Podcasts about medtem

Potem ko je izraelska vojska napovedala nadaljevanje vojne v Gazi, če ne bo dogovora s Hamasom o izpustitvi talcev, je ta danes sporočil, da se ne bo razorožil, dokler ne bo ustanovljena neodvisna palestinska država. Medtem življenja prebivalcev Gaze poleg izraelskih napadov jemlje tudi lakota. Zaradi nje je umrlo še sedem ljudi, tudi otrok. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina napadla naftne objekte v Rusiji, ta napreduje v Donecku. - Slovenci pospešeno varčujejo, glavnina prihrankov v obliki depozitov. - Slovenske odbojkarice po zmagi nad Estonijo z eno nogo že na evropskem prvenstvu.

Vrni mi jo se začne s kolažem srhljivih posnetkov nekakšnega rituala, to pa je dober nastavek za vzdušje filma, ko čakamo, kako se bo to vključilo v osnovno zgodbo. Ta je osredinjena na mlado slabovidno najstnico Piper in njenega polbrata Andyja, ki jima takoj na začetku umre oče, ko se ponesreči med prhanjem. Otroka pristaneta v rejniškem domu pri nekdanji socialni delavki Lauri, ki že gosti enega fanta, nemega in še bolj nenavadnega Oliverja. Medtem ko se Piper in Andy vsak po svoje soočata z očetovo smrtjo, se Laurina čudaškost stopnjuje in kmalu postane jasno, da se trudi zmanipulirati Andyjev odhod iz te družine. Medtem je Oliver v ozadju vse agresivnejši in polagoma se začne vse srhljiveje v zgodbo vpletati tudi ritual z začetka filma. Vrni mi jo je za zdaj ena boljših letošnjih grozljivk, saj gledalca najprej pretrese s psihološkimi travmami, potem pa v drugi polovici udari z gravžem, ki ga v končnih obračunih dodatno potencira z veliko surovosti in krvi, vsi ti prijemi pa nikoli niso videti sami sebi namen. V zadnji tretjini tempo nekoliko upade, vendar bo večina gledalcev do takrat najbrž preveč travmatiziranih, da bi to opazili. Film sta posnela brata Danny in Michael Philippou, ki sta pred tremi leti dosegla preboj z grozljivko Govori z mano. Novi film je v več pogledih nadgradnja prejšnjega, predvsem v smislu raziskovanja tematik, kot sta žalovanje in soočanje s travmami, vendar je bolj izpiljen. Sorodne linije tako pri uporabljenih motivih kot pri stopnjevanju groze in prikazu gravža lahko najdemo tudi v zdaj že kultnih Babadook in Podedovano zlo, pa tudi v lanskem Ne govori zla, vendar je treba poudariti, da vse te primerjave ne kažejo na neizvirnost novega filma. Prej nasprotno; Vrni mi jo je dovolj dodelan film, da si te primerjave prisluži. Vsi ti filmi namreč črpajo iz istih psiholoških in družbenih travm ter istega zeitgeista. V središču teh zgodb so namreč težave jedrne družine. In čeprav je v ospredju groze psihološko trpljenje posameznikov, ki so izgubili svojce, so ti filmi metafore za širšo krizo identitete družine. Številne civilizacijske pridobitve zadnjega dobrega pol stoletja imajo tudi negativne posledice, s katerimi se na družbeni ravni še nismo pripravljeni soočiti, in grozljivke, ki trkajo na naše nezavedno, so prvi korak k odkrivanju vzrokov za strahove, ki nam jih vzbujajo. Vrni mi jo je tudi še en presežek avstralske kinematografije. Dežela na južni polobli je pogosto samo kulisa za ameriške filme, ki jih tam snemajo zaradi nižjih davkov in sončnega vremena, toda že desetletja od tam prihajajo avtorji z izredno svežimi idejami in zmožnostjo prikaza groze, ki pretrese ves svet. To je veljalo za Petra Weira, ko je pred pol stoletja posnel Piknik pri Hanging Rocku, Georgea Millerja, ko nam je nekaj let pozneje dal Pobesnelega Maxa, Jamesa Wana, ko je z Žago začel dobo pornografije mučenja, in Jennifer Kent, ki je s prej omenjenim Babadookom pred desetletjem uvedla dobo prestižnih povzdignjenih grozljivk. Brata Philippou sledita tej tradiciji in to, da se še nista pustila zapeljati Hollywoodu ter vztrajata na domači sceni, daje upanje, da nas bosta z naslednjimi filmi še bolj prestrašila. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Renato Horvat.

Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo. Francija, Združeno kraljestvo in Kanada so napovedali, da bi septembra lahko priznali suverenost Palestine. Medtem se je statistiki ubitih Palestincev v izraelskih napadih na Gazo pridružilo še vse večje število mrtvih zaradi podhranjenosti in stradanja. Molk Evrope, ki ne zmore soglasja o sankcijah proti Izraelu in ustavitvi grozodejstev nad Palestinci, pomeni njeno sokrivdo. Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu kljub smelim napovedim še ni uspelo končati niti vojne v Ukrajini niti izraelsko-palestinskega konflikta, mu pa kot kaže nekoliko bolje uspeva v pogajanjih o carinskih stopnjah s trgovinskimi partnericami, tudi Evropsko unijo.

Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal se uporaba drog po svetu povečuje. V ospredje prihaja kokain, vse bolj priljubljen tudi pri nas. Pristojni opažajo še povečanje hkratne rabe različnih drog. Medtem na začetek zakonodajnega postopka čaka zakonski predlog Gibanja Svoboda in Levice o uporabi konoplje za osebne namene. Kaj vse to pomeni za posameznika in družbo, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Matej Košir Inštitut Utrip; Andrea Margan Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na ljubljanskem UKC-ju; Marko Verdenik Združenje DrogArt. Avtorica oddaje Nataša Mulec.

Medtem ko je velik del študentov komaj čakal, da se začne poletje in da bodo lahko zapustili predavalnice, so nekateri zavili vanje tudi med počitnicami. V Ljubljani so tudi letos posamezniki spoznavali slovenski jezik, književnost in kulturo. Približno 300 posameznikov iz 30 držav se je udeležilo ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si marsikdo v tem času predstavlja oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije.

Zaradi katastrofalnih razmer v Gazi, kjer ljudje vse bolj množično umirajo od lakote, številne države krepijo pritisk na Izrael. Francija je napovedala priznanje Palestine, britanski premier se bo danes o ukepih za omilitev katastrofe v palestinski enklavi pogovarjal z nemškim in francoskim kolegom. Medtem so pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi dokončno propadla. Druge teme: - Ameriška trgovinska vojna največja grožnja stabilnosti našega gospodarstva, ocenjuje centralna banka. - Tajska in Kambodža vse bliže vojni, zaradi spopadov ob meji evakuiranih več kot 100 tisoč ljudi. - V Bayreuthu se začenja festival glasbe Richarda Wagnerja, na Arsu prenos uvodne predstave.

V Katarju so se pogajanja o premirju v Gazi končala brez uspeha, izraelski in ameriški predstavniki so že zapustili Doho. Medtem se razmere v Gazi dodatno poslabšujejo, Palestinci tam umirajo zaradi izraelskih napadov in vse pogosteje tudi zaradi podhranjenosti. Diplomatski pritisk Evrope se je včeraj še okrepil z napovedjo francoskega predsednika Emanuela Macrona, da bo Francija septembra priznala Palestino. Druge teme: - Iran ne želi podaljšati dogovora o svojem jedrskem programu. - Stopnjevanje spopadov med silami Tajske in Kambodže. - Domači turistični delavci imajo polne roke dela.

V tednu praznovanja belgijske državnosti se iz Bruslja, belgijske in evropske prestolnice, oglaša Igor Jurič. Medtem ko je evropski parlament na počitnicah, nam bo predstavil kratek tečaj zapletene belgijske zgodovine, ki v skoraj dveh stoletjih ni bila vedno častna in zavidanja vredna. Pospremili bomo tudi aktualno srečanje med najvišjimi kitajskimi in evropskimi političnimi predstavniki: obe strani bosta med drugim zagotovo omenjali tudi ameriške oziroma Trumpove najnovejše carinske poteze.

Medtem ko se v Gazi nadaljujeta morija in stradanje civilnega prebivalstva, se krepi mednarodni pritisk na izraelske oblasti k ustavitvi napadov in sprostitvi humanitarne pomoči. Vlada v Tel Avivu medtem navaja, da v okviru pogajanj še preučujejo odziv Hamasa na najnovejši predlog o premirju. Nekdanji ameriški veleposlanik v Izraelu Daniel Shapiro meni, da prekinitev ognja ne more ostati le začasna. Druge teme: - Po vetu državnega sveta vsi trije zakoni znova čez parlamentarno sito. - Vlada po večini že našla projekte za črpanje trenutnih kohezijskih sredstev. - V iskanju vodnih virov na Krasu opremljajo nov vodnjak v občini Komen.

Po zadnjem prostem dnevu na dirki po Franciji smo spremljali zelo zanimivo etapo. Zmagovalec je prvič na letošnjem Touru iz države gostiteljice. Medtem je vodilni v skupnem seštevku Tadej Pogačar pridobil še dve sekundi. Uspešen je bil tudi Primož Roglič, ki je napredoval na skupno peto mesto. Podrobneje v športu ob koncu oddaje, ki jo bo zaznamovalo še: - V Gazi lačna tudi peščica človekoljubnih delavcev, ki vztraja v palestinski enklavi. - Veta državnega sveta na zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje. - V goljufijo, v kateri je oškodovanka ostala brez več kot 200 tisoč evrov, vpleten tudi "vedeževalec" Blaž.

Iz Gaze poročajo, da je v zadnjih 24-ih urah zaradi lakote umrlo 18 ljudi, ob tem pa tudi da je izraelska vojska v napadih na enklavo ubila več 10 ljudi. Izraelska vojska poročila zavrača kot napihnjena, ob tem pa je izdala nov ukaz o evakuaciji prebivalcev, in sicer z jugozahoda Deir al Balaha proti jugu. Medtem je k ustavitvi vojne v Gazi znova pozval papež Leon 14-i. V oddaji tudi o tem: - Kremelj: ruski vojaški cilji imajo prednost pred mirovnim dogovorom - Na Japonskem kaže na poraz vladajoče stranke na volitvah v zgornji dom parlamenta - Kolesarji opravili z drugim tednom Toura; Pogačar v zanesljivem vodstvu

Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.

Negotovosti glede uvedbe ameriških carin se nadaljujejo. Medtem ko Washington grozi z novimi carinami, Bruselj v dobri veri nadaljuje pogajanja z ameriškimi predstavniki, ob tem pa se pripravlja tudi na neugodne scenarije. Veliko negativnih odzivov je - pričakovano - tako med ameriškimi kot evropskimi podjetniki. O carinah so danes govorili tudi evropskih ministri, pristojni za trgovino. Ostali poudarki oddaje: Glasovanje o umiku referenduma o obrambnih izdatkih predvidoma še ta teden Dolgotrajna oskrba na domu naj bi v praksi zaživela septembra. Skoraj 92 odstotkov dijakov uspešno opravilo splošno maturo

Ministrica za kulturo Asta Vrečko ostaja na položaju, potem ko je v državnem zboru uspešno prestala interpelacijo. Poslanci iz vrst NSi in Demokratov so ji očitali negospodarno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem, sprejemanje škodljivih zakonov, politično kadrovanje in vnašanje delitev. Ministrica je odgovor na očitke izkoristila za kritiko predlagateljev. Medtem nadaljnje poteze koalicije tudi po današnjem sestanku glede obrambnih referedumov za zdaj ostajajo neznane; morda bo več znanega jutri po srečanju vrha slovenske politike. Drugi poudarki oddaje: - Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino ameriške sankcije proti njej označila za preusmerjanje pozornosti. - V Potočarih priprave na osrednjo spominsko slovesnost ob 30-ti obletnici genocida v Srebrenici. - Medvedka na območju Iga napadla lovca; dogodek je opisal za naš radio.

Poslanci so opravili razpravo o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki sledi volji volivcev, saj so ti na posvetovalnem referendumu izrazili željo, da se ta pravica zakonsko uredi. Razprava je bila zaznamovana z izražanjem verskih prepričanj in filozofskih stališč, pri čemer koalicija trdi, da zakon uzakonja dostojno smrt, pri čemer poudarjajo, da evtanazija ni več del zakona, opozicija pa, da legalizira usmrtitev. Najbolj burno razpravo je v državnem zboru sicer sprožil amandma k 19. členu zakona, ki so ga vložili v NSI. V oddaji tudi o tem: - Medtem ko izraelska vojska pustoši po Gazi, mirovna pogajanja v Katarju doslej niso prinesla preboja - Washington naj bi uslišal prošnje Kijeva po dodatnih dobavah orožja - V Vitanju si po petkovem neurju želijo državne pomoči pri odpravljanju škode

Danes ste na svoj račun ali pa še boste prišli čokoholiki. Danes je dan, ko lahko brez slabe vesti pojeste kakšen košček če ne kar cele tablice čokolade. Medtem, ko je bila prva čokoladna tablica izdelana leta 1847, je danes čokolada največkrat kupljeno darilo na svetu. O tem, kakšen pomen ima čokolada danes Maja Žitnik Vrhovšek iz Muzeja čokolade in kakava Chocolarium.

V teh dneh so v ospredju načrti članic zveze Nato o zvišanju obrambnih izdatkov, tudi zaradi vse večje grožnje Rusije. Ta pa ima medtem drugačne načrte. Ruski predsednik Vladimir Putin jih je razkril na zasedanju Evrazijske gospodarske unije v Minsku. Po njegovih besedah načrtujejo zmanjšanje izdatkov za obrambo, in sicer postopno v naslednjih treh letih. Drugi poudarki oddaje: - Trump optimističen glede skorajšnjega dogovora o premirju v Gazi - Pri nas več kot pol milijona državljanov brez izbranega zobozdravnika - Sušne razmere glede na zadnja desetletja že rekordne

Nemci še niti za letos nimajo potrjenega proračuna, pa so sveto prepričani, da jim bo kmalu uspelo potrojiti obrambne izdatke in ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Medtem se lep del nemškega gospodarstva ne more več pohvaliti z izvozno uspešnostjo, tako notranja kot zunanja politika vlade kanclerja Merza pa že sproža proteste. Ne samo med opozicijo, tudi med državljani.

Koalicijski vrh, ki ga je premier Robert Golob napovedal po odločitvi na vrhu zveze Nato za zvišanje obrambnih izdatkov, bo v ponedeljek, so danes sporočili iz njegovega kabineta. Medtem se je na srečanje v Haagu ob današnjem koncu zasedanja evroazijske gospodarske zveze v Minsku odzval ruski predsednik Vladimir Putin. Napovedano zvišanje po njegovi oceni temelji na neobstoječi ruski agresiji. Povedal je še, da v Kremlju v nasprotju z Zahodom načrtujejo zmanjšanje vojaških izdatkov, k iso zdaj 7-odstotni. Rusija je po besedah predsednika Vladimirja Putina pripravljena na nov krog mirovnih pogovorov z Ukrajino. O datumu in kraju se je treba še dogovoriti, je še dejal in dodal, da bi se lahko sešli v Carigradu. Ob tem je izrazil pripravljnost vzhodni sosedi vrniti še 3 tisoč trupel njenih vojakov.

Premier Robert Golob je v senci zaostrovanja razmer v Gazi podprl prizadevanja mednarodne pobude My Voice, My Choice za suspendiranje pridružitvenega sporazuma Evropske unije z Izraelom. Kot je dejal, ima Unija priložnost, da naredi prvi korak za resničen pritisk na Izrael s tem, da prekine omenjeni sporazum. Medtem se nadaljujejo napadi izraelske vojske na iranske jedrske objekte. Drugi poudarki: - Beloruskega opozicijskega voditelja Sergeja Tihanovskega izpustili iz zapora. - Nevladniki pozivajo odločevalce k ukrepanju za večji izkoristek sončne energije. - Na gradu Krombek bodo nocoj odprli razstavo Od obmejnega do brezmejnega.

Medtem ko svet čaka na odločitev Združenih držav o njihovi morebitni vključitvi v napade na Iran, skušajo nekatere evropske države začeti pogovore s Teheranom. Današnjih v Ženevi se bo udeležil zunanji minister Abas Aragči. Druge teme: - Petrol zaradi razširitve regulacije cen pogonskih goriv ustavlja vse razvojne naložbe v Sloveniji in jih preusmerja na tuje trge. - Vlada potrdila večino svežnja kmetijskih zakonov. Predstavniki kmetov zadovoljni s predlogi, a pogrešajo večjo ambicioznost pri debirokratizaciji. - Voda v Bohinjskem jezeru varna za kopanje. Pristojni priporočajo izogibanje gošči, v kateri so našli ljudem nenevarne toksine.

Tako v Iranu kot v Izraelu odmevajo eksplozije. Združeni narodi pozivajo vpletene strani, naj ponudijo priložnost miru, Svetovna agencija za jedrsko energijo pa svari pred napadi na jedrske objekte, saj bi to lahko vodilo v radioaktivno onesnaženje. Medtem se v Ženevi na pogovorih z več evropskimi voditelji mudi iranski zunanji minister Abas Aragči, ki neomajno vztraja, da se v času spopadov ne namerava pogajati o jedrskem programu. Druge teme: - Poslanci potrdili višje nadomestilo za brezposelnost in večjo fleksibilnost za starejše delavce. - Predsednica države s strankami opravila posvet o kandidatih za ustavne sodnike in guvernerja banke. - Slovenija pri sosežigu odpadkov postavlja najvišje okoljske standarde v Evropi.

Ivan Salatić je vzel po naključju najden fragment iz črnogorske zgodovine in ga pretvoril v čudovito filmsko razmišljanje o naravi in bistvu človeške zgodovine. Uradna zgodovina se sicer piše v debelih bukvah, o krutih dogodkih in zmagovitih vladarjih, črnogorski avtor pa je ob pomoči izostrene filmske govorice vse skupaj postavil na glavo. Izhodišče ni debela knjiga, ampak rokopis, ki so ga na kotorski tržnici našli na papirju, v katerega je ribič zavil svojo robo. Glavni junak filma je njegov domnevni avtor Đuko, najbolj zvest podanik Morlaka, vodje gorskega ljudstva, ki se na začetku 19. stoletja upira turškemu zavojevanju. Đukovo pričevanje je zgodba o misteriozni transformaciji njegovega vladarja, ki jo ta doživlja ob bolezni in življenju, prepredenem s smrtjo. Film tako ne govori o velikih zgodovinskih dejanjih, ampak o poeziji in filozofiji, ki izraščata iz gole eksistencialne krize in temeljnega dvoma o oblasti ter privilegijih in dolžnostih, ki jih ta prinaša. O vsem, skratka, kar uradna zgodovina velikokrat zakriva, utiša, duši in ubija. Tej osnovni kontemplativni zastavitvi primerno je razvita tudi čudovita filmska govorica. Skozi dovršeno fotografijo, scenografijo in kostumografijo se film poglablja v eksistencialne teme o ujetosti, ranljivosti in smrti. Ujetost v domačo ozkost je prikazana z majhnimi, zaprtimi prostori, ki pa jih kot kontrast domačnosti vedno znova oživijo človeku najbližje stvari: sanje, ogenj, ljubezen, gore. Ko se vladarjeva odprava – njegova hčerka, Đuko in zvesti oproda Božo – poda na pot Morlakove ozdravitve, se slika odpre in razsvetli. V zdravilišču na jugu Italije naravo počasi zamenjajo človeške konstrukcije – tako fizične kot mentalne –, v katerih se vladar izgublja in se jim predaja. Hkrati se zbližuje s črnogorskim intelektualcem, ki ga sreča na poti, in se odmika od svojega zvestega Đuka, čigar pogled in redke besede izražajo vse večjo odtujenost od izseljenstva in vladarja. Ob tem lahko omenimo dva monumentalna prizora. Morlak in intelektualec sta potopljena v nepregledno množico knjig v starodavni knjižnici, medtem ko ju Đuko opazuje na vhodu in ne upa ali ne želi vstopiti. V drugem prizoru dvojica uživa ob prepevanju srce parajoče žalostinke pod velikimi oboki neprepoznavno velikanske zgradbe, Đuko pa tega preprosto ne zdrži več in uporabi nasilje. Skupaj z Đukom tako drsimo v domotožje, neučakanost in jezo, hkrati pa se z Morlakom čudimo lepoti človeških in božanskih stvaritev, pri čemer vse bolj slutimo človeško majhnost in končnost. Medtem ko pogled prvega predstavlja tradicionalno zavezanost domovini in ljudsko skeptičnost do vsega, kar jo presega, pa drugi zastopa prav predanost temu presežku. Morlak se tako vse bolj prepušča umetnosti in znanju, kar izraža tako v besedah kot gibih, a pri tem pozablja na svoje dolžnosti do ljudstva in domovine. Đuko pa, kot bi želel uravnovesiti vladarjevo razpuščenost, postaja vse bolj surov in nasilen, s čimer želi izsiliti vrnitev domov. Pri tem se film nikoli prav ne opredeli do ene ali druge skrajnosti. Prva namreč zapade v ozkosrčnost, nestrpnost in nasilje, druga pa v vzvišenost, odtujenost in melanholijo. Odnos med Đukom in njegovim vladarjem tako simbolizira dvoumen odnos človeka do svoje preteklosti: medtem ko se je treba zavedati svojih korenin in zgodovine, pa je pri tem treba tudi razpuščati in ubijati njene junake ter mite, sicer lahko vodijo v nevarne predsodke in zanke, v katere oblast vedno znova ujame ljudstvo. In takšen odnos do zgodovine lahko razvijejo samo tisti, ki so bili te oblasti doslej najmanj deležni. Piše: Žiga Brdnik Bere: Igor Velše

Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. V Iranu naj bi število smrtnih žrtev preseglo 220, v iranskih raketnih napadih v Izraelu so bili davi ubiti najmanj štirje ljudje. Medtem naj bi ameriški predsednik Donald Trump Izrael odvračal od idej, da v sklopu obglavljanja vrha iranskih varnostnih in državnih struktur ubije iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Drugi poudarki: - Dogajanje na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini ter ameriške carine bodo v ospredju zasedanja G7 v Kanadi. - Premier Robert Golob bo odgovarjal na poslanska vprašanja o slabšanju varnostnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. - 60-to Borštnikovo srečanje se je sklenilo s podelitvijo festivalskih nagrad; Borštnikov prstan si je nadela Nataša Barbara Gračner.

Izrael in Iran z nezmanjšano silovitostjo že tretji dan napadata drug drugega, Judovska država ne kaže pripravljenosti, da ustavi svoj vojaški aparat, s katerim, kot pravi, skuša Iranu onemogočiti izničenje Izraela. Islamska republika je pripravljena prekiniti povračilne napade, če napade ustavi tudi Izrael. Medtem ko po Iranu uničuje izbrane strateške cilje, pa Izrael ugotavlja, da njegov zračni oklep vendarle ni povsem neprebojen, zaradi česar - sicer v precej manjšem obsegu kot v Iranu - tudi v judovski državi preštevajo smrtne žrtve. V oddaji tudi o tem: - Francoski predsednik Macron v znak solidarnosti obiskal Grenlandijo. - V Izoli v veljavo stopil nov parkirni režim. - Tadej Pogačar prvič v karieri osvojil kolesarsko dirko po Dofineji.

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. Izraelska vojska je popoldne potrdila, da bo še naprej izvajala napade na različne cilje v Iranu, kjer je v raketiranju prestolnice ubila več deset civilistov. Z več kot 200 izstreljenimi balističnimi raketami pa je iranska stran pokazala, da lahko prebije izraelsko protiraketno obrambo. Medtem ko Izrael grozi s še hujšimi napadi, narašča skrb, da bi se konflikt lahko razlil širše po regiji. V oddaji tudi: - V političnem atentatu v Minnesoti dve smrtni žrtvi in dva ranjena. - Na medverskem Forumu za mir na Balkanu poudarili vrednote življenja in družine. - Tadej Pogačar le še korak stran od prve osvojitve dirke po Dofineji.

Izrael nadaljuje napade na Iran, ki jih je začel davi. Iz islamske republike poročajo o novih eksplozijah jedrskih objektov. O dogajanju bo danes po pričakovanjih razpravljal varnostni svet Združenih narodov. Izraelski veleposlanik pri svetovni organizaciji Danny Danon trdi, da želijo Iranu onemogočiti razvoj jedrskega orožja in dodal, da ne bodo odnehalo, dokler ne izničijo grožnje. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump poudaril, da ima Teheran še vedno priložnost skleniti jedrski sporazum. Druge teme: - Razhajanja vlade in sindikatov javnega sektorja največja pri solidarnostni pomoči - Slovenske železnice z novimi vlaki posodabljajo vozni park - Pogačar s prepričljivo etapno zmago na Dofineji povedel v skupnem seštevku

Piše Sanja Podržaj, bere Eva Longyka Marušlič. Druga pesniška knjiga pesnice, prevajalke in aktivistke Ane Makuc Švercam lubenice je zorela dolgo časa in je s provokativno podobo, ki jo je ustvarila ilustratorka in vizualna umetnica Samira Kentrić, med bralke in bralce prišla konec lanskega leta. Zbirka izrazito angažiranih pesmi je pisana na način, ki ga poznamo že iz avtoričinega prvenca Ljubica Rolanda Barthesa – v vsaki pesmi spregovori druga oseba, vsaka v svojem unikatnem položaju. V njem beremo pesmi, ki se vživljajo v nekatere znane ženske iz zgodovine in literature. Med drugim imajo besedo fiktivne Saloma, Lolita in Rdeča kapica ter zelo resnične Virginia Woolf, Frida Kahlo in Sylvia Plath. Pesmi se berejo kot njihovi monologi in skušajo naslikati njihov psihološki portret. To nam, bralkam in bralcem, ponuja drugačen pogled na posameznico, ki je sicer imenovana, a bi bila lahko tudi slehernica, ter izpostavlja kompleksnost osebnosti, ki niso brez notranjih nasprotij in konfliktov. Te postopke poznamo na primer iz romanov hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić, ki se je vživljala v Frido Khalo, Milevo Marić in v Doro Maar, ali pa iz svetovne uspešnice ameriške pisateljice Madeline Miller, ki je v romanu Kirka na ta način pisala o mitski čarovnici Kirki, znani iz Odiseje. Takšen pristop je izrazito feminističen, saj iz upovedovanja intimnega ustvarja družbeno kritiko in s tem potrjuje, da je osebno (še vedno) politično. Na podlagi primera namreč pokaže na neenakost in nepravičnost v patriarhalni družbi. Ti primeri pogosto izhajajo iz preteklosti, a kljub temu so vzporednice z današnjim časom jasne. Čeprav se zdi, da smo kot družba na področju pravic žensk in enakopravnosti spolov napredovali, se ob branju tovrstne literature vse prevečkrat pokaže, da nekatere težave trdovratno vztrajajo. In prav o teh lahko beremo v zbirki Švercam lubenice. Tudi v zbirki Švercam lubenice spregovorijo nekatere znane ženske, kot sta fiktivni Gospa Dalloway iz romana Virginie Woolf in Urška iz Prešernovega Povodnega moža, pa tudi pesnica Emily Dickinson. Vendar pa je večina govork in govorcev tokrat brezimnih posameznikov. Poleg žensk imajo besedo tudi otroci, moški in celo duhovi. Prepoznamo lahko celo nekatere dogodke, ki so odmevali v javnosti, na primer umor novinarke Kim Wall in reševanje tajskih dečkov iz poplavljene jame. Če zbirko primerjamo z avtoričinim prvencem, je tematsko bolj raznolika. Obsega petindvajset pesmi, med katerimi so nekatere povezane z naslovi, na primer Ženska v belem 1 in 2, v katerih spregovori Emily Dickinson, a bi ju lahko brali tudi kot credo pesnice, ki pravi: »Pišem, torej sem.« Na podoben način je skozi celotno zbirko posejanih sedem pesmi z naslovom Švercam lubenice, ki tudi tvorijo njeno jedro. V teh pesmih prisluhnemo eni govorki, vsaj tako se zdi, ženski, ki razmišlja o svoji nosečnosti, spreminjajočem se telesu in porodu, o tem, da bo po njem del nje »sam hodil po svetu«. Teh sedem pesmi predstavlja najmočnejši del zbirke, z njimi se najtesneje povezujejo tudi ilustracije, ki iz lubeničnih pešk tvorijo oblike ženskega telesa ali delov telesa in podobe, ki spominjajo na plod, zgovorna pa je tudi izbira semen za ustvarjanje le-teh. »Švercanje lubenic« postane metafora za nosečnost, za napet in težek trebuh pod široko bundo, kot lahko beremo v eni izmed pesmi. O tem obdobju, o katerem pogosto beremo same lepe stvari, namreč ko nosečnica sije, žari, je blažena, Ana Makuc piše bolj večplastno. To ni čas absolutnega veselja nad novim življenjem, temveč tudi negotovosti, strahu in sprememb, zaradi katerih se zamaje odnos do telesa in lastne identitete, ki se znajde na preizkušnji: »Težko je vedeti, / kdo si, / ko meje tvojega telesa / niso meje tvoje kože.« Otrok je del materinega telesa in tujek hkrati, materinstvo pa pomeni, vsaj za nekaj časa, obstajati za nekoga drugega. To ne prinese vedno samo pozitivnih občutkov, vendar družba od žensk, ki postanejo matere, to pričakuje. Tabu tako še vedno ostaja poporodna depresija, o kateri beremo v pesmi Nočna varuška, ali pa dejstvo, da dve rdeči črtici nista vedno zaželeni, kot v pesmi Ostani s težavo. Pesmi v zbirki Švercam lubenice so izrazito pripovedne in oprijemljive, na ta način omogočajo, da se tudi bralke in bralci zlahka vživimo v pesniške govorke in govorce. Ena od osnovnih funkcij branja je prav to, da se z vživljanjem v izkušnje drugih ljudi gradi empatija. Predsodki pogosto izhajajo iz neznanja in nerazumevanja, pesmi Ane Makuc pa so priložnost, da prisluhnemo. A zbirka ni brez svojih težav. Medtem ko se sedem pesmi Švercam lubenice tematsko zelo dobro povezuje z večino drugih v zbirki, ki govorijo o materinstvu, skrbstvenem delu, družinskem nasilju in zlorabi, pa nekaj pesmi izstopa, kot da bi se v zbirki znašle po naključju ali zaradi aktualnosti problematike. Morda se tako zdi, ker so po zbirki na redko posejane in jih ni veliko ter tako delujejo kot nekakšna anomalija v nizu pesmi, osredotočenih na ženske izkušnje. Takšna je na primer pesem Deport or game, v kateri lahko prepoznamo besede begunca iz dokumentarnega filma Rdeči gozdovi Nike Autor. Game oziroma igra predstavlja tvegano prečkanje schengenske meje, kar nekateri poskušajo tudi dvajsetkrat, kot beremo v pesmi, za nekatere pa je poskus usoden. Tako si lahko predstavljamo, da je bil usoden za begunko z dojenčkom, katere duh spregovori v pesmi Duh begunke z dojenčkom. Švercanje v naslovu namiguje tudi na prehajanje čez mejo in se s tem navezuje na begunsko problematiko, a vendar se ob pogledu na zbirko kot celoto zdi, da so bile nekatere pesmi dodane zgolj zato, da bi bilo v njej čim več aktualnih in angažiranih vsebin, čeprav bi bila brez njih vsebinsko povsem zaokrožena in celo bolj celovita. Še ena pesem, ki se zdi popolnoma iz konteksta zbirke, je pesem Jama, v kateri sledimo kolektivni pripovedi dvanajstih dečkov, ki so bili skupaj s trenerjem ujeti v jami 14 dni. Tu je še pesem Podmornica, ki govori o brutalnem umoru novinarke Kim Wall in zdi se, da pripoveduje njen morilec – pri tem sploh ni jasno, zakaj do besede ne pride žrtev zločina, ki ji je bil glas že tako ali tako odvzet. In medtem ko za večino pesmi lahko rečemo, da se upirajo črno-belemu pogledu na žensko izkušnjo, pa je recimo pesem Delo iz ljubezni na svoj način zasidrana v stereotipnih predstavah ženske – gospodinje, ki je »pri tridesetih s štirimi otroki / kot posušena starka«. Iz nje lahko razberemo nekakšno pomilovanje, skratka nasprotje od ubesedovanja večplastnosti in kompleksnosti ženskih življenj. Lahko se strinjamo z besedami Barbare Korun v spremni besedi: pesniška zbirka Ane Makuc Švercam lubenice marsikomu ne bo všeč. Je izrazito angažirana in politična, s tem pa nas sooča tudi z nekaterimi neprijetnimi dejstvi, ki bi jih morda najraje prezrli. Kljub nekaterim pomanjkljivostim gre za premišljene pesmi, ki nam ponujajo okno v svet nekoga drugega, drugačnega, in s tem priložnost, da premislimo o svojih prepričanjih. Ali bo knjiga prišla v roke tistim, ki bi takšna soočenja najbolj potrebovali, pa je stvar kakšne druge razprave. Vsekakor si želimo, da bi.

Analitiki v odzivu na oceno Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos znižala na 1,6 odstotka, poudarjajo tako notranje kot zunanje dejavnike. Medtem obrtniki in podjetniki odgovornost za vse slabšo kondicijo gospodarstva pripisujejo vladnim obremenitvam podjetij. Ostali poudarki oddaje: Rusija Ukrajino zaradi nedavnih napadov na železniške mostove obtožila terorizma Kmetijsko zakonodajo čakajo dodatna usklajevanja Ministrstvo za infrastrukturo v Borovnici napovedalo nadaljnja vlaganja v prometno infrastrukturo

Medtem ko ljudje v Ukrajini in Gazi množično umirajo, celo stradajo, imamo doma privilegij razpravljati o morebitnem prostovoljnem končanju življenja, čeprav raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da smo Slovenci v glavnem z življenjem zadovoljni. Kako bi ne bili, ko pa se imamo med razpadanjem sveta in vojnami v naši soseščini čas prerekat, ali je pobijanje in načrtno stradanje Palestincev genocid ali ne. Res živimo v privilegiranem okolju, saj si za odločitev o kakšnem privilegiju, denimo pokojninah vrhunskih umetnikov, v tem poblaznelem svetu utegnemo vzeti še čas za referendum. Za povrh pa zganjamo še medijski »rompompom« o drugih sortah privilegijev.

Človekoljubna pomoč, ki je v minulih dneh prispela na območje Gaze, še ni dosegla prebivalcev enklave, so sporočili iz Združenih narodov. Od Izraela namreč še niso dobili dovoljenja za njeno razdeljevanje. Medtem se vrstijo opozorila na hude razmere v enklavi. Kot je dejala razseljena prebivalka Beit Lahije v taborišču v mestu Gaza, nimajo ne hrane ne vode, saj so črpalke prenehale delovati. Prav tako ni goriva ali plina. Beit Lahija ne obstaja več, v soseske je vdrla vojska s tanki, je še opisala razmere v Gazi. V nadaljevanju oddaje tudi: - Rusija in Ukrajina med pogovori o novem krogu pogajanj nadaljujeta medsebojne napade - Predlog zakona o informacijski varnosti med drugim izboljšuje sodelovanje na državni ravni - Kranjski mestni svetniki za zaprtimi vrati o razrešitvi direktorice zdravstvenega doma Gantar Žura

Kurdi v štirih državah - Iranu, Siriji, Turčiji in Iraku – živijo v želji po samostojnosti. Prizadevajo si zanjo skozi dolgo zgodovino nerazrešenega kurdskega vprašanja in z različnimi stališči v družbenem kontinuumu sodobnih kurdskih skupnosti. Medtem ko so Kurdi pogosto na udaru v svojih matičnih državah, jih Zahod – vsaj simbolno – podpira. Kako naj evropska politika z izrekanjem svoje podpore spoštuje njihovo željo po miru, samoodločbi ter preseganju notranjih razkolov? Spoznajmo nianse znotraj kurdske skupnosti in bolje bomo razumeli kurdski boj.

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

Zdi se, da le še novi papež Leon XIV. in generalni sekretar Združenih narodov verjameta v možnost miru in spoštovanje mednarodnega prava. Medtem ko njuni pozivi odzvanjajo kot krik vpijočega v puščavi, svet poganja oboroževalna tekma in stopnjevanje največjih konfliktov našega časa. Ob uničujočem pustošenju vojn svetovni obrambni izdatki strmo naraščajo že deseto leto zapored. Kljub temu pa obstaja v zahodnem svetu temeljno soglasje; da je tudi rekordnih 2700 milijard dolarjev za orožje na svetovni ravni premalo. Zato bodo zahodne zaveznice, zbrane v zvezi Nato, po pričakovanjih povišale vlaganja v obrambo, morda celo na 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kot zahteva ameriški predsednik Donald Trump, ki je tudi za začetek svojega drugega mandata najprej obiskal Savdsko Arabijo, s katero je sklenil rekordni orožarski posel v višini 142 milijard dolarjev. Če bi Ernest Hemingway danes pisal o vojni, bi moral drugače nasloviti svoj roman. Zbogom orožje bi v pregreti oboroževalni mrzlici in sejanju smrti na največjih bojiščih našega časa zvenelo naravnost utopično!

Ukrajinska in ruska stran sta se na danajšnjih pogajanjih v Carigradu dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov. Medtem ko je Rusija izrazila zadovoljstvo s pogajanji, je Ukrajina ruske pogoje za premirje označila za nesprejemljive. Na vrhu Evropske politične skupnosti v Tirani so se s tem strinjali tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer in poljski premier Donald Tusk, o tem pa so se danes po telefonu pogovarjali tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Molčimo lahko le, ker govorimo. Molk je hrbtna stran govora. Molčanje ni preprosto nasprotje govora, temveč njegov pogoj, njegovo pribežališče in njegovo zatočišče. Zato molk ni toliko nezmožnost govora, kolikor je zavestna, hotena in smiselna odpoved govora. Molčati pomeni: govoriti navznoter. Molčati pomeni: preiskovanje, potrpljenje, merjenje. In če je pojem po Heglu »demiurg resničnosti«, je molk »demiurg pojma«. In če je govorica preizkušnja resničnosti, je molk preizkušnja govorice. Brez molka ne bi bilo govora. »Molk je gospodar govora,« je dejal prerok Mohamed. Molk ni le počelo govora, temveč tudi njegova – transcendenca. V tem smislu se neizrekljivo numinoznega izteka v polnino molčanja. »Črka je zastor in zastor je črka,« pravi an-Niffari. Molk je tako tudi: spoznanje, meditacija, kontemplacija – preseganje. Molk je sestavni del duhovno-religioznih praks. V islamu molk predstavlja štiri lastnosti: načelo pobožnosti, pogoj čuječnosti, vrsto askeze in duhovno vajo. Molčanje tako ni le prekinitev govorjenja, temveč tudi dresura duha; urjenje v preseganju notranjega gibanja, ustavitev toka misli. V tem smislu znameniti muslimanski mistik iz andaluzijske Španije, Ibn Arabi, razlikuje med »molkom jezika« in »molkom srca«. Medtem ko »molk jezika« pomeni prenehanje govorjenja, pa pomeni »molk srca« transcendenco mišljenja. Molčanje tako pomeni osrediščanje duha; zbiranje razpršenosti misli; poenotenje notranjih glasov. Molk pa je navsezadnje tudi pogoj resničnega poslušanja: le kdor zna molčati, sliši in zna poslušati; poslušati drugega in poslušati svoj notranji glas, ki govori skozi molčanje. Molčanje kot duhovno dejanje je treba kultivirati. Molčanja se je – tako kot govorjenja – treba naučiti. In mar obstaja bolj primeren čas za molk, kot je mesec ramazan – čas posta, duhovne osamitve, introspekcije in molitve?

Precej pozornosti mednarodne javnosti je usmerjene v Carigrad, kjer naj bi jutri potekali neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino o premirju. Za zdaj še ni znano, kdo bo vodil delegaciji. Medtem ko potekajo priprave na pogovore, pa je slišati opozorila, da morata strani doseči pravičen mir, ki spoštuje ozemeljsko celovitost Ukrajine. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je izjemno pomembno, da prevlada mednarodno pravo. V trenutku, ko se bomo odrekli obrambi mednarodnega prava, bomo tlakovali pot kaosu po vsem svetu, je opozoril. Drugi poudarki oddaje: - Trump tudi v Katarju podpisal dogovore v višini več kot 1,2 bilijona dolarjev - Premier Golob ocenjuje, da interpelacija kulturne ministrice Vrečko ne bo uspešna - Klicna številka 114 odslej namenjena tudi za vprašanja o dolgotrajni oskrbi

Med vsemi pomembnimi maji, ki se imajo zgoditi v petem mesecu leta, je prišel in neopaženo odšel tudi četrti maj. Ujet med delom in zmago je njega dni označeval smrt Josipa Broza - Tita. In kar je bilo letos četrtega maja še posebej zanimivo: kljub nedelji, ko mediji sami po sebi niso najbolj dejavni, smo njegovo smrt prvič kolektivno prezrli. Večina spletnih medijev in portalov, ki se hvalijo, da so dejavni štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, so o Titovi smrti molčali, nekaj drugih medijev ga je pospravilo ob konec novičarskega bloka pred šport in vreme. In zdaj se upravičeno sprašujemo, kaj naj bi pomenila takšna ignoranca do Tita? Oziroma kaj nam govori o Titu, o času in o nas. Poskusimo. Tito je kot človek, kot voditelj in kot simbol prehodil ves krog. Od obskurnosti nikogar v zgodnjem dvajsetem stoletju do ene osrednjih figur istega stoletja, od objokovanja konec osemdesetih let do vnovične obskurnosti v prvi polovici enaindvajsetega stoletja. Takšna je usoda tako diktatorjev kot herojev in v zgodovini je bila videna že ničkolikokrat. Letošnja Titova smrt v medijih je poglavje zase. Če bi pred 45 leti kdo problematiziral ali, nezamisljivo, ignoriral Titovo smrt, bi bil v Jugoslaviji postavljen pred zid; celo v tujini so bili uvodniki spoštljivi, kar je posledično pripeljalo do ikoničnega pogreba, ki je danes zasenčil tako njegove diktatorske kot tudi herojske dosežke. Zatem je Titova smrt vijugala po luknjasti cesti zgodovine. Prva leta smo poslušali sirene pet minut pred petnajsto uro, ko so te utihnile, so se začela dve desetletji dolga prerekanja o tem, ali je bil heroj ali zločinec. Medtem smo dobili izjave in zgodbe stranskih likov, kot so kuharice, zdravniki, žene in ljubice. Potem še nekaj malega o otrocih in potomstvu, dokler ni vse potihnilo. Do 4. maja 2025, ko se ga večina nekdanjih jugoslovanskih medijev ni spomnila niti z generičnim zapisom. Tisti, ki so se ga, pa so pod novičko komaj nabrali nekaj deset komentarjev, kajti, kot vemo, šele komentarji opolnomočijo spletni medij. Kar pa je zanimivo … Medtem ko smo Titovo smrt zatajili, pa imamo prav te dni veliko veselje z obletnico konca druge svetovne vojne. Vsakomur, ki ima vsaj malo uvida v dogajanje pred osemdesetimi leti, je jasno, da je o drugi svetovni vojni, sploh pa o njenem koncu na našem območju, nemogoče govoriti, ne da bi se kot ključno figuro sočasno obravnavalo Tita. Hočemo povedati, da smo Tita kot človeka vrgli na smetišče zgodovine, njegov čas, njegovo epoho, če hočete, pa smo z veseljem obdržali. Zakaj je tako, je mogoče razložiti na dva načina: ali je človek še bolj zapleten in kompleksen kot njegov čas in kot tak prezahteven za vsakdanjo medijsko reciklažo ali pa smo iz njega iztisnili vse, kar se je dalo, medtem ko obdobje še skriva nekaj soka, s katerim se lahko osveži dnevna politika. Titova simbolna smrt, ki jo doživljamo z medijsko ignoranco 45 let po dejanski smrti, pa ima še eno, recimo ji izobraževalno noto. Čeprav je pozabljen, se osrednji igralci današnje slovenske politike neposredno napajajo pri njem. Ali ideološko ali s slogom vladanja so zdajšnje slovenske politične elite še vedno vezane na Tita. Tudi tisti, ki danes besnijo proti krivicam in zablodam socialističnega ali pač komunističnega repertorija, dolgujejo svoj raison dʼêtre Josipu Brozu. Čeprav pozabljen, vpliva na naša življenja zdaj in tukaj veliko bolj, kot si želimo ali upamo priznati. In s tega stališča je zanimivo še nekaj. Številni se sprašujejo, kdaj bomo presegli slovenske politične razkole, kdaj bodo politični dejavniki, ki nas obvladujejo že trideset let, končno pozabljeni. Z letošnjo Titovo medijsko smrtjo smo dobili odgovor. Na Kučana in Janšo bomo pozabili leta 2070.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.

Začenjajo se velikonočni prazniki, zato bomo v oddaji Radio Ga Ga − Nova generacija seveda v živo spremljali praznično duhovno misel, ki jo bosta nadškofa Kramberger in Stres darovala pred sodiščem v Celju, kjer strankarski verniki čakajo na izrek sodbe mučeniku Janezu. Medtem bo v Ljubljani Robert Golob prek svoje nove platforme Golob'n'b sprejemal ponudbe za turistične destinacije v zameno za državne službe. Vesna Milek bo v svoji oddaji gostila Zorana Jankovića, ki se bo poleg obtožb o zastrupljanju vode in podpori Vučiću moral soočiti tudi s svojim nekdanjim prijateljem Zoranom Predinom. Kako se bo končal zmenek med Urškino kobilo Jenny in Kanglerjevim Rožmarinom, kaj svetujeta šnopsfluenserja Martelanc in Serpentinšek, kdo so članice slovenske ženske odprave v vesolje in verjetno še kaj izveste v petek dopoldan na Prvem.

V svetu se krepijo strahovi pred recesijo. Borze so ob skoku vrednosti delnic - potem ko so ZDA za 90 dni preložile uvedbo carin za uvoz blaga - spet previdnejše. Vlagatelje skrbi predvsem vse globlja trgovinska vojna med Združenimi državami in Kitajsko. Medtem ameriški finančni minister Scott Bessent poudarja, da so pripravljeni prisluhniti vsaki državi, ki se želi pogajati. Drugi poudarki oddaje: - V Srbiji se začenjajo množični shodi v podporo vladi, nadaljujejo se tudi študentski protesti. - Najvišje priznanje v likovni umetnosti - nagrada Riharda Jakopiča - slikarju in grafiku Črtomirju Frelihu. - Celjski nogometaši na prvi tekmi četrtfinala konferenčne lige prikazali dobro igro, a izgubili proti favorizirani Fiorentini.

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

Pokojninska reforma in ureditev zdravstvenega sistema sta ključni, a hkrati med najtežjimi zavezami vlade. Socialni partnerji naj bi po zapletih dopoldne le podpisali dogovorjeno v pokojninski zakonodaji. Pristojni minister Luka Mesec zagotavlja, da je kompromis dober. Nezadovoljstvo predvsem zdravnikov medtem vzbuja predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Kljub temu se mu v državnem zboru spet obeta podpora. Ostali poudarki oddaje: - Kakšne bodo nove ameriške carine in kdo bo na udaru; Trump naj bi danes razkril podrobnosti. - Kdo bo novi rektor ljubljanske univerze? - Hokejisti Jesenic so po dveh podaljških ugnali Ritten in se uvrstili v finale alpske lige.

Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo? Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU; dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede; Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.

Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?

V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.

Po padcu sirskega režima novo vodstvo poziva Sirce k vrni v domovino. Nekatere evropske države so medtem pohitele z načrti, kako jih pripraviti do tega zlepa ali ne. Medtem se tako iz Bruslja kot iz nevladnih organizacij vrstijo opozorila, da Sirija za zdaj še ni varna država. Druge teme: Državni zbor na izredni seji o zakonski podlagi za nov režim delovanja Teša; v panogi računajo nanj tudi po novem letu. Slovenija v boju proti korupciji zaostaja za evropskim povprečjem; po nekaterih ocenah zaradi nje izgubimo 3,5 milijarde evrov na leto..Slovenske rokometašice izgubile proti Nemčiji in končale evropsko prvenstvo na 10-em mestu

Po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji se številni Sirci vračajo v domovino. Iz zaporov so izpustili več tisoč političnih zapornikov, nekateri so bili zaprti več let. Medtem ko se množice veselijo odprave režima, so sicer razmere v državi precej napete, prihodnost pa negotova. Vodenje prehodne vlade v Siriji naj bi prevzel Mohamed al Bašir, ki v provinci Idlib na severozahodu države vodi vlado odrešitve islamističnih upornikov. V oddaji tudi: - Ob svetovnem dnevu človekovih pravic podelitev Nobelovih nagrad in opozorila, da mir še zdaleč ni samoumeven - Predlog zakona, ki ureja prihodnje obratovanje Termoelektrarne Šoštanj, začenja zakonodajno pot - Slovenske rokometašice na evropskem prvenstvu kljub odlični predstavi izgubile proti Dankam

Protikorupcijska komisija bo danes v sklopu preiskave o domnevnih političnih pritiskih na delo policije zaslišala predsednika vlade Roberta Goloba in več prič. Prijavo zoper premierja je na KPK in tožilstvo vložila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je pred dvema letoma po sporu z Golobom odstopila s položaja. Medtem ko bo KPK presojal na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa se s kazenskim vidikom Golobovega poskusa vplivanja na kadrovanje v policiji po prejeti ovadbi policijske uprave Ljubljana ukvarja tudi specializirano državno tožilstvo. Tam še niso sprejeli odločitve, kako naprej. V oddaji tudi: - Znani bodo podatki o brezposelnih. Trg dela tudi pri nas zaznamujejo težave nemške avtomobilske industrije. - Po včerajšnjih pozivih k okrepitvi vojaške pomoči Ukrajini danes zunanji ministri Nata nadaljujeo razpravo o ruskih grožnjah. - V Južni Koreji odpravili vojno stanje, ki ga je po razgreti razpravi o proračunu razglasil predsednik Jun Suk Jol.