Podcasts about paradi

Na treh smučiščih se je zimska sezona že začela, na preostalih pa hitijo pripravljati tehnični sneg. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter v devetih gorskih središčih, ki so skupno prejela 84 milijonov naložbenega denarja, že ugotavljajo pozitivne kazalnike. Obratovanje in vzdrževanje žičniških naprav vsako leto sofinancira ministrstvo za infrastrukturo. V združenju žičničarjev pa si želijo še, da bi našli zakonsko podlago, ki bi omogočila tudi uveljavljanje naložb na smučiščih. V Studiu ob 17 h tudi o poteku inšpekcijskih pregledov ter o ugotovitvah in odločitvah inšpektorjev inšpektorata za infrastrukturo, pomembnih za varno obratovanje naprav in delovanje smučišč. Gostje: Dubravka Kalin, direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Vlasta Kampoš Jerenec, vodja Sektorja za železnice in žičnice na Direktoratu za železnice, žičnice in upravljanje prometa; Patricija Furlan Fon, glavna inšpektorica inšpektorata za infrastrukturo ; Boštjan Paradiž, predsednik združenja slovenskih žičničarjev.

Po Sloveniji sledimo na desetinam kuharskih festivalov, ki se odvijajo na prostem in predvsem pred očmi javnosti. Priprava hrane v kotličkih je na teh prireditvah obvezna, dogodki pa so nekje na presečni množici med turizmom, gastronomijo, etnologijo in promocijo posameznih regij. Zagotovo nekaj tega navdušenja korenini v izjemni popularnosti kulinarike in kuhanja, ki sta se povzpela tudi s pomočjo televizijskih kuharskih oddaj, nekaj pa gre pripisati bogati tradiciji piknikov in poletnih druženj, s katerimi je naša dežela v toplem delu leta prav okupirana. A če hočemo obiskati kralja vseh teh prireditev, moramo v Lendavo. Tam imajo v okviru svojega poletnega festivala poseben dogodek, imenovan »Bogračfest«, tekmovanje v pripravi te tradicionalne jedi, ki vsako leto privabi rekordno število tako obiskovalcev kot kuharskih ekip. Letos ga je obiskal tudi Marko Radmilovič in Nedeljska reportaža prinaša njegov uvid v teorijo in prakso, v sedanji in pretekli trenutek te mamljive jedi.

Vučić najavio moguću nabavku oružja od Kine, i optužio susjede da prave vojni savez protiv Srbije. Dan nakon što je Republika Srpska dobila neustavnu Vladu, Izborna komisija tog bh. eniteta odbila da učestvuje u sprovođenju predsjedničkih izbora 23.novembra. Kako nasilni ekstremizam pogađa Kosovo?

Agradece a este podcast tantas horas de entretenimiento y disfruta de episodios exclusivos como éste. ¡Apóyale en iVoox! Rebecca Middleton era una adolescent canadenca que l'any 1996, va viatjar amb una amiga a les illes Bermudes per descansar i divertir-se. Però aquella estada acabaria convertint-se en un malson quan la nit del 3 de juliol, després d'assistir a una festa amb la seva amiga Jasmine, va ser agredida i assassinada brutalment per uns homes desconeguts els quals es van oferir a portar-la en moto a casa. A continuació t'ho expliquem Benvinguts a La Nit Més Fosca -- Cançó: The Savages -The World Ain't Round It's Square: https://youtu.be/4vwh3t4gsIY Escucha este episodio completo y accede a todo el contenido exclusivo de La Nit Més Fosca. Descubre antes que nadie los nuevos episodios, y participa en la comunidad exclusiva de oyentes en https://go.ivoox.com/sq/455079

Dobro dozorel paradižnik očistimo, prerežemo in damo kuhat. Dno lonca oziroma kozice namažemo z oljem in mastjo in med kuhanjem večkrat do dna s kuhalnico. Če nastaja veliko tekočine, v posodo postavimo cedilo in tekočino pobiramo v drugo posodo. Tako dobimo lepo gosto mezgo, ki je zelo dobra za pice. Iz pobrane tekočine lahko naredimo paradižnikovo juho ali pa omako za nadevano papriko. Je pa to lahko tudi dobro za odžejanje.

Dobro dozorel paradižnik očistimo, prerežemo in damo kuhat. Dno lonca oziroma kozice namažemo z oljem in mastjo in med kuhanjem večkrat do dna s kuhalnico. Če nastaja veliko tekočine, v posodo postavimo cedilo in tekočino pobiramo v drugo posodo. Tako dobimo lepo gosto mezgo, ki je zelo dobra za pice. Iz pobrane tekočine lahko naredimo paradižnikovo juho ali pa omako za nadevano papriko. Je pa to lahko tudi dobro za odžejanje.

Tudi zaradi vse hujših vročinskih valov se spreminjajo trendi poletnega turizma. Vse več obiskovalcev namesto na morju ohladitev poišče na višjih nadmorskih višinah. Gorski turizem v Sloveniji trenutno prispeva več kot tretjino prenočitev. Direktor podjetja Vabo in predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž meni, da lahko delež povečajo na 40 odstotkov. Terenska ekipa je tokrat odpravila na Koroško, kjer bo poizvedela več o največjem in edinem koroškem gorskem središču Kope. Za Kope naj bi veljalo, da so tačas najhitreje rastoče gorsko središče v Sloveniji. Metka Pirc.

V Budimpešti kljub prepovedi poteka Parada ponosa. Po poročanju medijev se je zbralo rekordno število ljudi, številni so prišli tudi iz drugih evropskih držav. Madžarski premier Viktor Orban je pred shodom organizatorjem in udeležencem zagrozil s pravnimi posledicami. V oddaji tudi o tem: - V Srbiji protivladni protesti z ultimatom o razpisu predčasnih volitev - V Teheranu množična pogrebna slovesnost za ubite med izraelsko-iranskim konfliktom - Na sedmi tekmi lige narodov Francozi pretrd oreh za slovenske odbojkarje

Studenti ne prestaju s prosvjedima u Srbiji ni nakon 6 mjeseci. Blokade fakulteta još uvijek traju, studenti trče maraton po Europi, a najavljuju i svoju listu za sudjelovanje na narednim parlamentarnim izborima. Za to vrijeme Aleksandar Vučić posjećuje Ameriku, a onda i Moskvu gdje gostuje na Paradi pobjede. Popušta li vlast u Srbiji pod pritiskom ili pojačava represiju? Maja Marić razgovara s analitičarom Boškom Jakšićem, a zatim i novinarkom Jelenom Đukić Pejić. Von Maja Maric.

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Petra Bauman, mariborska pesnica, pisateljica, igralka, po izobrazbi pa diplomirana novinarka, je po pesniškem prvencu Januar iz leta 2008 in zbirki Paradiž izpred petih let v sklopu razpisa Sončnice 2024 izdala tretjo zbirko z naslovom Dan v zalivu. Lahko bi rekli, da ji je večletni premor v ustvarjalnem smislu koristil, saj pesmi, ki jih prebiramo v minimalistično zasnovani tanki knjižici, kipijo od intimnih doživetij, življenjskih refleksij in vsestranskih razodetij, opisanih na izjemno liričen in intuitiven način, pri čemer stoji z nogami trdno na tleh. Pesničina zmožnost, da v vsakem detajlu izsledi zgodbo in da v še tako banalnem koščku stvarnosti zasluti subtilen preplet mikro- in makrokozmosa, je vredna občudovanja. Zbirka je razdeljena na tri dele – prvi se nanaša na prednike in rodbino, drugi je zasnovan kot paleta ljubezenskih odnosov, tretji pa je posvečen pokojnim ali kako drugače izginulim ljudem, časom in prostorom. Ko prebiramo njene pesmi, se pred nami odpirajo svetovi mimo bežečega trenutka, ki s sabo prenaša celo vrsto čustev. Ta postajajo vse bolj otipljiva in telesna – v pesmi Tu zapiše: “Slišim solze / starejše kakor morje, glasne / kakor ploha.” Šele na koncu zvemo, da solze, ki se razlivajo “od oči do ust” in ki pridejo v podobi hudournika, ki “lomi nežno lesovino mize”, briše moški izpovedovalec: “Tvojo žalost sprimem v kepo / in jo shranim kot drva za zimo / in takrat, ko bo najhuje, / jo bom prižgal.” V pesmi Mravlje na duhovit način zaslutimo staranje z “drobci oglja”, ki se sprehajajo po mrežastih stezah in peščenih sipinah vse bolj zrele kože – ta s svojimi kraterji ustvarja ribnike za žejne živalce, ki v nekem trenutku ugriznejo v “belo poseko”. Motivu vode – sicer univerzalnemu simbolu za čustva – ki se bodisi kopiči v jezerih oz. ribnikih, bodisi ledení bodisi kaže svojo moč v rekah in potokih, lahko sledimo skozi celotno zbirko. V pesmi Slovo piše, da so skozi njo stekli “vsi srečni dnevi in vsi utopljenci tega mesta”, v pesmi Zlitje pa postane eno s starimi algami, ribjimi kostmi in praznimi školjkami, ki so prevzeli žensko, ki “vsak dan postaja / malo bolj / voda”. Moč vode zaslutimo tudi v pesmi Sekvoja, “kajti še tako močno drevo nekoč / nova voda izpodje,” v pesmi Vodovnik pa se pesnica dotakne starega ljudskega mita o povodnem možu, ki potrebuje človeško žrtev, a ga ljudje vse bolj obmetavajo le s starim železom in pljunki. Kdo je tisti, ki drobi led, ki lirsko subjektko uklešča nekje globoko pod kožo, pa se sprašujemo v pesmi z naslovom Stolčen led: “Že dvakrat si stolkel moj led / gladek si kot kamen pod gubasto kožo, / s svetom pod pazduho / in s kladivom pod drugo.” Šele ko ljubimec položi svet pod svojo glavo in odloži kladivo, se lahko spočneta mir in ljubezen, led pa se spremeni v neustavljiv potok, ki prinaša katarzo in poživitev. Odnos med ljubimcema je najbolj pronicljivo in metaforično opisan v pesmi Soba – na začetku, ko se še ne poznata, se zdi, kot da je razdalja med njima ogromna, nato pa se vse bolj manjša: “Prvi dan najine ljubezni / so med nama bila mesta. / Ko si me ljubil še bolj, / sva hodila po vaseh. / Z leti sva drug do drugega morala / prehoditi razdaljo hiše. / V visoki ljubezni je med nama bila soba, / potlej divan in stol in miza. / Predzadnji dan najine ljubezni / sva imela pod sabo le tla, / zadnji dan sva izobesila belo zastavo …” Motiv sobe, polne skrivnosti, in majhne hiše se pojavlja na več mestih v zbirki Dan v zalivu. V pesmi z naslovom V treh korakih pesnica osebi, ki jo imenuje “mlajša sestrica z drugače zažganimi koreninami”, v izpove svoje misli: “Bili sva hiša, ki jo je mogoče prehoditi v treh korakih. / Zdaj sva neprehodni hiši. / V vsaki ena soba. / Ena po apnu, po fotografijah rajnkih in po / božičnem drevesu dišeča soba, / ki jo bo spet mogoče prehoditi / v treh korakih.” Zdi se, kot da pesnica šteje čas v korakih, odnose pa primerja s toplim hišnim zavetjem: pristni se nahajajo v istem prostoru, bolj odtujeni pa se oddaljujejo skupaj z razdaljami med naselji in mesti. V pesmi Rodbina se lirska subjektka odpravi na nomadsko pot po stopinjah prednikov, ki postajajo njeni novi podplati. Medtem ko rodbinci gledajo le še v konice svojih čevljev, ona opazuje svoje roke: “… nekaj močnega je na njih, / da lahko gnetejo / kruh in pripovedi / dan za dnem” ter dodaja: “To je tvoja stranpot, / uhojena kot od divjih živali, / mehka od šap, / ki puščajo novo, svežo sled v snegu.” A včasih je treba skreniti spoti prednikov in na novo ustvariti stopinje. V pesmi Volkulja sledimo ženskemu telesu, ki stoji “kot popotna žival v temnozeleni noči” v nemem pričakovanju volka in mladičev, in v sebi prepoznava svetlobo in temo oziroma igro dveh diametralno nasprotnih principov. Pesniška zbirka Petre Bauman Dan v zalivu je polna barvite simbolike in večplastne metaforike. Pesnica jo lušči plast za plastjo, dokler ne pride do prvinskih elementov, do ljudskega izročila, univerzalnih arhetipov in vprašanj, ki vznikajo iz kolektivnega nezavednega. Namenja jih v enaki meri sebi in drugim, povezanim s koreninami in semeni, kot zapiše v pesmi Izginuli: “Bili smo izbrani v pleme, / v odprti krog, kamor pridejo tisti, / ki jim je okoli prekatov vzklilo / tudi nekaj srebotja in vrb žalujk.” Poleg tega da ima Baumanova izjemen občutek za poudarjanje sugestivnosti, lucidnosti in inovativne metaforike, ima precejšen občutek tudi za dramaturgijo pesmi. Tako kot že v prejšnjih zbirkah tudi v tej počasi stopnjuje napetost in se iz deročih voda nenehno vrača v mirne zalive, kjer umiri svoje misli in iskanja. S ponavljanjem besednih zvez ustvarja svojevrstne semiotične kanale, skozi katere posreduje svoja sporočila jasno in prodorno ter hkrati izjemno ritmično in sugestivno, da se bralcu na trenutke zazdi, kot bi v odmevu zaslišal Malo nočno muziko pesnika Tomaža Brenka, kateremu je posvečena ena izmed pesmi. Včasih pa kakšno izmed pesmi uzremo tudi kot barvito ekspresionistično sliko s plejado barv, ki se prelivajo kot kolaž najrazličnejših intimnih vtisov. Takšna je pesem Hči, v kateri se mogočen oranžni veter preplete z rdečim soncem in črno podobo jetnikov za rešetkami, medtem ko se lirska subjektka vsakič znova prepoznava kot neugledna hči vetra, sonca in pesmi. Če povzamemo zadnje verze iz pesmi Slovo, lahko le še dodamo, da se ne moremo znebiti avtoričinega petja v ušesih in da ne moremo nehati ležati pod plahtami pesmi, ki izginjajo v čas, dokler se – čez bogsigavedi koliko let – znova ne sklenejo v novi pesniški zbirki.

Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. O tem so nedavno govorili na okrogli mizi v Alpskem smučarskem muzeju v Begunjah, Aleš Smrekar pa je srečanje izkoristil tudi za iskanje morebitnega odgovora na bolj retorično vprašanje: "Ali je smučanje še slovenski nacionalni šport?"Sogovorniki: dr. Andreja Štelcar, pediatrinja Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Dejan Plastovski, direktor direktorata za šport, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Luka Vrančič, direktor Turizma Kranjska Gora

Kaj lahko naredimo z zelenim paradižnikom, ki je na vrtu? Ga lahko za kaj uporabimo oz. shranimo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga naloži v leseno gajbico ali na police v kleti in pokrije s časopisnim papirjem. Tako bodo ti paradižniki počasi zoreli. Nekateri bodo kmalu rumeni, drugi pa morda šele ob božiču ... Zelen paradižnik lahko tudi uporabi za pripravo ajvarja. Poslušalka Marija je nato povedala recepte za paradižnik s hrenom. 3 kg zelenega paradižnika zmeljemo na mesoreznico, dodamo 2 žlici soli in pustimo stati 24 ur. Dobro odcedimo. Naribamo ½ kg hrena, dodamo 2 dl gorčice, 1 žlico sladkorja, ½ l vinskega kisa in 2 dl olja. Vse to dobro zmešamo in naložimo v male kozarčke. To je odlična priloga k narezkom

Roman, v katerem tanzanijsko-britanskega nobelovca zanima, kakšni so bili prvi destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so okoli leta 1900 še obstajale v vzhodni AfrikiKo so oktobra leta 2021 v Stockholmu razkrili ime novopečenega prejemnika Nobelove nagrade za književnost, se je večina bralk in bralcev po svetu menda le začudeno spogledovala. Prestižno priznanje je takrat namreč pripadlo relativno neznanemu tanzanijsko-britanskemu pisatelju, Abdulrazaku Gurnahu. Toda švedski akademiki so, ko so utemeljevali, zakaj Nobelovo nagrado podeljujejo prav Gurnahu, prepričano in prepričljivo govorili o pisateljevem sicer brezkompromisnem, a razumevanja polnem prikazu učinkov, ki jih ima dediščina kolonializma na usodo beguncev, izgubljenih v vmesnem prostoru med kulturami in kontinenti. Zveni intrigantno, ni kaj, toda bralke in bralci pri nas te sodbe doslej nismo mogli dovolj zanesljivo preveriti, saj v slovenščini nismo imeli na voljo prav nobenega Gurnahovega dela. To se je naposled spremenilo pred nekaj meseci, ko je pri založbi Morfemplus v prevodu Alenke Ropret izšel Paradiž, za katerega poznavalci pravijo, da je pravzaprav eden ključnih romanov Gurnahovega pisateljskega opusa. A kdor v Paradiž pomoli le nos, bo hitro ugotovil, da Gurnah vsaj tu ne piše zares o beguncih današnjega sveta, pač pa ga zanima, kakšni so bili prvi, najzgodnejši destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so ob koncu 19. stoletja še obstajale v vzhodni Afriki. Kakšna je torej podoba življenja na območju današnje Tanzanije okoli leta 1900, ki si jo ustvarimo ob branju Paradiža? In zakaj se zdi, da Gurnaha – pa čeprav ne pušča prav nobenih dvomov o brutalnem nasilju evropskih kolonizatorjev – ne mika po vsej sili romantizirati življenja v predkolonialni dobi? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Alenko Ropret.   Foto: Goran Dekleva

In this episode, Grisha and his comrades are taken to the Island of Paradi. Marleyan Officers are sentencing these Eldians to their life sentences as Pure Titans. Grisha has to face Demons from his past. And Grisha witnesses a horrible fate... Wait, the Owl is Who?? (get it ;p) "GRISHA, I PROMISE. NO MATTER WHAT FORM I MIGHT TAKE, I SWEAR I'LL COME FIND YOU." Check out our Link Tree: https://linktr.ee/attackthetalk?utm_source=linktree_profile_share

Paradižnik, tortice, testenine, fižol, sir, pica … Hrana, ob kateri se nam pocedijo sline, in živila, ki jih lahko najdete tudi na zidovih v italijanski Veroni. Cibo oziroma po slovensko Hrana je italijanski umetnik in grafitar, ki jih ustvarja. Konec poletja je porisal tudi veliko steno pri Kinu Šiška. Tam najdete jajčevec, gobo, korenje, špargelj in papriko. Cibo je začel hrano upodabljati na stenah mesta, da bi prekril sovražna sporočila in sovražne simbole. Njegovo delo je v večini prostovoljno, srečuje se z grožnjami, nasprotniki mu uničujejo grafite, a to sprejema z ironijo. Prisluhnite mu in si tudi oglejte njegov pisan grafit.

Welcome loungers to another episode of the Nerdy By Nature

Welcome loungers to another episode of the Nerdy By Nature

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome, loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Paradise Podcast YouTube post Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Welcome loungers to another episode of the Paradise Podcast

Dr. Belovičeva danes predstavlja vrednote paradižnika.

Četrtkov Svetovalni servis namenjamo vrtnini, ki na slovenskih zelenjavnih vrtovih ne sme manjkati. O vzgoji in oskrbi paradižnika, težavah z njim, odpornih sortah in ekoloških rešitvah bomo govorili z Davorjem Špeharjem, strokovnjakom s spletnega portala Zeleni svet. Vaša vprašanja med oddajo sprejemamo na tel. št. 01 475 22 22, že zdaj pa nam lahko pišete na prvi@rtvslo.si ali svoje vprašanje zapišete v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Pred vrati so ledeni možje, ki sicer glede na trenutne vremenske napovedi letos ne bodo prinesli hudega mraza. Pa vendar je dobro upoštevati opozorila strokovnjakov o izbiri pravega časa za sajenje predvsem zelo občutljivih plodovk. Paradižnik, paprika, bučke in preostale vrtnine so dovzetni tudi za nekatere bolezni in škodljivce, zato nasveti Plantellinega strokovnjaka Vanesa Husića o oskrbi plodovk v torkovem Svetovalnem servisu gotovo ne bodo odveč. Pokličite nas med oddajo, pišite na prvi@rtvslo.si ali svoje vprašanje zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.

#AOT #PODCAST #attackonTitan #Anime With Eren and The Rumbling heading to Commit Genocide, Both The side of Paradi and Marley have group therapy to stop what's coming LINKS FOR THE MIDWEST MARKS PODCAST https://www.themidwestmarkspodcast.com/ Thank you for listening, please give us a follow https://linktr.ee/Midwestmarks27 Support our Fellow Marks: EliGuydi: https://twitter.com/bookofkings27 --- This episode is sponsored by · Anchor: The easiest way to make a podcast. https://anchor.fm/app --- Send in a voice message: https://anchor.fm/markout/message Support this podcast: https://anchor.fm/markout/support