Podcasts about uporaba

V dolgem pogovoru sta se Kaja in Jasmina dotaknili pereče teme - pomanjkanja testosterona pri moških, vpliva na življenje in vseh motilcev, ki hormonsko ravnovesje zdravega moškega uničujejo.Se soočate s podobnimi težavami? Kakšni so Kajini nasveti za dvig testosterona?1. Pravilna vrsta vadbe: 3-krat tedensko dvigovanje uteži in poudarek na nogah.Trening za noge pogosto vključuje velike obremenitve, kar povzroči močan hormonski odziv, saj telo potrebuje testosteron za obnovo mišičnih tkiv. Hkrati se začne sproščati tudi rastni hormon. Primerni so tudi sprehodit in HIIT!2. Uživanje zdravih maščob! Dieta brez maščob ni za moškega, saj mu pade libido, če maščob ni dovolj.3. Prehranski dodatki: cink, selen, D vitamin, maca, magnezij.4. Kvaliteten spanec5. Savna6. Zmanjšanje stresa7. Zmanjšanje endokrini motilci: BPA iz plastike, parfumi, kozmetika, sadje in želenjava, ki niso iz organske pridelave.8. Uporaba rdeče svetlobne terapije

Kje vse lahko v kuhinji uporabljamo svinjsko mast, je zanimalo našega poslušalca. Sestra Nikolina pravi, da jo lahko uporabimo vsepovsod: na svinjski masi lahki cvremo, pražimo, opečemo meso … Jedi bodo imele drugačen, za mnoge boljši okus. Mast odmerjamo po žlicah, ne v velikih količinah. Svinjsko salo pa uporabljamo tudi za piškote, tudi za valjane kekse, mašinske - strojne piškote. Salo je odlično tudi za mazanje modelov ...

Uporaba orodij umetne inteligence za komunikacijo je vse pogostejša in vedno bolj podobna komunikaciji med ljudmi. Čisto normalno se nam zdi, da ChatGPT za nasvet prosimo z uporabo vljudnostnih fraz in se za pomoč zahvalimo. Klepetalni roboti, ki odganjajo osamljenost in dolgočasje, so že desetletja stalnica v popkulturi, filmih, igrah. Kako pogosto se zatekamo k avtomatiziranim možnostim in ali lahko umetna inteligenca zagotavlja čustveno podporo brez resnih posledic? Rok Gumzej je socialni pedagog v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout. Zapiski: Rok Gumzej o igričarski pismenosti in igrah, ki pomagajo premagovati stiske Orodja, ki jih omenja Rok: character.ai, spicychat.ai, replika.com Troljo, klepetalni robot, ki je do leta 2021 napovedoval prihod ljubljanskega mestnega avtobusa Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Enej Gradišek in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme ep. 33: Uvod v pogovor o generativni inteligenci Izkušnje z delavnicami in konferencami Strah pred nevednostjo in preobremenjenost Izzivi in priložnosti v svetu AI Strategije za uspeh v hitro spreminjajočem se okolju Razumevanje uporabniške izkušnje in inovacij Soočanje s hitrim napredkom tehnologije Benchmarki in prihodnost AI modelov Učinkovitost modelov in benchmarki Uporaba in testiranje AI modelov Razumevanje uporabnikov in njihovih potreb UX in dostopnost AI tehnologij Prihodnost AI in konkurenca med podjetji Meta in Facebook: Izzivi in priložnosti Industrijski podatki in AI: Priložnosti za inovacije Grok in prihodnost AI: Tehnološki napredek Etika in regulacija AI: Svoboda ali nadzor? Investicije v AI: Kje so priložnosti? Google in YouTube: Prednosti v AI svetu Zaključne misli: Prihodnost AI in tehnologije ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Uporaba mobilnih telefonov v osnovni šoli le z odobritvijo učitelja za potrebe pouka; nov obvezni predmet informatika in digitalne tehnologije za učence sedmega razreda čez tri leta; precej sprememb v vzgojnem delovanju šole, na primer umik učenca, ki otežuje varnost in izvedbo pouka, iz šole; učitelji bodo lahko pregledovali šolske torbe in osebne predmete otrok v šoli. To so predlogi iz novele zakona o osnovni šoli, o katerih bo junija odločal državni zbor, v praksi pa naj bi zaživele prvega septembra. Kaj o njih menijo vpleteni v šolski sistem, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveza aktivov svetov staršev Slovenije; Sašo Božič, ravnatelj OŠ Mengeš, Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Poslušalki je od velikonočnega žegna ostalo še nekaj mesa. Kako ga lahko uporabi, kaj naj pripravi? Sestra Nikolina odgovarja, da lahko to meso zmelje in ga uporabi za mesni nadev. S tem nadeva palačinke in jih potem popeče. K mesu doda še kakšno jajce, peteršilj in česen ali pa čemaž, mogoče kako žlico majoneze ali nožev vrh gorčice. To popečemo, jih prelijemo z jajčnim mlekom. Zraven lahko ponudimo še solato. Sesekljano šunko lahko dodamo pire krompirju. Uporabimo jo lahko za pico. Lahko se naredi tudi nadev za žlikrofe. Oglasila se je poslušalka, ki pripravlja pasulj.

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini. Gostje: dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko, dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra, dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju, Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist, dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan", dr. Matej Huš, Kemijski inštitut, Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" dr. Martin Rigler, Aerosol Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

V epizodi 175 sta bila gosta dr. Alenka Žerovnik in dr. Matej Zapušek. Alenka je pedagoginja in raziskovalka na področju uvajanja sodobnih tehnologij v izobraževanje. Matej pa raziskovalec in predavatelj na Pedagoški fakulteti UL, specialist za digitalno pismenost, umetno inteligenco in inovacije v izobraževalnih sistemih. Sta soavtorja knjige "Uporaba generativne umetne inteligence v izobraževanju". V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vloga umetne inteligence v izobraževanju Izzivi in priložnosti umetne inteligence v poučevanju Prihodnost personaliziranega učenja Vizija učilnic prihodnosti Etični in praktični vidiki umetne inteligence Odprti izobraževalni viri in avtorske pravice ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

V epizodi 170 je bil gost dr. Boštjan Kobe, znanstvenik, ki je diplomiral iz kemije na Univerzi v Ljubljani, doktoriral v Teksasu in trenutno deluje v Avstraliji. Njegovo raziskovalno področje je strukturna biologija, s poudarkom na proteinih in imunskem odzivu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj kristalografije Uporaba strukturne biologije Izvor življenja in evolucija Etična vprašanja pri genskem manipuliranju CRISPR tehnologija in njene posledice AlphaFold in prihodnost napovedovanja strukture proteinov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Kaj imajo skupnega varnejše žilne opornice z okolju prijazno zaščito rastlin brez kemikalij? Presenetljiva skupna točka se skriva v uporabi plazme ali četrtega agregatnega stanja. Uporaba plazme se vse bolj uveljavlja na najrazličnejših področjih, obenem pa se porajajo vedno nove ideje, na kakšen inovativen način bi se četrto agregatno stanje še lahko uporabilo.Zakaj je plazma tako uporabna, kako učinkuje in kje vse se danes odriva nove možnosti za uporabo je v Podobah znanja predstavila izr. prof. dr. Ita Junkar z odseka za tehnologijo površin na Inštitutu "Jožef Stefan", ki med drugim v okviru strateško razvojnega partnerstva Tovarne prihodnosti koordinira področje plazemskih tehnologij.

Volneni ledveni pas je naravni pripomoček, namenjen zaščiti in ohranjanju toplote v ledvenem predelu, kar nudi prijeten občutek topline in opore za spodnji del hrbta. Izdelan je iz naravne volne, ki ohranja toploto in zagotavlja udobje. Pas je odlična izbira za tiste, ki želijo dodatno podporo med dolgotrajnim sedenjem ali fizičnimi aktivnostmi, zlasti v hladnejšem vremenu. Uporaba volnenega ledvenega pasu temelji na tradiciji naravnega zdravilstva, kot ga je zagovarjal Sebastian Kneipp, pionir naravnega pristopa k zdravemu življenju. Kneipp je verjel, da volna pomaga ohranjati telesno toploto. Volna je bila cenjena v tradicionalnih praksah, saj pomaga ohranjati občutek topline v telesu, kar prispeva k splošnemu občutku udobja.

Praznujemo slovesni praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije. V njej občudujemo lepoto hčerke, neveste in matere, je poudaril papež Frančišek.V baziliki Svetega Petra umestitev 21 novih kardinalov, ki morajo služiti Cerkvi in se varovati skušanjav prestiža, moči in videza.Na odprtju prenovljene pariške katedrale Notre Dame veliko pomembnih svetovnih voditeljev držav. Obnova je stala več kot 700 milijonov evrov.Sirski uporniki s podporo islamističnih skupin zavzeli še Damask. Predsednik Bašar al Asad zapustil državo in podal navodila za miren prenos oblasti.Vodja Misijonskega središča v Siriji: Če se velike sile odločijo za razdelitev Sirije, ne moremo spremeniti njihovih načrtov.Domoljubje in narodni ponos se začneta v družini, ugotavljata Vida Petrovčič in Ivo Piry.Vreme: Ponoči bo ponekod snežilo, drugod deževalo. Jutri bo oblačno.Uporaba pirotehnike med mladoletniki zaskrbljujoča, policija in zdravniki pozivajo k previdnosti.Planinska zveza Slovenije opozarja: zimskih tur se je treba lotevati postopno in svojemu znanju in izkušnjam primerno.

Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata; Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS; Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.

Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.

Piše Sanja Podržaj, bere Lidija Hartman. Za avtorico Mirjam Dular je bilo leto 2024 zelo rodovitno, saj je po romanu Hoja po oblakih objavila še zbirko osemnajstih kratkih zgodb Lahkotnost molka urok tišine. Kot namiguje že naslov je rdeča nit tisto zamolčano, neizrečeno in kakšen vpliv ima le-to v življenju posameznika. Zbirka je strukturirana v štiri sklope, ki nam s svojimi naslovi ponujajo ključ za razumevanje posameznih zgodb. Nekatere med njimi so bolj neposredne, spet druge pa bolj zavite v skrivnost, kar avtorica doseže tudi s fantastičnimi elementi, ki jih vnaša v običajna življenja likov in likinj. Na splošno je zbirka presenečenje, saj bi od avtorice, doktorice astronomije, pričakovali, da bo v središču tematika odnosa med človekom in naravo ali človekom in vesoljem, podobno kot v romanu Hoja po oblakih, v katerem se vprašanja o človekovem mestu v stvarstvu in njegovem odnosu z naravo zastavljajo predvsem z vpeljavo staroverske tradicije, ki jo poznamo prek raziskovanj Pavla Medveščka in v zadnjih letih kot del izročila prednikov postaja vse bolj prisotna v naši kolektivni zavesti. Vendar pa se Mirjam Dular v zbirki Lahkotnost molka, urok tišine obrne bolj k vezem, ki se pletejo med ljudmi – najbolj jo zanimajo odnosi, komunikacija in medsebojno razumevanje, ki pa je mogoče le do neke mere. Vedno ostanejo neizrečene besede, neizražene želje, medli spomini, ki jih lahko zapolnimo samo z delčki zgodb in anekdot, včasih pa samo nekaj neulovljivega, kar plava na robu naše zavesti. Zbirko odpira sklop z naslovom Če pa ne bi bila rekla / Če pa bi bila rekla in prva zgodba je prva srhljiva in po svoje kruta, s tem pa tudi izstopa od drugih. Govori o mladi pacientki, ki čaka na operacijo v zasebni bolniški sobi, ko vanjo vstopi bolniški brat z namenom, da bi jo pred posegom obril. Zgodi se zloraba, ki pa je na koncu prikazana kot bridka šala. Bi se to vseeno zgodilo, če bi protagonistka kaj rekla, če bi se upirala? Je upor sploh mogoč, ko si v tako ranljivem stanju in te zlorablja nekdo, za katerega verjameš, da je v poziciji moči, v tem primeru zdravstveni delavec, ki naj bi bil tam, da ti bo pomagal? Podobno kot v prvi zgodbi se tudi v naslednjih lahko sprašujemo, ali bi se odvile drugače, če bi si protagonistka upala povedati simpatiji, da ji je všeč; če bi moški srednjih let v mladosti nadaljeval pogovor s teto o vrednosti življenja; če bi radovedna ženska na obisku pri hipnotizerju odkrito povedala, zakaj je prišla. V drugem sklopu, ki je morda najbolj zanimiv in ima naslov O glavah / V glavah, skuša avtorica na svet pogledati z očmi drugega. Ne nazadnje to pisatelji vedno počnejo, kot je izpričano v zgodbi Si kdaj stopila v glavo drugega?, v kateri sledimo fiktivnemu pogovoru z resnično pisateljico, avtorico slovitega romana Če ubiješ oponašalca, in izmišljeno sodobno avtorico, ki piše uspešnice po meri današnjega bralca. Ta zgodba je v formalnem pogledu najbolj inovativna v zbirki, saj je zapisana v obliki intervjuja, v katerem sodelujejo spraševalka in avtorici. Sledi zgodba, ki deluje skoraj kot legenda in je napisana v nekoliko pravljičnem slogu, govori pa o tujosti, ki jo občuti transspolna oseba. Tudi naslednja v nizu tematizira tujost, in sicer naslika prizor iz življenja begunca v Evropi. Obe zgodbi sta napisani z dobro mero sočutja, v njiju je zaznati noto družbene kritike in namero, da bi se bralec vsaj za trenutek postavil v čevlje oziroma kar v glavo drugega in tam našel neko novo razumevanje. Osebe, ki so odrinjene na rob, so namreč pogosto tudi tisti, ki molčijo, saj ne pridejo do besede, s tem pa prevladujoči večini ostajajo tuji. Sledita sklopa V odnosih / O odnosih ter Spomini in zgodbe / Spomini na zgodbe, ki pa sta šibkejši del zbirke. Nekatere zgodbe bi potrebovale kaj več, da bi se bralcu zares približale. Na primer zgodba Dva pogovora, za katero se zdi, da gre zgolj za zapis dveh naključno slišanih pogovorov, brez komentarja ali konteksta. Na ta način nekako obvisita v zraku in ni povsem jasno, kaj je avtorica želela z njima sporočiti. Podobno je na primer z zgodbo Srajca srečnega človeka, ki iz perspektive moškega pripovedovalca govori o zakonu, njegovem razpadu in ponovnem odkritju ljubezni, vendar se bere kot poročilo, umanjka pa nek zasuk, nekaj, zaradi česar bi zgodba izstopila iz območja običajnega. Uporaba takšnih sredstev avtorici namreč ni neznana, kar izkazujejo zgodbe, posejane po vsej zbirki. Eno od teh sredstev so fantastični elementi, s katerimi se Mirjam Dular poigrava v več zgodbah. Gre za nenavadna izkustva, ki smo jim bralci priča in se skupaj s protagonistkami lahko samo sprašujemo, kaj se je pravzaprav zgodilo. V zgodbi Vijoličasti metuljček na primer protagonistka obišče hipnotizerja, da bi se povezala s pokojnim dedkom, ki se je prav tako ukvarjal s hipnozo. Nanj sicer nima spomina, a se čuti z njim močno povezano. Kot v Alici v čudežni deželi tudi njo vodi beli zajec, po nenavadni seansi pa ji ostane več vprašanj kot odgovorov. Posebej nenavadna in nekoliko šokantna je tudi zgodba Neprimerljiva sreča biti ženska o nenavadnem srečanju dveh tujcev v knjigarni in s koncem, ki nam prav tako ne postreže z odgovori in ne razloži čudaške interakcije, ki smo ji bili priča. Kot smo želeli pokazati z izpostavljenimi zgodbami, Mirjam Dular v zbirki Lahkotnost molka, urok tišine združuje raznolike zgodbe, ki jih skuša spraviti pod skupni imenovalec s posameznimi sklopi. To ji uspe predvsem v prvih dveh delih, v zadnjih dveh pa se povezave nekoliko izgubijo. Nasploh bi lahko rekli, da nekatere zgodbe v zbirki izstopajo, nekatere pa nekako zvodenijo v ozadje. Tako na vsebinski kot na slogovni ravni je med njimi precejšen razkorak. V zgodbah se pojavi tudi kar nekaj nejasnosti, ki zmotijo bralsko izkušnjo, moteča pa je tudi uporaba predpreteklika, zaradi česar jezik na trenutke deluje staromodno in oddaljeno. Po drugi strani pa v zbirki naletimo na zgodbe, ki pričajo o avtoričinem spretnem vstopanju v glave drugih, o njeni senzibilnosti za prikazovanje različnih izkušenj, tudi takšnih, ki so na meji realnega. Morda bi bilo bolje, če bi bila zbirka nekoliko krajša, saj bi tako ustvarila vtis bolj zaokrožene celote, ali pa bi potrebovala nekoliko več uredniškega dela. Zbirka Lahkotnost molka, urok tišine je že drugo kratkoprozno delo Mirjam Dular, avtorice ki je izdala tudi dve pesniški zbirki in roman, s tem pa postaja vse bolj prisotno ime na slovenskem literarnem obzorju. Kljub nekaterim šibkejšim zgodbam, se v pričujoči zbirki izkaže kot avtorica s posluhom za mnogoterost življenja in izkušenj, tudi takšnih, ki pogosto ostanejo zamolčane.

Kaj lahko naredimo z zelenim paradižnikom, ki je na vrtu? Ga lahko za kaj uporabimo oz. shranimo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga naloži v leseno gajbico ali na police v kleti in pokrije s časopisnim papirjem. Tako bodo ti paradižniki počasi zoreli. Nekateri bodo kmalu rumeni, drugi pa morda šele ob božiču ... Zelen paradižnik lahko tudi uporabi za pripravo ajvarja. Poslušalka Marija je nato povedala recepte za paradižnik s hrenom. 3 kg zelenega paradižnika zmeljemo na mesoreznico, dodamo 2 žlici soli in pustimo stati 24 ur. Dobro odcedimo. Naribamo ½ kg hrena, dodamo 2 dl gorčice, 1 žlico sladkorja, ½ l vinskega kisa in 2 dl olja. Vse to dobro zmešamo in naložimo v male kozarčke. To je odlična priloga k narezkom

Vse več učencev, dijakov in učiteljev pri pouku in doma za učenje uporablja umetno inteligenco. To odpira več izzivov: ali jo znajo smiselno uporabljati za bolj kakovostno pridobivanje znanja; kako doseči, da njena uporaba ne bi poglobila neenakosti med šolarji; in kako preprečevati zlorabe orodij umetne inteligence za šolsko delo? O vsem tem z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Herman Pušnik, ravnatelj Prve gimnazije Maribor, mag. Janja Jakončič, učiteljica matematike na Gimnaziji Bežigrad Ljubljana; dr. Igor Pesek, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; Anja Fras, dijakinja Prve gimnazije Maribor.

Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.

V vsaj tretjini slovenskih občin bodo ta teden vseh sedem dni zaprte ulice, trgi in parkirišča. Avtomobili bodo te prostore odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige in s tem opozorili, da vse prevelik del našega prostora zasedajo avtomobili. Čeprav se vse bolj zavedamo, da je to problem, pa prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, s katerim se spopadamo precej neuspešno. Za prihod v glavno mesto, ki sprejema dnevno velik del migracij tako na delovna mesta kot v izobraževalne ustanove, še vedno večina izbere osebni avto, kljub temu, da si nihče ne želi stati v zastojih, ki veliko stanejo in povzročajo ogromno okoljsko škodo. Uporaba javnega potniškega prometa upada.

Odrešitev za začetnike, film vedno bolj mednarodno prepoznavne slovenske režiserke Sonje Prosenc, izhaja iz idejnih in oblikovnih izhodišč filma in romana Pierra Paola Pasolinija. V svoji dramatsko na prizore razdeljeni pripovedi je obravnaval buržoazno zavest povojnega Zahoda, ki se razkrije prek stika z neznanim obiskovalcem nadnaravnega izvora. Pasolini je bil tudi glasen kritik nove levice, ki je po njegovem mnenju poblagovila levo teorijo in delavski boj v korist potrošniškega načina življenja. Tovrstna kritika se v Odrešitvi pojavlja ves čas. V prizoru, ki se bo morda še dolgo ohranil v zavesti gledalcev, bogata, odtujena družina v dragem avtu posluša izjave Slavoja Žižka, in ko sredi gozdne ceste pripelje mimo revnejše družine, ki se ji je pokvaril avto, gre brez besed naprej. Prikaz življenja »jare gospode« je uspešno prenesen na slovenske razredne odnose; višji sloji namreč domnevno radikalne filozofije in kulture pogosto ne konzumirajo zaradi solidarnosti do zatiranih, temveč zaradi pripadanja eliti in nabiranja socialnega kapitala. Žena, ki jo upodablja Katarina Stegnar, in mož, ki ga igra Marko Mandić, sta umetnica in pisatelj, ki svojo dejavnost financirata iz predhodno nabranega kapitala. Tu pa povezave sežejo tudi onkraj Pasolinija, saj je kritiziranje povezav med umetnostjo in buržoazno dekadenco po velikem uspehu švedskega Kvadrata postalo že nekoliko trendovsko. Film Sonje Prosenc zaznamujeta absurdnost pripovedi, ki se gradi na simbolih in referencah, ter humor. V pripovedi ni nadnaravnih elementov, ki so prisotni pri Teoremi, ohranjeno pa je dobro delujoče razmerje med skrivnostnim in prizemljenim, vsakdanjim, ki potujuje vsakdanje zato, da bi ga jasneje videli v njegovi realnosti. Kljub temu pa je uporaba omenjenih postopkov tu in tam pretirana. Sklicevanja, absurdnost in simbolizem ponekod vodijo v samonanašalnost, ki ustavlja organski tok nekaterih sicer precej dobrih prizorov. Humor pa se ves čas giblje med učinkom cringea, skremža, ki poudarja bedo družinskih in razrednih odnosov, ter klišejskostjo, ki ustvarja vtis suhosti in nezanimivosti. Film, ki kritizira elitizem, tako občasno tudi sam daje elitističen vtis. Prepriča predvsem kot celota pripovedi in sporočila, v kateri so drobni trenutki absurdne briljantnosti. Marko Mandić, ki smo ga vajeni v drugačnih vlogah, se tokrat prelevi v lik, ki je oportunističen, mevžast, neroden in distanciran od otrok, ter v nekaterih trenutkih s svojo natančno uprizoritvijo ustvari odlične prizore. Uporaba mešanice suspenza in komičnih elementov ustvarja tesnobno vzdušje, ki ima samo po sebi kritičen naboj, vendar lahko deli filma delujejo premalo povezani med seboj v organski tok. A to ne pomeni, da je raztreščen tudi dogajalni svet sam, ki je v resnici zelo enoten.

V junijski bonus Cosmo epizodi je gostja Tajka Selan, strokovnjakinja na področju nege kože, ki je našla svoje poslanstvo - razbijati zakoreninjene mite o kozmetiki,  znanstvena dejstva predstavljati na poljuden način in delovati kot protiutež številnim nepravilnim informacijam kozmetičnih marketinških lobijev. Zato piše tudi prvi slovenski strokovni blog o kozmetiki in negi kože in opravlja svetovanja za nego kože. Dotakneva se pomembnosti uporabe krem z zaščitnim faktorjem čez celo leto, razlik med SPF 30 in SPF 50, solarija, samoporjavitevnih krem, ustreznega čiščenja kože, pa tudi mnogih mitov, kot je na primer, da obstajajo popolnoma naravne kreme z zaščitnim faktorjem. Izredno zanimiva epizoda za vse ljubiteljice kozmetike in lepe kože! Uživajte :) 00:00 - TAJKA SELAN 01:00 - Začetek ljubezni do nege kože 02:30 - Kako pomembna je zaščita pred soncem? 07:00 - Razlika med SPF 30 in SPF 50 13:00 - Naravne SPF kreme ni! 16:30 - Solarij, ja ali ne? 20:30 - Zaščitna krema tudi ob oblačnem vremenu? 23:00 - Čiščenje kože ob uporabi zaščitnih krem 26:00 - Reaplikacija sončnih krem 28:42 - Nega kože od znotraj 30:00 - Nega opeklin 31:12 - Samoporjavitvene kreme 34:24 - Uporaba aktivnih sestavin poleti, ja ali ne? Več o Tajki: https://cosmedoc.si/o-meni/ https://www.instagram.com/cosmedoc.si/ Več o Flori Emi: https://floraema.com https://www.instagram.com/floraema/ #cosmo #cosmopolitan #podcast #tajkaselan #floraemalotrič #koža #lepakoža #skicare #spf #solarij #kožnirak #negakože #makeup #selfcare --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/cosmo-podcast/message

Poslušalko je zanimalo, kako uporabit goveje meso iz juhe. Sestra Nikolina je povedala, da je načinov več. Lahko ga dodamo svežemu mesu (npr. Svinjskem), zmeljemo, dodamo malo majoneze, kakšno sveže jajce in iz tega oblikujemo čevapčiče ali manjše polpete. Te spečemo ali ocvremo. Ko so vsi pečeni, je zložimo v ponev, dodamo malo vroče vode ali juhe in pripravimo podmet. Lahko dodamo malo gobove juhe, kakšno žlico kisle smetane ali mezge, gorčice ... in tako pripravimo omako, zraven pa postrežemo še pire. Lahko se naredijo tudi kot čufti v paradižnikovi omaki. Masi ne dodajamo drobtin, ker preveč posušijo, lahko pa se da malo v mleko namočenega kruha in malo narezanega svežega drobnjaka ali peteršilja.

Uporaba zaslonov pri otrocih prinaša številne izzive, saj zasloni kljub vsemu prinašajo tudi pozitivne vidike. Vendar pa raziskava, opravljena 2015/16 na Fakulteti za medije pravi, da naj bi po ocenah staršev predšolski otroci pred zasloni preživeli 2-3 ure dnevno, kar krepko presega smernice prdiatrov. Zato so se pri Društvu srca in ožilja odločili za program Odklop. Pojasnjuje vodja programa Darija Cvetko.

Če bi hoteli njegovo razmišljanje o ekonomiji kot sredstvu za doseganje blagostanja, zajeti širše in bolj celovito, bi sicer morali brati tudi Nikomahovo etiko, Veliko etiko, Evdemovo etiko, Politiko ... Z gospodarjenjem v mislih, če ne že v praksi, so se pred njim ukvarjali tudi sofisti in sokratiki, filozofi in tudi zveneča literarne imena epike ... Eno najzgodnejših evropskih teoretičnih del o ekonomiji pa je Ksenofontov Spis o hišnem gospodarstvu.Gost, klasični filolog, dr. Matej Hriberšek s Filozofske fakultete v Ljubljani je na letošnjem, že 15. Grošljevem simpoziju, govoril prav o tem.  foto: pixabay  

Avtonomna vožnja, ki se ji približujejo avtomobili z razvojem asistenčnih sistemov je tema, ki se ji bomo posvetili v naslednjih minutah in projektu »Hi Drive«, s katerim želijo pri Avtomotozvezi Slovenije izobraziti voznike v poznavanju in uporabi asistenčnih sistemov, ki lahko pozitivno vplivajo na varnost vožnje, če jih znamo uporabljati in najbrž učinkujejo tudi negativno, če jih ne znamo, če ne vemo, kako delujejo.

Kaj narediti s čebulo, ki gnije, kako jo je možno uporabiti, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj jo očisti, opere, odcedi in z nožem nareže. Nato jo praži na maščobi, vmes pomešamo in posolimo, da dobi zlatorumeno barvo. Vročo nalagamo v kozarce, ki jih dobro zapremo in nato se pokrito počasi ohlajajo. Shranimo v shrambi, odprt kozarec pa hladilniku.

Uporaba umjetne inteligencije, uključujući alat ChatGPT, će biti dopuštena u australskim školama od 2024. godine. U Danskoj, umjetna inteligencija je već uvelike dostupna. S alatom ChatGPT kojemu učenici sve učestalije pribjegavaju, u danskim školama, ali I drugdje u svijetu, izražavaju svoju zabrinutost oko varanja na ispitima.

Piše: Marija Švajncer. Bereta: Mateja Perpar in Igor Velše. Nekateri ljudje menijo, da se v poeziji toliko vsega ponavlja – od doživljanja narave, refleksij, impresij in intime do iskanja smisla in resigniranosti. Pri Juretu Vugi ni tako, njegove pesmi so drugačne, presenetljivo inovativne, v marsičem tudi nedoumljive in pomensko prikrite. Včasih so čisto preproste in neposredne v izpovedi, v hipu pa se zgodi, da se je pri verzih treba zaustaviti, se zamisliti nad njihovim sporočilom in jih razvozlati. Poet mojstrsko prepleta strastno ljubezen, zagnanost in divjost z nenavadnim hotenjem po askezi in čistosti. V njegov pesniški svet vstopajo živali, toda v nasprotju s tem, kar se dogaja v medčloveških razmerjih, je do njih ves nežen in prizanesljiv. Nagovarja jih z ljubkovalnimi imeni, kot da bi se bal, da bi jih z grobostjo ranil. V njem se zgostijo antična vednost, mistika in mitologija (Vuga je doktoriral iz umetnostne zgodovine), znana bitja vstopajo kar naravnost in bodisi ohranjajo svojo simbolno vlogo bodisi dobivajo nov pomen in posegajo v pesnikovo življenje. Dovoli jim, da ga pahnejo v skrajnosti, ves je predan dau, brodar Haron opravlja svojo nalogo, Prometej je storil, kar se je namenil, prav tako Adam in Eva, Ištar ne utone v pozabo. Ljubezen se odene v novo preobleko. Ženska, ki jo pesnik ljubi, je poosebljen um, močna in nevarna, toda porodi se tudi paradoks: najbolje bo, da jo kar zasnubi in se zveže z njo, saj zanj pomeni svojevrsten izziv, tako rekoč Sofijo, utelešeno modrost, mater jezika in celo nekakšno poveljnico s palico v rokah. Žensko doživlja tudi kot najbolj religiozno izkustvo, toda vse skupaj je še veliko bolj zapleteno: »V meni se prebuja strast bataljona / mladih moških, padlih v bitki. / Volk sem, preoblečen v ovčko. / In ti me hočeš ovčko / in ti me hočeš volka.« Čeprav pravi, da se je vse že zgodilo, je mogoče pričakovati še marsikaj novega, tako individualna občutja kot stik z vesoljem in potovanje v širjave, polje valujočega drgeta in nemir, s katerim skuša obvladati razbrzdanost in telesno silovitost. Čeprav se dozdeva, da se moški ženski podreja in se ji izroča, sta pravzaprav ista sila v dveh pojavih, izmenjujeta se, zdaj je moški pečina, kaj kmalu oblegajoči val. »Morji sva, drug v drugem bučiva. / V bučanju pene pršiva / v večno trajanje.« Ali pa v drugi pesmi: »Prepoznavam, da si jaz. / Prepoznavam, da sem ti. Jastreb mu, zveriženemu v skali, kot Prometeju kljuva drob. Pesem se spusti v globino, zatem vsa poduhovljena sili navzgor. Kadar se zgodi kaj nepredvidljivega, to zagotovo ni samo prepis strašnih dejanj. K ženski se od hvaležnosti privija srnica, ki jo je nahranila z ribezom. Plaha žival ne ve, da je ženska kruta; takšna je, ker je pač človek. Pesnik noče, da bi si črta logosa podjarmila poezijo, a vseeno verjame, da je v ljubljeni ženski esenca, ki zmore vse nižje preoblikovati v višje. Čeprav v najvišjem ni prostora za spoznavajočega, si želi v ženski neutrudno iskati resnico. V njem se obudi spomin na Hildegardo, opatinjo, ki je v stolnici izzvala doktorje teologije, da so si pulili lase in se histerično smejali. Pesnik grebe po sebi, odkriva silovitost in je do svojega ravnanja tudi neprizanesljiv. »Bolj se upiram križu, / bolj me lomi, / da krvavim / in vas hranim / s svojo krvjo.« Poetično bivanje je zanj edini človeka vreden poklic, pribije. Tudi metafore so svojevrstne, odete v posebno govorico in slikovitost. V verze so s trdoto položeni bron, zlitine in kladivca. Ženska diši po vijolicah kot truplo svetnice, čudovita je, redka in strašna kot tele z dvema glavama, zazveni kot svetopisemska visoka pesem in hkrati preti kot božjastni napad. Priklical jo je v obstoj, da bi se spravil s svojo zatajevano notranjo žensko. Mora se vračati vase, da ne zblazni. Pesnik ljubi kontraste – na eni strani so srnice, ovčke in skoraj otroška igrivost, na drugi podivjana in nevarna strast. Uporaba tujih jezikov – latinščine, španščine in Slovencem tako ljube angleščine (Jebi ga, such is life!), da z njo postajajo čedalje bolj dvojezični – ni novost. Jure Vuga delno ohranja tradicionalne pesniške oblike, pesmi so napisane v kiticah in z ločili, njegova poezija pa je s svojo drugačnostjo, izvirnostjo in inovativnosti po svoje lepa in bralno vabljiva na poseben in celo strašljiv način. Lepota ima lahko več obrazov. Na koncu je dodano pismo literarni urednici in pesnici Tjaši Koprivec. Poslal ji ga je leta 2011, a odgovora ni bilo, srečala sta se šele leta 2016 in tedaj je spoznal njeno eterično naravo. Ob naslednjem srečanju bo imel občutek, da govori s staro prijateljico. Iz pesmi ni povsem razvidno, kaj pomeni suspenz, ki se mu je primeril, a ne glede na to je treba poudariti, da se umetniško ustvarjanje Jureta Vuge odlikuje z estetskim razkošjem, strastjo in globino ter nekoliko zastrto in skrivnostno povednostjo.

Dober pridejo v juhi ali pečene. Očistimo jo, narežemo, damo na pekač, po okusu osladkamo, dolijemo malo belega vina ali cvička. Pokrijemo in v pečici pečemo v cca. 40 minutah. Iz pečenih lahko naredimo marmelado - s paličnim mešalnikom naredimo sadno kašo, dodam lahko posebej dušene jabolka. Dodamo sladkor in dolijem malo ruma in s tem napolnimo kozarčke ...

Uporaba insektov za prehrano živali in ljudi v svetu se hitro razvija. Evropska agencija za varno hrano EFSA je izdala dovoljenje za uporabo štirih vrst insektov. V tujini tovrstne farme že stojijo in v njih najpogosteje za pridobivanje beljakovinskih virov gojijo mokarja ali črno bojevniško muho. Z vprašanjem »Kakšne rešitve na izzive globalnega prehranskega sistema lahko ponudi insektna biokonverzija?” se ukvarjajo tudi slovenski raziskovalci, predstavniki resornih ministrstev ter podjetij.

Novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, predvideva omejitev arom v elektronskih cigaretah, prepoved kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter omejitev prodaje prek interneta. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov narašča med mladostniki, tudi osnovnošolci, kar zbuja skrb. Javna razprava je končana, zakonodajne spremembe podpirajo tudi zdravstvene ustanove in društva, saj je kajenje cigaret eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. V združenju vejperjev pa menijo, da je oviranje dostopa do manj škodljivih alternativ kajenju, tudi do elektronske cigarete, nesprejemljivo. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Nataša Blažko, Ministrstvo za zdravje; Tomaž Čakš, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja; doc. dr. Mihaela Zidarn, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Slaven Kalebič, Združenje vejperjev Slovenije.

Nova tehnologija umjetne inteligencije, poznata pod nazivom Chat GPT, potiče na rasprave po pitanju zaštite privatnosti i digitalne etike. Italija je prva zapadna zemlja koja je zabranila uporabu te nove tehnologije, dok drugi tvrde da se može koristiti na odgovarajući način primjenom kritičke ljudske prosudbe.

Ali je ajdovo moko treba vedno popariti in s koliko vode naj to stori, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da jo je vedno treba popariti, da se lepše veže z ostalo moko in se izdelek ne drobi. Povedala je primer: 30 dag vode in 7 dl vode. Vedno prilivamo postopoma, po občutku ...

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj ovseni moke doda malo pirine polnozrnate, bele ali polbele pšenične ali ržene moke. Razmerje naj sama določi, glede na želje in okuse.

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj ovseni moke doda malo pirine polnozrnate, bele ali polbele pšenične ali ržene moke. Razmerje naj sama določi, glede na želje in okuse.

Ali je ajdovo moko treba vedno popariti in s koliko vode naj to stori, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da jo je vedno treba popariti, da se lepše veže z ostalo moko in se izdelek ne drobi. Povedala je primer: 30 dag vode in 7 dl vode. Vedno prilivamo postopoma, po občutku ...

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj ovseni moke doda malo pirine polnozrnate, bele ali polbele pšenične ali ržene moke. Razmerje naj sama določi, glede na želje in okuse.

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj ovseni moke doda malo pirine polnozrnate, bele ali polbele pšenične ali ržene moke. Razmerje naj sama določi, glede na želje in okuse.

Ali je ajdovo moko treba vedno popariti in s koliko vode naj to stori, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da jo je vedno treba popariti, da se lepše veže z ostalo moko in se izdelek ne drobi. Povedala je primer: 30 dag vode in 7 dl vode. Vedno prilivamo postopoma, po občutku ...

Ali je ajdovo moko treba vedno popariti in s koliko vode naj to stori, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da jo je vedno treba popariti, da se lepše veže z ostalo moko in se izdelek ne drobi. Povedala je primer: 30 dag vode in 7 dl vode. Vedno prilivamo postopoma, po občutku ...

Uporaba različnih moj, pogrevanje žgancev, sir na lazanji, polenta, diabetični kruh, česen, ki poganja, piškot se razlezejo, kuskus ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023. Analizirata: prof. dr. Ana Bojinovič Fenko, Katedra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, in zunanjepolitični novinar Dela Jure Kosec.     Vprašanje prof. dr. Ana Bojinović Fenko Jure Kosec Se bo končala vojna v Ukrajini?  Vojaški spopadi morda, konflikt še ne.  To si je težko predstavljati. Mislim, da je boljše vprašanje, če se lahko vojna zaostri. Na to pa mislim, da je lahko odgovor samo pritrdilen. Bo Kitajska napadla Tajvan? Ne. Uporaba drugih sredstev zunanje politike bo imela prednost.  Kitajska lahko spremlja na drugem koncu sveta, kaj bi to pomenilo. In mislim, da je to odvračilni faktor.  Bo padel režim v Iranu? Ne. Grobo nadaljevanje vlade se bo nadaljevalo.  Ne. Bomo v Evropi doživeli energetske mrke? Ne. V najslabšem primeru bi lahko gospodinjstva utrpela vnaprej znane dvourne redukcije elektrike na dan. Mislim, da se je nevarnost za to zimo polegla, vprašanje, če pa se je za naslednjo.  Kaj bo v medijskem ospredju leta 2023? To, kar se prodaja. To je navadno strah in negotovost za podjetnike, investitorje in gospodinjstva.  Vojna v Ukrajini. Kaj bo “slon v prostoru”? Naslavljanje globalne neenakosti.  Jedrske grožnje. Kaj bo spregledano?  Pravica do zasebnosti v luči digitalnega razvoja in zagotavljanja varnosti držav in poslovanja podjetij.  Tisti dogodki, za katere še ne vemo, da se bodo zgodili. Neznane neznanke.  Kaj bo pozabljeno pa ne bi smelo biti?    Sirska državljanska vojna. Vsi konflikti, ki jih je morda vojna v Ukrajini zasenčila. Katera mednarodna tema bi lahko najbolj vplivala na Slovenijo? Z diplomatskega vidika: Glasovanje o slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov. Vojna v Ukrajini. Bo Slovenija izvoljena v varnostni svet Združenih narodov kot nestalna članica?  Bo. Bo. Kaj navdaja z upanjem v letu 2023?  Poraz ideje neliberalne demokracije v Sloveniji. Se strinjam s profesorico. Tudi na ravni EU se je izkazalo, da pojav neliberalne demokracije nima prihodnosti.     

Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je v Sloveniji dovoljena med 26. decembrom in 1. januarjem. A tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih, v zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, na javnih prevoznih sredstvih in na površinah, kjer potekajo javne prireditve. V Svetovalnem servisu, v katerem bomo govorili o varni rabi pirotehnike, bo z nami višji samostojni policijski inšpektor Danijel Jug.

Raziskave kažejo, da več kot 70 odstotkov slovenskih otrok internet uporablja vsak dan. Uporaba se s starostjo povečuje. V povprečju na internetu preživijo skupaj 99 minut. Tam iščejo informacije za šolske potrebe, gledajo videe, objavljajo slike, videe, glasbo, precej razširjena je tudi uporaba spletnih družbenih omrežij. Na kaj biti ob tem pozoren in za kakšno preventivo naj poskrbijo starši, bo tema torkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Ajda Petek in Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si.

O evropski varnosti in vlogi Nata v ukrajinski vojni. Kaj Nato počne v Ukrajini, kako in zakaj se zavezništvo krepi, kakšni so stroški članstva...