili o nadaljevanju medsebojnih tehničnih pogovorov za dosego sporazuma o plovbi skozi Hormuško ožino v skladu z mednarodnim pravom. Washington pa od Teherana zahteva javno izjavo o tem, da bo trgovskim ladjam omogočil varen in prost prehod skozi ožino.

Medtem ko karavana na kolesarski dirki po Franciji zaključuje prvi, neprekinjen teden kolesarjenja, se na travnatih igriščih All England Lawn Tennis kluba zaključuje tretji letošnji teniški grand slam. Petek je moški polfinalni dan

Domači politični parket te dni zaznamujejo predvsem finance. Na pristojnem parlamentarnem odboru danes pretresajo upravljanje javnih financ pod prejšnjo administracijo, očitki pa so obojestranski. Medtem v javnosti odmeva napoved o nižanju pogodbeno že odobrenih sredstev za kulturo. Nekdanja ministrica Asta Vrečko zagotavlja, da so ministrstvo predali z najvišjim proračunom, dodaja pa še, da to ni pravi trenutek za grožnje in reze sredstev tistim, ki so jim sredstva že bila odobrena. Očitke, da gre za pritiske, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc zavrača in dodaja, da ne gre za nikakršno obračunavanje s kulturniki. Druge teme: - Predsednik državnega zbora Stevanovič kritičen do sredstev, obljubljenih Ukrajini; zavzema se za izvedbo referenduma o članstvu v Natu - Iran po silovitih ameriških napadih nadaljuje obstreljevanje zaveznic ZDA v regiji - Propadli dve tretjini vzorcev celic Biobanke, odvetniki prizadetih družin napovedujejo tožbo

Medtem ko ministrstva pospešeno pripravljajo rebalans proračuna, se člani parlamentarnega odbora za finance prepirajo o tem, kako je javne finance upravljala prejšnja vlada. Vladna in opozicijska stran kritizirata druga drugo, Fiskalni svet pa ukrepe obeh označuje kot odmikanje od zavez oziroma srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Druge teme: - Iran na ameriške napade spet odgovarja z obstreljevanjem zalivskih držav. - Najtoplejši junij doslej terjal tudi več kot 5 tisoč mrtvih v Nemčiji. - Maribor s prestižnim priznanjem za trajnostni razvoj turizma.

Oddajo Gymnasium smo namenili tekmovalnemu športnemu plezanju. Slovensko plezanje je že vrsto let sopomenka za vrhunske rezultate. Medtem ko nas reprezentanti v športnem plezanju redno razveseljujejo z medaljami in uvrstitvami med najboljše na svetu, vse hitreje napreduje tudi hitrostno plezanje, kjer slovenski tekmovalke in tekmovalci postavljajo nove mejnike in dokazujejo, da ima tudi ta disciplina pri nas svetlo prihodnost. V studiu so bili člani Slovenske reprezentance v športnem plezanju Eva Škrlec, Lina Funa in Lovro Tomazin in člani Slovenske reprezentance v hitrostnem plezanju Nik Sevnik, Anej Koštomaj, Stella Novak in Zoja Leskovar. V oddaji smo pogledali na izjemno uspešno sezono, govorili o novih državnih rekordih, o tem, kako nadaljujejo tradicijo odličnih slovenskih dosežkov na mednarodnih tekmovanjih, primerjali smo tudi različne zvrsti plezanja – od hitrosti do težavnosti in balvanov.

Vročinski val z visokimi temperautrami, ki pustoši po Evropi, bo pri nas vztrajal do sredine tedna, temu naj bi sledil prehod hladne fronte z možnostjo močnih neviht. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da so evropske države v minulem tednu zabeležile več kot 1300 smrti več običajno. Medtem ko številne države v srednji Evropi - med drugim Češka, Madžarska in Poljska - poročajo o novih temperaturnih rekordih, so zahodni del celine že zajele hude nevihte. Druge teme: - Iran zagotavlja, da ima popoln nadzor nad prometom v Hormuški ožini. - Putn obljublja varnost Rusije med ukrajinskimi povračilnimi napadi. - Na svetovnem nogometnem prvenstvu začetek izločilnih bojev.

Medtem, ko si vse v Avstriji živeče manjšine prizadevajo, da bi se lahko pripadniki manjšin v njihovih jezikih izobraževali tudi na Dunaju, koroškim Slovencem dvojezičnega pouka od vrtca do mature še niso zagotovili niti na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. In ker se tudi tam končuje šolsko leto, z našo dopisnico preverimo, katere počitniške programe so pripravili mladim.

Pred poslanci je danes zakon o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov, ki je del novega azilnega sistema Evropske unije. Medtem ko vlada poudarja učinkovitejšo obravnavo prošenj za azil, opozicija opozarja na kršenje človekovih pravic. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar premierja Janeza Janšo pozvala, naj spremeni odločitev o praporščakih NOB in TIGR, ki niso vabljeni na državno proslavo - Deset let po bexitu dve tretji Britancev referendumsko odločitev obžaluje; medtem se je z Downing streeta poslovil že šesti predsednik vlade - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi po včerajšnjih dveh golih proti Avstriji postal najboljši strelec v zgodovini svetovnih prvenstev v nogomet

V nevihtni noči se ob vznožju Dinare pojavi skrivnostna tujka v črnini. V rokah nosi le Sveto pismo in majhno culico s kostmi – posmrtnimi ostanki svojega moža Marka, ki je umrl v požaru v daljnem Čilu. Vdova Teresa, ki jo je karizmatično upodobila Manuela Martelli, je prepotovala pol sveta, da bi moža pokopala v domači zemlji. Toda v odmaknjeni pastirski skupnosti naleti na svet, katerega jezika, običajev in pravil ne pozna. Prva jo sprejme Markova sestra Milena, ki med poletno pašo sama skrbi za domačijo. Kljub jezikovni in kulturni pregradi se med ženskama splete tesna vez. S kretnjami in ilustracijami iz Teresinega molitvenika si ustvarita svoj način sporazumevanja. Milena, ki jo družina zmerja z Mutavo in jo obravnava kot breme, v tujki prvič najde nekoga, ki jo zares posluša. »Kot da si padla z neba, da ne bom sama,« pravi z otroškim navdušenjem. Njuno zavezništvo načne prihod Mileninega brata Nikole, nasilnega in oblastnega mladeniča, ki se želi s poroko s Tereso polastiti zemlje, ki naj bi jo podedovala po pokojnem možu. Hrvaška režiserka in scenaristka Hana Jušić tako postopoma razgrinja osrednji zaplet filma. Milenino navdušenje nad prihodom svakinje ni naključno: neusmiljeno pastirsko okolje visoko v gorah na začetku 20. stoletja je do žensk še posebno neprizanesljivo. To spoznanje se stopnjuje z vsakim novim trkom s togim patriarhalnim redom, ki se še izraziteje razkrije po Teresinem prihodu na vrh planine. Tam sreča Markovega starejšega brata Ilijo, molčečega vodjo klana, ki mu drugi pastirji čedalje manj zaupajo. Teresin prihod sproži val sumničenja. Pastirji dvomijo, da je res Markova vdova, sprašujejo se, zakaj z možem nista imela otrok, in ugibajo o njenih resničnih namenih. Ker nenehno moli v španščini, ji pripisujejo »čudne besede« in zlovešče namene. Govorijo, da ima »lažnive oči«, da je »črni vrag«, celo čarovnica, ki bo nad njihovo čredo priklicala volkove. Čeprav so tudi gledalci sprva nekoliko nezaupljivi do nje – režiserka namreč o njej razkrije zelo malo, hkrati pa jo vztrajno postavlja v središče in z njeno tiho navzočnostjo oblikuje ritem pripovedi – se postopoma izkaže, da film ne pripoveduje o nevarnosti od zunaj, temveč o nasilju in strahovih, ki jih ustvarja skupnost sama. Čilenka Teresa na okolico brez dvoma učinkuje. Medtem ko se Milena, ki jo je prepričljivo utelesila Ana Marija Veselčić, obsedeno naveže nanjo in v njej najde oporo za upor proti vsiljenim pravilom, se najbolj kompleksna dinamika razvije med Tereso in Ilijo. Režiserka spretno spodmika gledalčeva pričakovanja in dosledno zavrača moški pogled, ki bi njun odnos skrčil na romantično razmerje. Med njima se razvijeta razumevanje in naklonjenost, ki se sprva zdita utemeljena predvsem v veri, vendar ju kmalu prežame potlačeno hrepenenje. Prav Iliji, ki ga občuteno odigra Filip Đurić, se Teresa v vrhuncu filma edinemu razodene in mu razkrije svojo preteklost, četudi v maternem jeziku z dodatkom zelo skromnega hrvaškega besedišča. Režiserka se pri tem izogne konvencionalnim retrospektivam in namesto pogleda v preteklost izbere skoraj gledališko rešitev: kamera kroži okoli nastopajočih, medtem ko se Teresini spomini sprožajo v istem prostoru, svetlobni snopi pa osvetljujejo prelomne trenutke njenega življenja. Premišljeno filmsko formo dopolnjujejo veličastne panorame kamnite pokrajine in doneča elektronska glasba, ki poudarjajo enega osrednjih motivov filma – človekovo majhnost pred naravo in bogom. Ko skupnost Tereso označi za grožnjo, film začne prepletati vero in vraževerje, versko dogmo in magično mišljenje, demonizacija tujke pa postane ključni mehanizem ohranjanja obstoječega reda. Film Bog ne bo pomagal združuje zgodovinsko dramo, folklorno srhljivko in mračni neovestern v vizualno osupljivo in tematsko izjemno konsistentno celoto. Pokaže, kako skupnost svoje strahove projicira na tiste, ki vzbujajo pozornost, predvsem pa, kako hitro patriarhalni svet žensko avtonomijo razglasi za greh. Zato Milenine besede Teresi: »Ti nisi grešnica, ti si ženska« ne učinkujejo le kot emancipatorna izjava, temveč kot obsodba družbe, ki še vedno ne zna ločiti med obema pojmoma. Piše: Iva Katušin Bere: Ajda Sokler

Po včerajšnjih optimističnih napovedih Irana in Združenih držav o skorajšnjem podpisu mirovnega dogovora se dogajanje v Hormuški ožini znova zaostruje. Ameriška vojska je namreč sporočila, da so sestrelili več iranskih dronov, usmerjenih na trgovske ladje. Strani podajata tudi nasprotujoče si informacije o vsebini sporazuma. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropski pakt o migracijah in azilu po mnenju državnega sekretarja Predaliča breme prenaša na manjše države - Predsednik Resnice Stevanović napovedal poplačilo terjatev do nekdanjih delavcev podjetja Progros - Po uradnem odprtju 61. Borštnikovo srečanje prehaja v tekmovalni del

Ameriški predsednik Donald Trump je kot ničkolikokrat doslej znova obrnil ploščo. Potem ko je grmel o tem, da bo Iran doživel najhujše napade, je sinoči umaknil grožnje. Medtem iz Teherana sporočajo, da še ni nobenega končnega dogovora. Drugi poudarki oddaje: Nov evropski pakt o migracijah in azilu se začenja izvajati v celoti, na kar naša država še ni povsem pripravljena. Za slovesno odprtje Borštnikovega srečanja bo drevi poskrbel španski plesni spektakel Svetovno prvenstvo v nogometu se je začelo z zmagama Mehike in Južne Koreje

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ker so romani izjemno raznoliki po svojem obsegu, obliki in vsebini, tudi ni nemudoma jasno, kaj bi utegnila biti tista njihova skupna lastnost, zaradi katere jih vendarle lahko spravimo pod isto oznako: romanTolstojeva Ana Karenina je, kot dobro vemo, precej špehata knjiga, medtem ko je Cankarjeva Hiša Marije Pomočnice čisto tanka. Goethejevo Trpljenje mladega Wertherja se sklene tragično, s samomorom, medtem ko se Prevzetnost in pristranost Jane Austen izteče v pravi pravcati happy end. Cervantesov Don Kihot kar kipi od napetih prigod in preobratov, medtem ko Oblomov, osrednji junak v istoimenskem delu Gončarova, komaj vstane iz postelje. Povedi, v katerih je Proust izpisal V Swannovem svetu, so vratolomno nalomljene v številna priredja in podredja, ki v iskanju končne pike zlahka bohotno napolnijo celo stran ali še več, medtem ko so Hemingwayevi stavki v Komu zvoni poudarjeno kratki, čvrsti, strogo obvladani. Medtem ko García Márquez v Stotih letih samote po svoje popisuje zgodovino Kolumbije, nam Cao Xueqin s Sanjami v rdeči sobi slika osupljivo podobo Kitajske sredi 18. stoletja. In ko smo že pri stoletjih – Petronij je svoj Satirikon pisal v prvem, Han Kang pa svojo Vegetarijanko v enaindvajsetem. Ni kaj, svetovni romaneskni kanon sestavljajo dela, ki si med seboj niso niti malo podobna. Pa vendar za vse te knjige pravimo, da so to romani. Zakaj? Kaj neki bi utegnila biti tista njihova sicer izmuzljiva, težko ugotovljiva, skrivnostna, a vendar skupna lastnost, ki nam omogoča, da jih – pa naj bodo še tako različni med seboj – vendarle lahko spravimo pod isto oznako: roman? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili komparativista, predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofska fakultete, akad. dr. Toma Virka. Naš gost je namreč pred nekaj meseci pri Založbi Univerze v Ljubljani izdal razpravo Spisi o teorijah romana, kjer na pregleden in komunikativen način pretresa nekaj najbolj intrigantnih, intelektualno ambicioznih teorij, ki so jih v 20. stoletju ponudili raziskovalci literature, da bi odgovorili na zagonetno vprašanje, kaj je to roman oziroma, še natančneje, po čem je roman pravzaprav roman. Foto: don Kihot in Sančo Pansa, junaka prvega evropskega novoveškega romana, kakor ju je leta 1893 upodobil francoski slikar Louis Anquetin, litografija (Wikipedia, javna last)

Po predstavitvi ministrskih kandidatov vlado Janeza Janše od nastopa mandata loči le še zadnji korak – jutrišnja potrditev ministrske ekipe v državnem zboru. Takoj zatem bo sledila tudi prva seja nove vlade. Medtem se je danes še zadnjič sešla vlada Roberta Goloba, vendar brez ministrov iz stranke SD. Odhajajoča ekipa ocenjuje, da je mandat sklenila uspešno in da državo naslednikom predaja v dobrem stanju. Drugi poudarki: - Padec brezposelnosti za dva odstotka in pol na mesečni ravni ter 0,3 na letni. - Naša država med peterico, ki jo želi Madžarska povabiti v Višegrajsko skupino. - Tržaško pristanišče, ki je prvo v Italiji po pretovoru na železniške tire, bo še okrepilo to infrastrukturo.

Državni zbor bo o četrti Janševi vladi odločal v četrtek. Medtem se na delovnih telesih nadaljujejo predstavitve kandidatov za ministre in njihovo potrjevanje. Kandidat za vodenje resorja za notranje zadeve Franci Matoz je napovedal ločene plačne sisteme za policijo, vojsko, zdravstvo, socialno-varstvene storitve ter izobraževanje in kulturo. Kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer, ki je prav tako uspešno prestal zaslišanje, se ni želel izreči o tem, ali bo naša država umaknila priznanje Palestine. Med drugim se je zavzel za krepitev vloge Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato ter odnosov z Združenimi državami. Drugi poudarki oddaje: - Obsežni napadi po Ukrajini zahtevali več kot deset življenj, številni ujeti pod ruševinami, Rusija trdi, da je ciljala vojaško industrijo. - Ameriški kongres predlaga širjenje in utrjevanje vojaškega sodelovanja z Izraelom. - Ljubljanski referendum o prometu po prepričanju župana Jankovića ne bo spremenil ničesar, češ da je bil odlok že umaknjen.

Medtem ko si je ameriški predsednik Donald Trump vzel čas, da se odloči glede mirovnega dogovora z Iranom, njegov zaveznik Izrael ne počiva. Nasprotno: svojo ofenzivo v Libanonu venomer širi, sile judovske države že ogrožajo tudi prestolnico Bejrut. Med državama uradno sicer velja premirje, to pa hoče Teheran, ki podpira libanonsko gibanje Hezbolah, uveljaviti tudi v resnici v okviru sporazuma z Washingtonom. Trumpu ob tem očitajo, da je s svojimi pretiranimi zahtevami in zavlačevanjem izdal diplomacijo. V oddaji tudi o tem: - ZDA, Velika Britanija in Avstralija bodo skupaj proizvajale vojaške podvodne drone - Na Kambreškem po več kot mesecu dni več deset prebivalcev še vedno brez ustrezne oskrbe z vodo - Slovenski kanuisti v Tacnu poskrbeli za komplet kolajn

Medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump odloča, kaj storiti glede mirovnega dogovora z Iranom, Izrael krepi silovitost napadov na Libanon. Samo danes jih je izraelska vojska izvedla več kot deset, izraelske enote pa so prodrle že več kot 30 kilometrov daleč na libanonsko ozemlje in prečkale reko Litani. Ob vztrajnih izraelskih grožnjah libanonske oblasti pozivajo prebivalce na jugu države, naj se umaknejo na varno.

O kandidaturi Janeza Janše za mandatarja bodo poslanci odločali v petek. Dogajanje v državnem zboru je zaznamovano tudi z očitki poslanske skupine Resnice, da so jih skušali podkupiti. Medtem je policija pridobila poročilo nemških sodnih izvedencev o posnetkih, ki so zaznamovali slovensko predvolilno kampanjo. Obravnaval ga je sekretariat Sveta za nacionalno varnost. Druge teme - Vladimir Putin in Ši Džinping podpisala številne dogovore med državama - EU po dolgih pogajanjih v trgovinski pogovor z ZDA uvedla dodatne varovalke - Ob zamudni obnovi SNG Drama v zraku trije načrti.

Iransko-ameriški pogovori o prekinitvi ognja so zastali, kljub pozivom in grožnjam z obeh strani. Ameriški predsednik Donald Trump znova svari pred posledicami za Teheran, če ta ne bo kmalu sklenil dogovora; iranski zunanji minister Abas Aragči pa opozarja, da so pripravljeni na vnovičen neposreden spopad z ZDA, če pogajanja ne bodo prinesla sprejemljivih rezultatov. Medtem so posledice zaprtja Hormuške ožine za ves svet vse občutnejše. Drugi poudarki oddaje: - Nekdanji britanski zdravstveni minister Streeting napovedal kandidaturo za vodenje laburistov in vlade. - Kobilarna Lipica v pričakovanju sredstev za naložbo v obnovo bazena. - Slovenski hokejisti na svetovnem prvenstvu elitne skupine premagali Čehe.

Na sinočnji slavnostni večerji dopisnikov Bele hiše, na kateri je bil tudi ameriški predsednik Donald Trump, se je zgodil strelski incident. Varnostne službe so oboroženega osumljenca, ki je želel vstopiti v slavnostno dvorano, prijele, predsednika in njegovo soprogo pa odpeljale na varno. Motiv še ni znan. Drugi poudarki oddaje: - Medtem se v svetu vrstijo obsodbe. Voditelji povečini poudarjajo nesprejemljivost nasilja v demokraciji. - Zelenski ob 40-ti obletnici jedrske nesreče v Černobilu Rusijo obtožil jedrskega terorizma. - Stroka ob svetovnem tednu imunizacije, poudarja, da je zaščita s cepljenjem pomembna v vseh življenjskih obdobjih.

"Teksas" v slovenski politiki se nadaljuje. Nova koalicija je izrisana, četrta Janševa vlada pravzaprav sestavljena, pa nas imajo še vedno za norce in nadaljujejo skrivalnice. Še predsednica republike je zmedena. Pa družinski člani morebitnih bodočih ministrov tudi, zato je prvak SDS moral končno javno spregovoriti o potencialnem mandatarstvu. Medtem ko poslanci v državnem zboru na glasovnicah igrajo "tri v vrsto", evropski komisar za energijo napoveduje najhujšo energetsko krizo v zgodovini. 40 let po najhujši jedrski nesreči v zgodovini.

Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.

Ameriška blokada iranskih pristanišč bo trajala, dokler ne bo dosežen končni dogovor z Iranom, je sporočil ameriški predsednik Donald Trump . Iran pa je zagrozil, da hormuška ožina ne bo dolgo ostala odprta, če amerika ne bo umaknila svojih ladij. Medtem sta Francija in Velika Britanija gostili evropski vrh 40-tih držav za zagotavljanje proste in varne plovbe skozi Hormuško ožino. Kljub novih kritikam ameriškega predsednika Donalda Trumpa na račun zaveznic v zvezi NATO so Evropejci pripravljeni na posredovanje, a šele ko bo konec sovražnosti v Perzijskem zalivu. V oddaji tudi o tem: - V Svobodi umik Demokratov iz koalicijskih pogajanj označili za politično prevaro - Maribor ta konec tedna v znamenju zborovske glasbe - Odbojkarice Branika blizu osvojitve osemnajstega naslova državnih prvakinj

Ameriški minister za vojno Pete Hegseth je razglasil popolno zmago nad Iranom, potem ko sta se Washington in Teheran dogovorila za prekinitev ognja. Novi režim ni imel več manevrskega prostora ali časa, zato je privolil v dogovor, ki pomeni, da nikoli ne bo imel jedrskega orožja. Medtem tudi Iran razglaša zmago, najbolj pa so si oddahnile države, ki so odvisne od zalivske nafte. Njene cene so močno upadle. Drugi poudarki oddaje: Stranke prihodnjega sklica DZ so se dogovorile o oblikovanju mandatno-volilne komisije. Ustavno sodišče je pritrdilo omejevanju dodatnega dela zdravnikov pri zasebnikih. Mariborska občina bi posvetovalni referendum o postavitvi sežigalnice organizirala 21. junija.

V izhodiščih za koalicijski sporazum Gibanje Svoboda predlaga razrez 16-ih resorjev in ločeno sodelovanje s stranko Resni.ca. Medtem je predsednik SDS Janez Janša ob objavi uradnih izidov volitev in zavrnitvi strankine pritožbe napovedal možnost nadaljnjega izpodbijanja. Druge teme: - V senci prihajajoče energetske krize so na današnjem sestanku na gospodarskem ministrstvu o ukrepih za boj proti njej ustanovili delovno skupno, v kateri so Trgovinska, Obrtna in Gospodarska zbornica. Po besedah njene generalne direktorice Vesne Nahtigal so se strinjali, da je treba najprej sprejeti ukrepe glede cen naftnih derivatov za avtoprevoznike in kmete in sicer z boljšimi subvencijami zanje. - Če Iran ne bo sprejel dogovora, bo to drevi vodilo v uničenje civilizacije, je ameriški predsednik Donald Trump danes zaostril sinočnje grožnje. Da si jih Trump ne želi uresničiti, je ob robu današnjega obiska Budimpšte dejal ameriški podpredsednik JD Vance. Poudaril je, da si niti sam ne želi zaostrovanja in da se zato pogajajo tako agresivno. Kot je dodal, je žoga zdaj na iranski strani. - Novi koroški deželni glavar je Daniell Fellner. Predstavniki naših tamkajšnjih rojakov ne pričakujejo velikih sprememb. Predsednika narodnega sveta koroških Slovencev Valentina Inzka veseli, da je Fellner med drugim povedal, da je imel babico, ki je proti koncu življenja govorila le še slovensko.

Zdravo! Tokrat napovedujemo napovedovalno spletno stran napovej.si, ki bo napovedovala prihodnost, ki jo vsi napovedujemo. Medtem ko debatiramo, kdo je resnični zmagovalec volitev (mi še vedno napovedujemo veliko zmago Janeza Janše), sklenemo, da bi bile gostilniške metode zbiranja podatkov o korupciji bistveno cenejše in bistveno natančnejše od Black Cubea. Tudi o overjenemu podpisu in njega vrednosti in o "tanovem" Pahorju rečemo ene dve. V drugem delu se končno premaknemo v Narodni park Garamba. Med sprehodom od Afrike do Šentvida pri Stični razpravljamo o divjini, turizmu in vojnih razmerah ter ugotovimo, da je razlika včasih samo v tem, koliko papirjev moraš podpisati – trava na pristajalni stezi pa je enaka tako v Šentvidu kot v Garambi.

Uničujoč veter se bo predvidoma nekoliko umiril ponoči, a bo še vedno močan. Pripadniki pristojnih služb se pri odpravljanju posledic osredotočajo na zagotavljanje osnovnih življenjskih razmer, pojasnjuje poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, ki dodaja, da prekrivanje strehe ni delo interventnih služb. Druge teme: - Prvi povolilni sestanek peterice strank od sedmih, ki so se uvrstile v parlament, pričakovano ni prinesel odgovora o sestavljanju koalicije. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala vse stranke, naj sestankujejo vsak dan, saj si zaradi razmer v svetu želi čimprejšnjega oblikovanja vlade. Ob seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske pa je pozdravila napredek in pozvala k dodatnim prizadevanjem. - Ob nadaljevanju iranskih raketnih napadov na Izrael ta napoveduje razširitev svojih napadov na Islamsko republiko. Medtem se vrstijo namigi o pripravah na pogovore med Washingtonom in Teheranom za končanje konflikta. - Potem ko so v Planici preložili prve polete žensk na letalnici bratov Gorišek, je veter odnesel poskusno serijo skakalcev. Ti so posamično tekmo začeli pred pol ure, njihove kolegice bodo trening predvidoma izpeljale med serijama.

Epizoda prikazuje kompleksno dvojnost Isaaca Newtona, saj ga ne opiše le kot racionalnega znanstvenika, ampak tudi kot »zadnjega med čarovniki«. Medtem ko ga zgodovina slavi zaradi njegovih matematičnih zakonov gibanja in odkritja univerzalne gravitacije, podkast razkriva, da so bili njegovi znanstveni preboji globoko zakoreninjeni v alkimiji, teologiji in misticizmu. Newton je vesolje dojemal kot božanski kriptogram. Z eksperimenti s strupenimi kemikalijami in razlagami svetopisemskih prerokb je iskal sledi Boga v naravi. Ironično pa so matematični okviri, ki jih je ustvaril za dokazovanje božanske prisotnosti, kasnejšim učenjakom omogočili opis samovzdržnega vesolja, ki deluje brez stvarnika. Newtonovo obsesivno iskanje skritih duhovnih resnic je tako nehote utrlo pot sekularni dobi sodobne znanosti. Izvorni članek: Isaac Newton – zadnji mag, ki je nehote razčaral svet Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Premier Robert Golob se je z več evropskimi kolegi posvetoval o domnevnem tujem vmešavanju v volitve pri nas - kot je dejal ob prihodu na vrh Evropske unije, so ocenili, da gre za grob poseg v temelje demokracije. Evropsko komisijo in Evropski svet so v pismu pozvali, naj primer ne le razišče ampak na njegovi podlagi tudi pripravi učinkovit, preventiven odziv. Druge teme: - Vlada bo v senci visokih cen naftnih derivatov predvidoma že z jutrišnjim dnem deregulirala cene goriv na avtocestah. Medtem podjetniki in kmetje svarijo pred posledicami pomanjkanja goriva. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek medtem opozarja, da so bencinski brez zalog, kmetje pa se v iskanju goriva vozijo od enega do drugega servisa. - Ukrepi za blaženje energetske draginje so na dnevnem redu tudi na vrhu evropskih voditeljev v Bruslju, saj nenehni napadi na energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu cene energentov poganjajo v nebo. - Na mariborski občini poteka preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada; neuradno naj bi bil zlorabe položaja osumljen tamkajšnji župan Saša Arsenovič, preiskave potekajo tudi na sedežu podjetja SH Global.

Ne samo politični nasprotniki Trumpu očitajo, da se v poskusu, da bi preusmeril pozornost z Epsteinovih dosjejev, igra s tretjo svetovno vojno. Vpletenih je vse več držav. Brezpilotnik je v teh dneh poletel tudi proti britanskemu oporišču na Cipru, balistična raketa proti Turčiji. Ob takih dogodkih se sprožajo mehanizmi za preživetje. Medtem pa se podpisujejo pogodbe.

Izrael in Združene države danes nadaljujejo napade na Iran in napovedujejo, da bodo še okrepili napade na ključne elemente režima. Medtem iranska vojska izvaja povračilne napade na tarče v zalivskih državah. Zaradi razmer na Bližnjem vzhodu se po nekaterih podatkih v Slovenijo ne more vrniti več sto državljanov. Podpredsednik vlade Matej Arčon je povedal, da bosta v prihodnjih dneh v Oman za evakuacijo odpotovali dve čarterski letali. V oddaji tudi o tem: - Cene nafte se bodo zaradi razmer na Bližnjem vzhodu najverjetneje dvignile - Policijski sindikat bo morda 12. marca začel stavkati - Včeraj se je v Cankarjevem domu končalo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana

Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.

Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bodo pogajanja za končanje vojne v Ukrajini nadaljevala ta konec tedna. Jutri naj bi se na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Trumpom. Na srečanju se bosta pogovorila o varnostnih garancijah in teritorialnih vprašanjih. Medtem iz Kijeva poročajo o novih ruskih napadih. Ostali poudarki oddaje: - V Siriji počasna in težavna integracija Kurdov v državne ustanove. - Projekt Drugi tir zamuja za več kot leto dni. - V prazničnih dneh bo po delu Notranjske krožil Mrazomobil.

V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.