Podcasts about medtem

"Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več." Elif ŠafakV romanu Po nebu tečejo reke potuje kapljica vode, reke pa skozi stoletja valovijo s tisočerimi spomini. Ljudje razmišljajo o zgodovini in znanosti, berejo epe in si pripovedujejo zgodbe, pišejo poezijo, poznajo modrosti in mite, kopičijo znanje, odkrivajo pozabljene pisave ter razvozlavajo skrivnostne znake. Zanima jih posebna in presunljiva dežela, kjer so davno tega asirski kralji gradili palače, kanale in vrtove ter postavili ogromno knjižnico z zaščitnimi duhovi pred vsakim vhodom, da se temu blaženemu raju ne bi pripetilo nič hudega … Vendar se je zgodilo – in se še vedno dogaja: preganjanja, pokoli in smrti. Rečni tokovi na dolgem potovanju čez širjave in daljave, puščave in goščave, doline in kotline, skozi svetlobo in temo človeštva, skozi hlad in toploto – ko voda zaledeni, izpareva in se znova utekočinja – prenašajo dežno kapljico. Ta je lahko zadnja v plastenki vode ali čista, grenka solza, ki tava na svoji krožni poti proti morju … V tem neprestanem kroženju vode se s kapljico prepletajo fiktivni dogodki in dejansko izpričana zgodovina: najprej dežna kapljica pristane na glavi asirskega kralja Asurbanipala v Ninivah, na koncu prepleta zgodb pa je to solza, ki spolzi iz očesa na rečni čoln v Londonu. Medtem padajo imperiji, ki so se znali nekako preslepiti, da bodo trajali večno. Tudi ljudje živimo v pomirjajoči zmoti, da bodo stavbe, ki jih postavljamo, pesmi, ki jih zlagamo, in civilizacije, ki jih ustvarjamo, preživele tudi potem, ko nas bo odnesla reka večnega počitka. Sogovornica: Andreja Udovč, Založba SanjePrevedla: Maja Ropret

Zaradi obsežnih snegolomov na severovzhodu države brez oskrbe z elektriko ostaja približno 35.000 odjemalcev. Po navedbah pristojnih bo tako vsaj še nekaj dni. Razmere so najbolj zahtevne na območju Maribora. Medtem ko so težave s pitno vodo odpravlili, razmere ostajajo zahtevne v gozdovih, kjer je po prvih ocenah poškodovanih približno 50 tisoč kubičnih metrov drevja. Zaradi snežnih razmer so v nekaterih šolah danes so odpovedali pouk.

V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec

Tokrat gremo na Beko, kraško vasico na slovensko-italijanski meji v občini Hrpelje-Kozina. Tam je doma Mirjan Valečič, ki pa je trenutno daleč od domačega kraja. Je namreč ključni člen zvenečega imena britanskega kolesarstva, ekipe Ineos Grenadiers. Medtem ko se svetovni kolesarski zvezdniki potijo na »girih, tourih in vueltah«, Mirjan v ozadju upravlja s pravim tehnološkim čudom: ogromnim tovornjakom, ki je hkrati vrhunska kuhinja in restavracija na kolesih. In ker kolesarji ljubijo kavo, ima v tovornjaku še poseben kotiček s kavnim aparatom. Spoznali bomo njegovo nomadsko življenje v zakulisju največjih dirk, kjer si roke podajata stres in izjemna kolegialnost.

Kulturo v veliki meri kroji tudi kulturna politika, zato smo dan po kulturnem prazniku pripravili pogovor s predstavniki parlamentarnih strank. V pogovoru sodelujejo Asta Vrečko (Levica/Vesna), Ignacija Fridl Jarc (Slovenska demokratska stranka), Dejan Prešiček (Socialni demokrati), Aleš Novak (Demokrati Anžeta Logarja), Sara Žibrat (Gibanje Svoboda), Iva Dimic (NSi/SLS/Fokus Marka Lotriča), Mitja Bervar (Prerod), Arne Jakob Zakrajšek (Mi, socialisti). Kako razrešiti gordijski vozel prenove ljubljanske Drame? Napoveduje se še en referendum na področju kulture – v Celju so začeli zbirati podpise za razpis lokalnega referenduma o zavodu za sodobni ples. Medtem ko pada bralna pismenost med najstniki, šolske knjižnice nimajo zagotovljenega dotoka kakovostnih knjig. Kakšna bo v prihodnje podpora na področju filma? In med drugim tudi o Zasukovi minimalki, uredbi o minimalnem plačilu samostojnih delavcev v kulturi, ki je ne upoštevajo vse ustanove. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO.

Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.

Medtem ko so v Avstraliji decembra za mlajše od šestnajst let prepovedali uporabo družbenih omrežij, se pobude pojavljajo povsod po Evropi. Slovenija podpira idejo, da bi podoben zakon uvedli na ravni Evropske unije. O pobudi za starostno omejitev in o izzivih in pasteh, ki jih uporaba družbenih omrežij prinaša za otroke in mladostnike, smo se v Radijski tribuni pogovarjali s šolsko svetovalno delavko in psihologinjo iz Društva Šteker. Gostili smo tudi mariborske dijake, ki so predstavili svoj pogled in predloge za ukrepanje glede uporabe družbenih omrežij med mladimi.

Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.

Grenlandski premier Jens Frederik Nielsen je v današnjem odzivu na ameriške težnje po prevzemu največjega otoka na svetu dejal, da se mu vojaški napad ne zdi verjeten. Kot je dodal, jetreba biti kljub temu pripravljen na vse scenarije. Danska premierka Mette Frederiksen pa je zaradi groženj presdednika Združenih držav Donalda Trumpa s trgovinsko vojno poudarila nujnost odziva Evrope. Evropski parlament bo po napovedih več političnih skupin zaradi Trumpovih carinskih groženj začasno ustavil potrjevanje julija sklenjenega trgovinskega dogovora. Medtem so se finančni ministri članic Unije v Bruslju strinjali, da mora biti odziv 27-terice pragmatičen in močan. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je dejal, da med morebitnimi protiukrepi ne izključujejo uporabe instrumenta proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države oziroma tako imenovane trgovinske bazuke. Medtem je ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu posvaril evropske države, naj je ne uporabijo prej omenjenega instrumenta. 27-terica omenjenega ukrepa ni uporabila še nikoli, za njegovo uporabo pa se je v svojem nagovoru v mondenem švicarskem letovišči zavzel francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ameriške grožnje glede zasedbe Grenlandije in nove fronte s carinami so znova šokirale evropske države, ki pretresajo bolj in manj odločne možnosti za odziv. Medtem ko se Francija odkrito zavzema za najstrožje protiukrepe, je bil britanski premier Keir Starmer za zdaj zadržan glede možnosti za carinsko vojno z zaveznico. Meni, da je mogoče spor v zvezi z Grenlandijo rešiti z mirnimi pogovori, a ob zavedanju, da o usodi otoka odločajo Grenlandci in danska vlada. Španija žaluje: v trčenju vlakov 39 mrtvih, več kot 120 ranjenih IMF: svetovna gospodarska rast bo stabilna, inflacija nekoliko nižja Večina poštnih poslovalnic po Sloveniji bo skrajšala delovni čas

Tudi minuli teden ni bilo pomembnejšega dogodka na svetu brez pečata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko trdi, da so mu iranske oblasti zagotovile, da na tisoče zaprtih zaradi protestov ne bodo obsodile na smrt, nekateri viri napovedujejo, da Trump že snuje nov napad na Iran. Po Trumpovih besedah se je vršilka venezuelske predsednice podredila njegovim zahtevam, v pogajanjih z Grenlandci in Dansko pa mu sogovornikov ni uspelo prepričati v nujnost ameriškega prevzema tega otoka, zato na mizi ostaja podreditev z vojaško silo. Več v Trumpirintih oziroma Labirintih sveta..

Nekateri gospodarstveniki so s politiki iz devetih strank dopoldne razpravljali o razvojnih vprašanjih. Politične stranke tako na levi kot desni strani političnega pola pa nadaljujejo prizadevanja za strnitev vrst. Premier Robert Golob prav zdaj pred delovnim kosilom sprejema predstavnike koalicijskih in štirih neparlamentarnih strank. Med cilji pogovora je preprečitev drobljenja glasov na levi sredini. Medtem se pred poslopjem državnega zbora v Ljubljani zbirajo privrženci desnice, ki se bodo poklonili spominu na Jožeta Pučnika. V oddaji tudi o tem: - V iranskih protestih naj bi bilo ubitih 2 tisoč ljudi - Leto 2025 za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno po začetku ruske invazije - Premier Golob na srečanju s predstavniki pretežno levosredinskih strank išče skupne vrednote

Piše Ifigenija Simonović, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Pravijo, da človeka prepoznaš po prijateljih, s katerimi se druži, ali po knjigah, ki jih bere. Vinka Ošlaka, pesnika, esejista, kronista in prevajalca, prepoznavam po knjigah, ki jih je prevedel ali napisal. Gre za skoraj sto naslovov. Leta 2003 je prejel Rožančevo nagrado za knjigo esejev Spoštovanje in bit. Vinko Ošlak prevaja večinoma iz nemščine in angleščine, je pa tudi eden redkih slovenskih esperantistov. Prevaja slovensko literaturo v esperanto in dela iz esperanta v slovenščino. Nekaj časa je bil predsednik odbora za esperanto pri Mednarodnem Penu. Gre za idealistično, nemara utopistično gibanje, ki ni ne versko ne politično, hkrati pa je več kot to dvoje skupaj. Esperanto je umeten jezik, ki v imenu samem nosi upanje. Pripadniki esperantizma skušajo s pomočjo esperanta doseči, da bi se ljudje različnih narodnosti, verskih in političnih prepričanj razumeli med seboj in se zato, ker bi se razumeli, lahko tudi zares poznali in spoštovali, se nenazadnje tudi sprejeli kot enakopravne in enakovredne prebivalce planeta. Esperanto naj bi bil temelj za mir na svetu, prispodoba upanja. Žal je upanje le prispodoba hrepenenja po neuresničljivem. Združevanje je na žalost preveč priklenjeno na izključevanje. Upanje, brezup, žrtvovanje in predanost, rast in razpad, oče in sin so temeljne teme Ošlakovega romana Konrad. Poleg razmerja med očetom in sinom je izpostavljen odnos moškega do duhovnih učiteljev in do žensk v svojem življenju. Vloge matere ali ženske in žene so odločilne v poteku dogajanja, a ostajajo v ozadju Ošlakove pripovedi. Kaj je prav, kaj je narobe, katere vrednote naj človek upošteva, ko se prebija skozi življenje? V romanu Konrad je pod drobnogledom človek, ki hoče živeti po svoji vesti, a ne ve, če si sme zaupati. V poglavju z naslovom Ko kralj ne verjame več v republiko je jasno zapisana dilema, ki Konrada spremlja na vsej življenjski poti. Gre za kralja Aleksandra in začetek druge svetovne vojne. "Ali je kralj prav ravnal glede na zakone dobrega vladanja na eni in glede na posledice za ljudstvo na drugi strani. Težava pa je v tem, da v času, ko mora vladar ukrepati, na to vprašanje navadno nihče nima zanesljivega odgovora. Žal pride odgovor navadno šele po vladarjevi smrti, ko zadeve tudi ni več mogoče popraviti, če je ravnal narobe." V nekem drugem drobcu piše: "Vsak človek je postavljen čez nekaj malega ali tudi velikega, kakor naš kralj, skoraj nihče pa tega ne ve, ali vsaj tako ravna, kakor da ne ve." Roman Konrad je zgodba o Slovencu, ki je na lastni koži okušal, prestajal in preživel razpad avstro-ogrske monarhije in nastanek Kraljevine Jugoslavije, se kot rudar pretolkel skozi drugo svetovno vojno in po njej kot razlaščen kmet izgubil stik s svetom, in kar je še bolj usodno, stik s svojim sinom. Prepad med dvema civilizacijsko različnima načinoma življenja je v romanu pripisan izbrisu možnosti demokracije po drugi svetovni vojni. Sin niti ob ob očetovi smrti ne dojame sinovstva, zato morda tudi očetovstva do svojih otrok ne bo zmogel izživeti. Usoda se ponavlja, vzorci so zakoličeni v nas samih. Konrad, nezakonski otrok, obsojen na izobčenost, se pokončno prebija skozi življenje kot hlapec, oproda, sedlar, zidar, rudar. Po nekonvencionalni poroki s starejšo žensko se izkaže kot dober kmet in gospodar. Po ženini smrti se znova poroči, a še prej ima nezakonskega otroka z žensko, ki ni kos materinstvu. Konradova druga žena otroka sprejme. Pisatelj se v drugem delu romana posveča pretežno temu sinu, Viktorju. Usodne politične spremembe v Konradovem življenju so vendarle dopuščale ohranjanje tradicionalnih vrednot, človek se je smel okleniti svojega notranjega občutka, ravnati po svoji vesti, preobrat po drugi svetovni vojni pa je starejše povozil, mlajše pa pognal po krivem, brezkrivdnem, brezvestnem tiru. Del romana, ki se posveča Konradu kot glavnemu protagonistu, berem kot biografsko prozo, napisano pedantno, slikovito, realistično. Tako se je pred sto petdesetimi leti pač živelo v naših krajih. Zdi se logično. Znano iz literature tistega časa, ne le slovenskih, tudi evropskih pisateljev. Ošlak to občutje nenehno potrjuje s skrbno izbranimi citati iz Svetega pisma. Vnaša dialoge z učitelji, z duhovniki, pri katerih dobiva tehtne odgovore in napotke. Do lika očeta je kot pisatelj prizanesljiv. Ko pa se posveti Konradovemu sinu Viktorju, zaznam samoobtoževanje, saj nehote začenjam brati knjigo kot avtobiografijo. Zgodovinski dogodki sežejo v najintimnejša življenja, najsi gre za kralje ali kmete in delavce, za ženske, moške ali otroke. Celotno podobo življenja, ki ga ponazarjajo liki staršev, otroka, sosedov, gospodarjev, knapov, gostilničarjev, oficirjev, konjskih hlapcev, učiteljev in pridigarjev, dekel in žena Vinko Ošlak podpre s citati iz Svetega pisma, ki so kot potrditve ali ponazoritve vsega, kar se v romanu dogaja. Zgodovinske dogodke, narečne izraze, imena resničnih ljudi in vire citatov navaja v opombah pod črto, tako da je roman mogoče brati tudi kot zgodovinsko kroniko o viharnem stoletju življenja Slovencev sredi Evrope. Posebnost tega romana je pisateljev pogled na zgodovinske in družinske dogodke skozi prizmo Svetega pisma in protestantske strogosti. Medtem ko pisatelj skuša biti objektiven, piše s sočutno bolečino in obžalovanjem. Tako je strog roman nehote sentimentalen. Oba lika, oče in sin, pridobita moje sočutje in zaupanje, prepričana pa sem tudi, da se bo marsikateri sin očeta, rojenega v 19. stoletju, lahko poistovetil s to vseslovensko sago. Globlji uvid v roman ponuja pedantna spremna beseda Denisa Poniža.

V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.

Več filmskih kritikov se je pošalilo, da je Veličastni Marty nekoliko zavajajoč naslov, saj so pričakovali dokumentarec o režiserju Martinu Scorseseju. A naslov drži, Chalametov Marty Mauser je res veličasten lik, film pa presežek, ki se uvršča med letošnje favorite za filmske nagrade, predvsem pri glavni moški vlogi. Chalametova predstava je še toliko bolj navdušujoča zaradi dolgoletnih priprav. Mladi igralec je poleg očitno fizično zahtevnega treninga za znanstvenofantastično trilogijo Peščeni planet in poleg tega, da se je za glasbeno biografijo Popolni neznanec naučil igrati kitaro in peti kot Bob Dylan, kar sedem let izpopolnjeval igranje namiznega tenisa, da je uspel izvajati mojstrske trike, ki jih prikaže v filmu. A to sploh ni športni film. Prvenstveno gre za film o prevarantu, ki skuša voziti slalom med fantázemskimi ambicijami in izmikanjem odgovornosti resničnega življenja. V tem je do neke mere podoben drami Uncut Gems, ki sta jo je Safdieja posnela pred sedmimi leti in je prinesla več igralskih nagrad Adamu Sandlerju. Tudi to pot je dogajanje primarno postavljeno v New York, kjer spoznamo naslovnega junaka, najboljšega ameriškega igralca namiznega tenisa. Marty ne le, da sanja o svetovni slavi in uspehu, on že živi to življenje, čeprav sam šport ni posebej uveljavljen, on ni ravno prezentabilen in za nameček še izgubi v finalu londonskega turnirja. A kot vedno in znova dokazuje v filmu, noben poraz ne ustavi njegovega zagona, samozavesti in ambicij. Tako mimogrede okrade nevarnega gangsterja, zapeljuje nekdanjo filmsko zvezdo in s prijateljem opetnajsti skupino nevarnih newjerseyskih mladeničev. Kljub dobrima dvema urama trajanja tempo filma niti za trenutek ne popusti, poleg tega pa nas nagradi s kopico presenetljivih preobratov. Veličastni Marty je torej dober, ampak – ali je bolj veličasten kot rokoborski The Smashing Machine? Med filmoma je presenetljivo veliko vzporednic. Oba sta postavljena v svet športa, v preteklost, ko se ta šport šele uveljavlja, in nekoliko nenavadno se oba končata s športnim dogodkom na Japonskem. V obeh sta protagonista garača, ki poskušata prikrojiti pravila, ker verjameta v lastno izjemnost, in predvsem oba filma gradita živčni ritem s kanček predolgimi in pretirano bližnjimi kadri, s katerim sta Safdieja zaslovela. In čeprav sta oba avtorja mojstra filmske obrti, je glede na videno Josh posnel občutno boljši film. Kot prvo, Veličastni Marty izstopa s humorjem, kot drugo, pa z bistveno boljšim glavnim igralcem. Dwayne Johnson v The Smashing Machine prikaže vse, kar zmore, a je igralsko v velterski kategoriji, Timothée Chalamet pa v težki, če si izposodimo metaforo. Žal je nekoliko pod radarjem zdrsnil še tretji film, ki si zasluži primerjavo. Na Liffu prikazani Če bi imela noge, bi te brcnila je posnela Mary Bronstein, žena dolgoletnega sodelavca Safdiejev Ronalda Bronsteina, sicer tudi soscenarista Veličastnega Martyja. Tudi njen film nosi pečat filmske šole Safdiejev s podobno stresnim tempom, izjemno igro in protagonistom, ki glavo drži milimeter nad gladino med vse silovitejšo poplavo. A obstaja nekaj ključnih razlik, ki njen film naredijo še bolj izstopajoč. Medtem ko Safdieja že vso kariero v središče postavljata like z družbenega roba, zaradi česar jih lahko naredita še bolj fantastične oziroma veličastne, ne da bi trpela prepričljivost, je Bronstein zgodbo osredotočila okrog ženske srednjega razreda, liberalke in matere, ki se tako prepričljivo sabotira, da ji na koncu, še bolj veličastno kot Martyju, propade celo lastni propad.

V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores, ki so ju danes iz zapora v Brooklynu prepeljali na sodišče na Manhattnu, sta se izrekla za nedolžna. Obtožnica jima med drugim očita več kaznivih dejanj, povezanih z drogami, orožjem in terorizmom. Madura zastopa Barry Pollack, ki je najbolj znan kot zagovornik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Naslednja obravnava je predvidena 17-tega marca. Medtem so venezuelski poslanci ostro obsodili ameriško zajetje Madura. Ob tem so za predsednika parlamenta vnovič izvolili Jorgeja Rodrigueza, brata podpredsednice države Delcy Rodriguez, ki je danes uradno prisegla kot začasna predsednica. Rusija in Kitajska sta na današnjem izrednem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov ostro kritizirala ameriški napad na Venezuelo in zahtevali Madurovo izpustitev. Ameriški veleposlanik Mike Waltz pa je zatrdil, da Združene države niso v vojni z Venezuelo, ampak so izvedle ciljno usmerjeno operacijo za prijetje narkoterorista.

Ameriški predsednik Donald Trump je v najnovejšem pogovoru z novinarji vnovič razburil s svojimi izjavami. Medtem ko venezuelski predsednik Nicolas Maduro v New Yorku čaka na današnji začetek sojenja, v katerem ga ameriški tožilci obtožujejo prekupčevanja z drogo in terorizma, je Trump začasni predsednici Delcy Rodriguez, zagrozil s še hujšimi posledicami, če se ne bo uklonila ameriškim zahtevam. Z napadom je zagrozil še Kolumbiji in Mehiki, Kuba pa se bo po njegovem uklonila brez posredovanja. Trump je omenil tudi Grenlandijo, češ da jo resnično potrebuje za obrambo. Poklicali smo predstojnika obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede Iztoka Prezlja. Z njim se je pogovarjala Rajka Pervanje.

Po še nepopolnih podatkih Svetovne meteorološke organizacije bo tudi leto 2025 med zgodovinsko najtoplejšimi, tako kot velja za vsa leta v zadnjem desetletju. Medtem ko politični odločevalci še vedno govorijo o cilju stopinje in pol iz pariškega sporazuma, smo vsaj kratkoročno to mejo že presegli, tudi dolgoročno – do konca stoletja - pa je ta cilj postal praktično nedosegljiv. Ekstremni vremenski pojavi so tudi letos povzročili velikansko škodo in na tisoče smrtnih žrtev. O vremenu v letu 2025 smo se pogovarjali z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bodo pogajanja za končanje vojne v Ukrajini nadaljevala ta konec tedna. Jutri naj bi se na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Trumpom. Na srečanju se bosta pogovorila o varnostnih garancijah in teritorialnih vprašanjih. Medtem iz Kijeva poročajo o novih ruskih napadih. Ostali poudarki oddaje: - V Siriji počasna in težavna integracija Kurdov v državne ustanove. - Projekt Drugi tir zamuja za več kot leto dni. - V prazničnih dneh bo po delu Notranjske krožil Mrazomobil.

Ukrajinski predsednik Zelenski je že na poti v Združene države, kjer bo jutri nadaljeval mirovne pogovore z ameriškim kolegom Trumpom. Medtem, ko je izrazil prepričanje, da lahko na njih dosežejo kompromis, je Moskvo obtožil, da si ne želi končati vojne. Rusija je namreč izvedla enega obsežnejših napadov na Ukrajino z več kot 500 droni in raketami. Druge teme: - Tajska in Kambodža sklenili nov dogovor o prekinitvi ognja - Slovensko šolstvo letos z več novostmi, še naprej skrbi pomanjkanje kadra - Naraščanje mladostniškega kriminala: od tatvin in nasilništva do posilstev

V Bruslju se bodo danes na rednem zasedanju zbrali voditelji članic Evropske unije. Glavna tema bo Ukrajina in kako ji zagotoviti finančno pomoč v prihodnjih dveh letih. Srečanja naj bi se udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poleg tega bodo obravnavali prihodnji večletni evropski proračun in širitev povezave. Medtem bo v Bruslju potekal tudi vseevropski protest kmetov. Težita jih sporazum Mercosur in pretirana birokracija. V oddaji tudi: - Trump se je v televizijskem nagovoru v svojem slogu pohvalil z gospodarsko blaginjo; več kot polovica Američanov je ne čuti. - Poslanci o noveli zakona o RTV Slovenija. Sindikate skrbi umik usklajevanja višine prispevka z inflacijo. - Zaradi sumov nepravilnosti v javnem zavodu GO!2025 novogoriški svetniki predlagajo zunanjo revizijo vseh let poslovanja.

Minister za delo Luka Mesec bo predlagal zvišanje minimalne neto plače na tisoč evrov. Minister Mesec pa predlog utemeljuje s precejšnjo inflacijo v zadnjih letih, zlasti v 2022 in 2023. Po besedah ministra Mesca je izračun pokazal 18-odstotno zvišanje minimalnih življenjskih stroškov od leta 2022, ko je bila minimalna plača nazadnje določena, in sicer pri približno 930 evrov neto. - Delavska svetovalnica: Zaostritev nadzora nad bolniškim dopustom je nesmiselna, odstotek kršitev je zanemarljiv. - V Bruslju še vedno brez soglasja glede zamrznjenega ruskega premoženja; hkrati poteka protest kmetov zaradi krčenja sredstev za kmetijstvo. - Medtem ko se nekatere države Zahodnega Balkana pospešeno približujejo Evropski uniji, Srbija stopica na mestu.

Medtem ko je Shakespeare s Hamletom ustvaril moško gledališko vlogo, po kateri vsaj po tihem hrepeni marsikateri igralec in ki – poleg kralja Leara – pogosto velja za enega vrhuncev igralčeve kariere, je režiserka in scenaristka kitajskega rodu Chloé Zhao ustvarila žensko filmsko vlogo, ki zlahka parira legendarnemu danskemu kraljeviču. Že res, da naslov najnovejšega celovečerca oskarjevske nagrajenke za režijo nosi moško ime, Hamnet, vendar je glavna nosilka ženska. Močna, z naravo tesno povezana ženska, ki si dovoli intenzivna čustva, ki se med porodom ne pusti utišati in ki bolečine ob izgubi otroka ne zavije v vato, ampak ji dovoli, da jo preplavi celo in vso. Jessie Buckley je fantastična – močna, ranljiva, srečna, ljubljena, zaljubljena … kar koli je od nje zahtevala vloga Agnes, je igralka izpeljala tako polnokrvno, da gledalca osupne. Tudi prepuščanje drugemu, pa naj bo v ljubezni ali – čisto ob koncu – v bolečini, ki jo lahko delijo le starši umrlega otroka. To zadnje pa seveda ne bi bilo mogoče, če ji na drugi strani ne bi stal enakovreden partner in Paul Mescal to vsekakor je. Njegov Will – seveda je že zelo kmalu jasno, da gre za Shakespeara, čeprav to niti ni zares pomembno – je vreden ženske, kakršna je Agnes. Enako strast in odrešitev, ki jo njej prinaša narava, jo njemu umetnost in to je nazadnje točka, v kateri se žalujoča zakonca naposled vendarle spet stakneta. Maggie O'Farrell, avtorica literarne uspešnice Hamnet, po kateri je film posnet, se je oprla na eno od različic o nastanku Shakespearove drame, niti ne najbolj verjetno, vsekakor pa daleč najbolj fotogenično. Znano je, da je imel Shakespeare tri otroke in eden od njih je bil deček Hamnet, ki je pri enajstih letih umrl. Vzrok smrti ni znan, znano pa je, da je drama Hamlet nastala le nekaj let pozneje in zarezala v gledališko in literarno zgodovino kot redkokatero drugo delo. Ali je bila smrt otroka zares glavni vzrok za nastanek legendarne drame – besedi Hamlet in Hamnet sta sinonim, saj so ju v takratni jezikovni maniri pogosto zapisovali kot popolnoma enaki –, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, vsekakor pa je zgodba izvrstno izhodišče za vzpostavitev močne ženske in moške energije ter katarzične moči umetnosti, ki ju preseže. Režiserka Chloé Zhao pravi, da se je ob pomoči Hamneta spoprijela s svojimi najglobljimi strahovi in iskala pot, kako kljub minljivosti in izgubam življenje živeti čim bolj odprto, čim bolj celovito, odgovor pa ponuja v obliki izjemnega, skoraj rušilno močnega filma, v katerem energije preplavljajo filmsko dvorano v maniri najpristnejše gledališke katarze. Nekoliko jih zmanjka le v zadnji tretjini filma, a to je skoraj že dlakocepstvo.

Medtem ko Združene države Amerike, Ukrajina in njene evropske zaveznice izmenjujejo predloge mirovnih načrtov, Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja skrbi, da nekateri ne dojemajo resnosti ruske grožnje. Meni, da smo mi naslednja tarča Rusije in smo že v nevarnosti. Dodal je, da moramo ukrepati takoj. Medtem Evropska unija pripravlja dolgoročnejšo zamrznitev ruskih sredstev, čemur bi sledilo njihovo izkoriščanje za pomoč Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Vlada s predlogom zakona o Slovenski tiskovni agenciji želi okrepiti njeno avtonomijo - Pred parlamentarnim odborom interventni zakon o zdravstvu; vlada medtem še v zakonsko ureditev zdravstvene nege in babištva - Jutri bodo po državi začeli razdeljevati dodatnih 20 tisoč odmerkov cepiva proti gripi

Združene države Amerike si v okviru dogovora za končanje vojne v Ukrajini prizadevajo za vzpostavitev demilitariziranega območja na vzhodu države, je danes dejal njen predsednik Volodimir Zelenski. Menil je še, da bi morali Ukrajinci o ozemeljskih vprašanjih odločati na referendumu in kot odprti vprašanji v pogajanjih omenil Doneck in jedrsko elektrarno v Zaporožju. Medtem je Evropska unija je, kot kaže, dosegla dogovor o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja.

Življenje v samem središču prestolnice je privilegij, a pogosto tudi izziv, ki prinaša trume turistov, hrup, gnečo, zabave in z njimi občasno tudi vandalizem in nered. Prebivalci ljubljanskega središča, zlasti vzdolž Cankarjeve, okoli Argentinskega parka ter okolice Nebotičnika opozarjajo na naraščajoče težave z javnim redom, agresivnostjo mladih, brezdomci ter s pomanjkanjem odzivnosti pristojnih služb. Medtem ko policija in mestno redarstvo zagotavljata, da območju posvečata posebno pozornost, stanovalci čutijo drugače - bojijo se večernih sprehodov, beležijo škodo na premoženju in opažajo, da njihovi klici na pomoč pogosto ostanejo brez ustreznega odziva.

Advent je popolno nasprotje »veselega decembra«. Medtem ko je prvi priprava na praznike v tišini in temi, pa drugi skuša preglasili vse tegobe tega sveta in preplavlja čute do otopelosti, da ne morejo več čutiti resničnosti sveta in življenja, ki ga živimo. Kako potem najti mir v sebi in pot do drugega?

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks.

Medtem ko Evropska unija počasi pripravlja digitalni evro, se digitalno plačevanje, podprto z ameriškimi tehnološkimi družbami naglo razvija. Kaj bo uvedba digitalnega evra prinesla za podjetja, banke in potrošnike? Zakaj digitalnega evra ne moremo stlačiti v isti koš s kriptovalutami? In v kolikšni meri je aktualen slovenski vpis gotovine v ustavo sploh smiseln? O tem in drugih vprašanjih, povezanih z razmerami na klasičnih finančnih trgih, pa tudi na kripto trgih bomo govorili v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Viceguverner na Banki Slovenije dr Marko Pahor Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Iconomi Peter Curk Finančni analitik v družbi Otimtrader Nikola Maljkovič Klemen Končan Verstovšek iz Društva Bitcoin Slovenije

Tudi 30. podnebna konferenca ni prinesla omembe vrednega preboja, čeprav so pogajanja postavili na simbolično lokacijo – v Amazonijo. Medtem ko smo vsaj kratkoročno že presegli mejo stopinje in pol globalnega segrevanja, svetovni politični voditelji ne zmorejo niti omeniti največjega razloga za podnebno krizo, to je naša raba fosilnih goriv. Da o izpustih, ki jih povzročajo vojske, sploh ne govorimo. Kljub razočaranjem, ki jih zadnja leta prinašajo sklepi podnebnih konferenc, pa je to edini svetovni forum, na katerem sodelujejo politični odločevalci. Gostje: – klimatologinja, profesorica Lučka Kajfež Bogataj, – glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, – mladinski podnebni delegat Jan Zupan.

Finančno ministrstvo po opozorilu Evropske komisije, da bi lahko bil slovenski proračunski načrt za prihodnje leto v neskladju z evropskimi fiskalnimi pravili, pojasnjuje, da so dokumente poslali v Bruselj še pred sprejetjem božičnice. Zato napovedujejo podroben pregled izdatkov. Medtem ekonomisti poudarjajo, da se opozorila Evropske komisije ujemajo z njihovimi ocenami: že pred meseci so pristojne opozorili na manjšo rast prihodkov in naraščajočo porabo zaradi reforme plač v javnem sektorju. Slovenija po oceni ekonomistov za zdaj ne krši evropskih fiskalnih pravil, je pa blizu tega. Drugi poudarki: - Slovenija prejela četrto izplačilo evropske pomoči iz mehanizma za okrevanje in odpornost, za naslednje naj bi zaprosila še letos. - Vlada želi z novim interventnim zakonom za zdravstvo izboljšati razmere na kadrovskem področju, pri dostopnosti storitev in glede bolniških staležev. - V Novi Gorici od danes na ogled razstava Mesto na meji, ki predstavlja zgodovino Goriške v 20. stoletju.

Vsi proračunski dokumenti so pripravljeni za sprejem v državnem zboru. Pristojni parlamentarni odbor je namreč danes potrdil še predlog zakona o proračunu za prihodnje leto. Medtem ko koalicija poudarja, da gre za odraz stabilnih javnih financ, je fiskalni svet znova nanizal opozorila o visoki porabi. Drugi poudarki oddaje: - Številna dopolnila k predlogu Šutarjevega zakona. Kaj je novega? - Trump podpisal ukaz za odpravo carin na uvoz določene hrane - Slovenske teniške igralke znova med reprezentančno elito, uvodni ženski slalom Shiffrinovi, Dvornik sedma.

Vlada je danes potrdila predlog sprememb zakona o orožju, ki bodo omogočile predajo nezakonitega orožja ali streliva brez pravnih posledic do 31-tega januarja. Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da bo za ta namen na voljo posebna telefonska številka, prek katere se bodo lahko dogovorili o predaji orožja. Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o zdravniški službi, ki bo specialistom omogočil lažje prehajanje med urgentno in družinsko medicino. Druge teme: - Ljubljanski klinični center je 50 let po odprtju glavne stavbe pred novimi izzivi. Ob medicinskih uspehih se hkrati spoprijemajo s pomanjkanjem kadra, predvsem negovalnega. Kot pravi glavna medicinska sestra Zdenka Mrak, skušajo izboljšati razmere, s sofinanciranjem šolnin, štipendiranjem in izplačevanjem nadur. - V Franciji potekajo spominske slovesnosti ob 10-ti obletnici terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi. Medtem se del javnosti sprašuje, ali država dovolj pozornosti namenja varnosti. Eden od preživelih je prepričan, da se oblasti doslej niso dovolj posvečale razlogom za radikalizacijo in težavam, predvsem mladih. - Demokratski člani odbora za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa so objavili tri sporočila pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, ki bi lahko bila dokaz, da je Donald Trump vedel za njegovo trgovino z ljudmi.

Se jedrska grožnja zaostruje? Po nedavnih napovedih Združenih držav o oživitvi jedrskega preizkušanja je priprave na morebitno testiranje včeraj naznanila Rusija. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je sporočil, da je jedrsko odvračanje največje jamstvo za varnost članic zavezništva. Medtem je med poznavalci slišati opozorila, da je zaostrovanje jedrske retorike glede na trenutne varnostne razmere zelo nevarno. Druge teme: - V Združenih državah vse večje posledice prekinitve financiranja ameriške zvezne vlade - Zdravilo urbagen po petih letih raziskav dobilo dovoljenje za klinično študijo - V osrčju martinovanj po državi je mlado vino; kaj praznik pomeni za vinarje?

Ko se geopolitični odnosi krhajo, razmerja moči preoblikujejo in se ne moremo več zanesti na pravila mednarodnega delovanja, bi si razumljivo vsakdo želel, da je kar najbolj neodvisen od drugih. A takšna samozadostnost, če je sploh dosegljiva, ima svoje ceno. Medtem ko ZDA prepovedujejo izvoz čipov na Kitajsko, ji ta vrača s prepovedjo izvoza kritičnih surovin - redkih zemelj. Kaj nam torej zgodbi dveh nujnih sestavnih delov vse sodobne tehnologije lahko povesta o dejanski ceni tehnološke neodvisnosti?Tokratna Intelekta je nastala na podlagi dveh starejših, a s posodobljenimi podatki. V njej lahko slišite prof. dr. Spomenko Kobe z Inštituta Jožef Stefan, prof. dr. Patricia Bulića s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, dr. Heleno Motoh z znanstvenoraziskovalnega središča Koper, dr. Sašo Bajt z Instituta Desy v Hamburgu, doc. dr. Sašo Istenič Kotar s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Andreja Žemvo s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Čipi – strateška surovina v viharju geopolitike Redke zemlje med zelenimi tehnologijami in kitajskim monopolom

V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.

Fuzija je tista izmuzljiva tehnologija, za katero nekoliko v šali pravijo, da bo čez 20 let praktično brezmejni vir energije. Žal je že pol stoletja 20 let v prihodnosti in marsikdo se boji, da bo za vedno ostala – v prihodnosti. A bodimo optimisti. Po svetu stoji že kar nekaj eksperimentalnih fuzijskih reaktorjev, ki služijo raziskovalnemu delu. Z nekaterimi so že uspeli doseči magično mejo, ko iz reaktorja dobijo več toplotne energije, kot je vložijo. Medtem pa se v Franciji gradi eden izmed največjih projektov v zgodovini človeštva, fuzijski reaktor ITER. Kod hodi ITER, se v najnovejši Frekvenci X sprašujeta Maja Ratej in strokovni sodelavec oddaje dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta. Gostje: Sabina Griffith, ITER Dr. Boštjan Končar, Institut 'Jožef Stefan' Dr. Igor Lengar, Institut 'Jožef Stefan' Brali so: Ana Bohte, Igor Velše in Bernard Stramič Gostja v Xpertizi, ki jo najdete ob koncu oddaje, pa je dr. Tina Kamenšek z Zdravstvene in Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je svojo karierno pot začela kot medicinska sestra, nato pa je pod mentorstvom dr. Janeza Žiberta spisala doktorat in zdaj prihodnje medicinske sestre kot asistentka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani poučuje, kako bolje brati, analizirati in uporabljati podatke v zdravstvu.

Premierje v Gazi še drži, Hamas naj bi pravkar začel izpuščati preostale izraelske talce, Izrael pa prve palestinske zapornike. V Izrael bo dopotoval ameriški predsednik Donald Trump, ki je pred odhodom zatrdil, da je vojna končana. Kot je dejal, ga ne skrbi, saj imajo zelo dober dogovor za vse. Trump se bo udeležil tudi slovesnosti v Egiptu ob potrditvi mirovnega načrta za Gazo. Ostali poudarki oddaje: - V Ljubljani sklepno dejanje zasedanja parlamentarne skupščine zveze Nato. Govornik tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. - Nov sistem dolgotrajne oskrbe še vedno z veliko nejasnosti. Na prevedbo vanj čaka 22 tisoč stanovalcev. Kaj bo s tistimi, ki so brez skrbnikov? - Na prelazu Vršič dvotedenski testni režim z zapornicami in prevzemom parkirnega listka že v dolini. Uvedba ureditve in parkirnine prihodnje poletje.

Premirje med Izraelom in Hamasom drži. Palestinci se vračajo na opustošeni sever Gaze, kjer jih čaka uničenje. Medtem se zbirajo tovornjaki s humanitarno pomočjo, po najnovejših podatkih jih je na jug enklave do zdaj vstopilo približno 400, kolone pa še čakajo na mejnem prehodu Rafa na meji z Egiptom. Po podatkih Združenih narodov bi jih moralo za začetek reševanja humanitarne krize dnevno vstopiti najmanj 600. Druge teme: - Napetosti med Pakistanom in Afganistanom se znova stopnjujejo. - V 38-tih občinah na Kosovu volijo nove župane in predstavnike v občinskih skupščinah. - 1189 kolesarjev se je na dobrodelni dirki na Krvavec pomerilo s svetovnim prvakom Tadejem Pogačarjem.

Delegaciji Izraela in palestinskega gibanja Hamasa sta na poti v Kairo, kjer se danes, dan pred drugo obletnico Hamasovega napada, začenjajo pogajanja o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Strani naj bi se dogovorili o izpustitvi talcev in umiku izraelskih sil iz dela enklave. Medtem se obstreljevanje Gaze nadaljuje, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa vztraja pri razorožitvi Hamasa. V oddaji tudi o tem: - Predsednica Evropske komisije von der Leyen se bo spoprijela z dvema nezaupnicama - Poslanci danes na treh izrednih sejah - o prihodnjih proračunih, vrtcih in stanovanjski problematiki - Pod Toscem nadaljujejo iskanje še dveh pogrešanih hrvaških planincev, ki ju je zasul plaz

V Kairu se dan pred drugo obletnico napada na Izrael začenjajo doslej najresnejša pogajanja med judovsko državo in palestinskim gibanjem Hamas za končanje vojne v Gazi. V ospredju pogovorov, ki potekajo prek posrednikov, naj bi bila najprej izpustitev izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike. Medtem se obstreljevanje palestinske enklave nadaljuje, izraelski premier Netanjahu pa vztraja pri popolni razorožitvi Hamasa. Več o Trumpovem mirovnem načrtu in aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu v tokratnem Studiu ob 17ih.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

Domača predvolilna sezona že septembra ponuja božična darila, novoslovensko politikantstvo in balkansko kanalizacijo. Liter alpskega mleka je že krepko dražji od litra bencina. Medtem ko se ukvarjamo s praznjenjem domačih kanalov in kanalizacij, svet pada globlje in globlje, spremljanje genocida v živo postaja rutina. Morda pa s korakom nazaj po zgledu Luke Dončića lahko postanemo tudi zmagovalci našega časa.

Medtem ko politiki še spijo, ko vplivneži še filtrirajo selfije, ko svet tone v kaos in je edini, ki še plava, Martin Strel, prihaja tisto, kar Slovenija najbolj potrebuje. Tretja sezona oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija. Še bolj satirična. Še bolj nora. Še bolj divja in še vedno na Prvem. Ekipa imitatorjev znanih slovenskih in tujih osebnosti bo vsak petek ob 10.00 spet povedala tisto, česar si politiki ne upajo, umetniki ne morejo, novinarji pa ne smejo. Če želite novice, glejte TV Dnevnik, če želite resnico, poslušajte nas, Radio Ga Ga – Nova generacija. Nova sezona. Novi glasovi. Stari problemi.

Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

Pogajanja za globalni sporazum o zmanjšanju onesnaževanja s plastiko so znova obstala. Medtem ko se količina proizvedene plastike nezadržno veča, razhajanja med državami ostajajo nerešljiva. Kdo ovira napredek – in zakaj? Maja Ratej je v studio za tokratni Vroči mikrofon povabila državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroša Vajgla, ki bo pojasnil, kje so ključne točke spora, kakšna je vloga Slovenije in zakaj plastika danes ni več le okoljsko, ampak tudi geostrateško vprašanje.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen je tudi pri nas. Pristojni opažajo povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem čaka na začetek zakonodajnega postopka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v ponovitvi v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir, Inštitut Utrip; Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC, Marko Verdenik, Združenje DrogArt.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Zaradi katastrofalnih razmer v Gazi, kjer ljudje vse bolj množično umirajo od lakote, številne države krepijo pritisk na Izrael. Francija je napovedala priznanje Palestine, britanski premier se bo danes o ukepih za omilitev katastrofe v palestinski enklavi pogovarjal z nemškim in francoskim kolegom. Medtem so pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi dokončno propadla. Druge teme: - Ameriška trgovinska vojna največja grožnja stabilnosti našega gospodarstva, ocenjuje centralna banka. - Tajska in Kambodža vse bliže vojni, zaradi spopadov ob meji evakuiranih več kot 100 tisoč ljudi. - V Bayreuthu se začenja festival glasbe Richarda Wagnerja, na Arsu prenos uvodne predstave.