Polish lifestyle magazine
POPULARITY
Categories
Najśw. Maryja Panna Wspomożycielka Wiernych, J 15,18-21
„Štěstí – to je muška jenom zlatá“ – veta o šťastí, ktorá mala to šťastie, že zľudovela. Slávnou ju urobil film Martina Friča Škola základ života, no pochádza už z roku 1834 z Tylovej hry Fidlovačka aneb Žádny hněv a žádna rvačka. Jej šťastím je jej obsah, ktorý zachytáva – a síce, že samotné šťastie je prelietavé. A aj po dvoch storočiach to zachytáva čerstvá globálna štúdia – index šťastia agentúry Ipsos. Ak Švédov či Thajčanov robia šťastnými peniaze, Brazílčanov duševné zdravie či pocit pohody. A Ukrajinci (vo vojne) sú šťastnejším národom ako napríklad Maďari, ktorí sú mimochodom v rebríčku šťastia na chvoste tridsiatky študovaných krajín. Čo nás robí šťastnými? A nakoľko k nášmu šťastiu prispieva vek? Otázky, na ktoré sa pozrieme so sociológom agentúry Ipsos – Romanom Pudmarčíkom, ktorá za štúdiou stojí. „Najšťastnejší ľudia sú v Indii, Holandsku a v Mexiku, naopak nejmenej šťastní sa cítia Maďari“, približuje výsledky indexu šťastia Pudmarčík. A ak by sme k šťastiu pristúpili z pohľadu veku, najšťastnejší sú ľudia po 60-tke – aj to je výsledok štúdie, ktorú agentúra Ipsos robí už od roku 2011 v tridsiatke krajín sveta. Podcast pripravil Jaroslav Barborák.
Piše Jože Štucin, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pesniški prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati v vsem odstopa od pesniških prvencev mladih pesnic; ni tipanja po besedni melasi, ni iskanja identitete in odkrivanja svojih "jazov", v ničemer ni začetniški in iščoč, temveč je zrelo pisanje o sebi, o svojem življenju in bivanjskih stiskah na način, kot da je vse globoko premišljeno in izklesano v precizni narativnosti, z izjemnim občutkom za pripoved in iskrivo iskrenost. V tem smislu so tudi metafore zelo čiste, nedvoumne, pesniška zgodba pa se dogaja, kot vsem nam, v magičnem plesu življenja in smrti, rojevanja in izginjanja, upanja in strahu, ljubezni in sovraštva. Slednjega še najmanj, bolj "med vrsticami", če že. Zbirka je razdeljena na šest enot, ki nekako določajo predih med branjem, so kot nekakšna cezura, da se vse misli ne pomešajo v eno samo pesem. Naslovi so programski in opredeljujejo vsebinske poudarke, vsaj delno določajo "postaje" pesniškega odraščanja, nabor vsebin pa je pester, raznoroden in osvobojen vsakršnih predsodkov. Poezija je brezdomna, v resnici nima svoje posesti, živi lahko kjerkoli, tudi tam, kjer življenja sploh ni. V pesmi Utopljenec z začetka zbirke se zgodi nemara prvi stik otroka s smrtjo, ko iz vode izvlečejo utopljenca. A tu je še skrbna "mami (ki) pravi, / naj zaprem oči. / Nihče ne sme / videti mrtveca, / ki so ga ravnokar / potegnili iz vode, / lahko te obišče v spanju." Toda mrtveci so, to je pač dejstvo, še svojega nosimo s sabo od rojstva do konca. Borimo se z njim, ga skušamo izigrati, mu nastavljamo pasti in privide, ga skrivamo pred sabo, mu nadevamo maske ljubezni ali strahu in ga svaljkamo na vse načine, da bi se ga otresli, celo mešamo si glavo z raznimi opoji ali praški, pa nič, v pesmi Konec sveta se rodi le borno razodetje: "Vsaka substanca ima svoj način; / v nekatere se lahko / celo pogojno / zaljubiš. / Tako si bliže koncu sveta / kot umiranju." Pesnica ima za sabo tudi grozno izkušnjo, diagnozo raka, ki še dodatno podčrtava njeno občutljivost in pronicljivost za vse temačne sobe življenja, za izgube in izkrivljene odnose, ki lahko klestijo po mladosti. Take so tudi njene izkušnje z nasilnimi partnerji, begajočimi in ranjenimi ljubimkami. Izkušnje in razodetja se nato pretočijo v trpko spoznanje o svetu, kalijo dušo in krotijo vsakršne rakaste tvorbe, tiste resnične in tudi tiste, ki se razraščajo v dvomu, strahu in brezupu. In ko vse to nekako postane duhovna "vaservaga", se začnejo rojevati pesmi, presunljivi, na trenutke tudi s humorjem požlahtnjeni verzi, v katerih pesnica polno zaživi brez besed, ki bi se zatikale med zobmi, brez sramu in v spokojnem ritmu samoironije. V prvi pesmi štiridelne prigodnice z nekoliko enigmatičnim naslovom Vsem, ki veste se takole dobrodušno razpiše: "Zaspala sem. // Hotela sem reči, / da sem seksala / in da nisem uspela / obleči / spodnjih hlačk. / Še dobro, / da mi moški vse / verjamejo / in jaz verjamem njim." Zbirka ima sinkopiran ritem, vsaj glede vsebin. Pesnica preskakuje tematike in kronološke uzance reducira na spontane utrinke, iz nje pač vre in zakaj bi hladili krop, zakaj bi brzdali paro in iskali ohladitve v tišini in miru: ko vre, naj brbota do izsušitve! Naj se vsi njeni bivši in bivše, čudni ali navadni, lepi ali nevidni, valjajo v poetični savni in použivajo pesničino pozornost. Tudi tisti, ki je zatrdil, da je zadnja na seznamu: "Ko sem odhajala, si obljubil, / da sem zadnja na seznamu / z imeni deklet". Pa tudi onidve, ki sta jo poklicali v dnevih osamljenosti. Take pesmi ne dobi kdorkoli: "Dišali sta po otroškem / pudru. Neprekinjeno / sta me poljubljali, / medtem ko sta ožemali / pomaranče / za džus in vodko. // Ne vem, kje se je vse / začelo. / Kako je slina krožila / med ustnicami / in verzi Tomaža Šalamuna, / in kako / mi je prišlo." Zbirko Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati krasi obilje čustveno-čutnih nians, tudi intimnih izpovedi, zaokroži pa se z gotovo najbolj nežno pesmijo, kar jih je podpisani kdaj koli prebral o kužkih, naših zvestih prijateljih. Mogoče najčistejših, kdo za vraga bi vedel in razumel to pasjo ljubezen in predanost. Pesem Majhno srce zaključi knjigo z verzi "In ko se po sestankih, / službah in protestnih shodih / rešimo ljudi, nas pričakujejo, / ležeči volkovi na domači preprogi, / in se v obratu ključa v vratih / zaletavo dvignejo z življenjem, / ki je krajše od tvojega, / z razprtim gobčkom, iz katerega visi / iztegnjen jezik – pasje molčijo, / pasji ljubljenci, pasji angeli."
Veronika Frankovská v úvode diskusie uviedla, že v prvých dňoch po atentáte sa ľudia snažili zistiť, kto bol útočník. „Najčastejšie teórie sa zaoberali tým, na koho je napojený a či sú to médiá a opozícia. Tie dezinformácie, ktoré sa šírili, neboli podložené žiadnymi dôkazmi alebo sa ukázalo, že sú nepravdivé.“Druhým výrazným motívom, ktorý sa podľa Frankovskej objavoval v inej časti spoločnosti, boli úvahy o tom, či sa atentát naozaj stal, alebo či išlo o pripravené divadlo.V druhej časti diskusie bezpečnostný analytik Martin Kralovič vysvetlil, že údajný pokoj svedkov atentátu sa dá pripísať zamrznutiu a šoku. „Je to jedna z prirodzených ľudských reakcií na moment prekvapenia, na niečo, čo absolútne v tej sekunde nečakáte. Veľká časť tých ľudí, čo sa správali „pokojne“, lebo teda nemali nejaké viditeľné reakcie, boli civilní bežní ľudia, ktorí neprichádzajú do kontaktu so streľbou, s útokom, s krízovými situáciami. Inak už potom reagovali príslušníci policajného zboru a úradu pre ochranu ústavných činiteľov.“ Tie reakcie boli podľa neho úplne odôvodniteľné.Ak by sme vychádzali z teórie, že to bolo celé predpripravené, tak si Kralovič nevie predstaviť, „akú odbornosť by títo účinkujúci museli mať, aké herecké výkony by tam museli podávať, aby to potom takto vyzeralo.“ Zvýraznil, že s postrelenou osobou Robertom Ficom prišlo od momentu streľby obrovské množstvo ľudí. „Išlo o odborníkov – lekárov, ochranku, políciu a podobne. To by museli byť desiatky a desiatky ľudí extrémne preškolených a vyškolených a pripravených, a nie je to v podmienkach Slovenska možné, že by niekto takého niečo pripravil a že by to ani jeden z tých ľudí nedal von.“Diskusiu moderovala Veronika Jursová Prachárová.
Bratislava 18. mája (TASR) – Diabetes mellitus alebo cukrovka druhého typu môže pretrvávať niekoľko rokov, kým sa prejaví. Najčastejšie súvisí s nadhmotnosťou a obezitou. V relácii TASR TV Zdravie to uviedla prezidentka Slovenskej obezitologickej asociácie (SOA), viceprezidentka Európskej spoločnosti pre štúdium obezity (EASO) a predsedníčka Obezitologickej sekcie Slovenskej diabetologickej spoločnosti (OS SDS) doc. MUDr. Ľubomíra Fábryová. . Vznik tohto typu cukrovky súvisí najmä so životosprávou a životným štýlom. „Hovoríme o nej aj ako o diabezite, čiže ide o spojenie cukrovky s nadhmotnosťou a obezitou,“ vysvetlila špecialistka na diabetológiu, poruchy látkovej premeny a výživy Ľ. Fábryová.
Mladinski svet Slovenije je tudi letos organiziral podelitev priznanj Naj prostovoljec leta. Prejeli so 119 prijav, izmed vseh prijav pa so izbrali tri Naj prostovoljke in tri Naj prostovoljce iz različnih starostnih skupin, Naj mladinskega voditelja, Naj prostovoljski projekt in Naj mladinski projekt. Poleg tega so podelili dve priznanji za izjemne dosežke. Bere Lucija Fatur.
Pri hádke sa uzavriete alebo vybuchnete? Vzťahová väzba z detstva môže mať vplyv na naše dospelé vzťahy. So psychologičkou Evou Vavrákovou o tom, aký má koncept vzťahovej väzby presah do našich dospelých životov a romantických vzťahov. Pri chodení alebo neskôr manželstvách sa často opakujú situácie, nad ktorými akoby strácame kontrolu. Najčastejšie sa to deje vo chvíľach, keď ide o pocit osamotenia vo vzťahu alebo o reálne či možné opustenie v širšom zmysle slova. Úzkostný typ skôr prahne po pozornosti, kým vyhýbavý typ sa utiahne alebo odchádza z konfliktu, ťahá ho to preč zo vzťahu. Čo to robí v našich vzťahoch a ako odhaliť, ktorý typ vzťahovej väzby máme?
Najświętsza Maryja Panna Fatimska, J 10,22-30
Predstavte si ten moment: kľúče od vášho nového bytu už máte v rukách a rozmýšľate ako si nový byt zariadite... Ale ste si istí, že ste na obhliadke nič neprehliadli? Či niekde nečíha skrytý problém, ktorý vás môže stáť peniaze aj nervy? V podcaste Nehnuteľnosti.sk sme sa rozprávali o tom, na čo si dať pozor pri kúpe bytu s realitným maklérom Lukášom Machotkom z 1. BCR Reality.Ľudia sa často zabúdajú finančne pripraviť na kúpu nehnuteľnostiKúpa nehnuteľnosti patrí často medzi najväčšie rozhodnutie v našom živote, ktoré nás prostredníctvom hypotéky zaviaže k 30 rokom splácania. Aj napriek tomu veľakrát ideme do tohto rozhodnutia finančne nepripravení. „Najčastejšia chyba je finančné neplánovanie a finančné precenenie. Ľudia častokrát idú na úplnú hranu s tým, že nemajú vypočítaný nejaký plán, či už na pol roka alebo rok dopredu. Čiže veľakrát tam môže potom nastať nejaké prekvapenie. Narážam na to presne z toho dôvodu, niekedy v rokoch 2017-2018 riadne si ľudia kupovali nehnuteľnosti, ktoré veľakrát ani nemali na rezervačný poplatok. Čiže prichádzame k tomu, že to finančné plánovanie, tak aby ste sa v budúcnosti z dlhodobého hľadiska nedostali do nejakého stresu, je podľa mňa najväčšia chyba, keď to človek podcení,“ hovorí o svojich skúsenostiach v podcaste Nehnuteľnosti.sk realitný odborník Lukáš Machotka z 1. BCR Reality.Medzi ďalšie chyby, ktoré si často pri kúpe nehnuteľnosti neuvedomujeme, sú napríklad unáhlené rozhodnutia alebo konanie pod nejakým tlakom či emóciami. „Ďalej to môže byť výber možno nejakej zlej nehnuteľnosti z pohľadu lokality či stavu. Človek môže naraziť na niektoré chyby, ktoré tam môžu vyskočiť a neskôr to môže oľutovať. Predsa len nekupujeme si bicykel, ale kupujeme si nehnuteľnosť, ktorú budeme častokrát splácať do konca života. Takúto transakciu reálne urobíte raz, dvakrát, trikrát za život. Čiže je naozaj dôležité sa zamyslieť nad tým, ako sa vyhnúť chybám pri kúpe nehnuteľnosti,“ upozorňuje Machotka.Odpovedzte si na otázku: Akú situáciu kúpou nehnuteľnosti vlastne riešim?Budem v novom byte či dome bývať do konca života alebo ide o prechodnú nehnuteľnosť, v ktorej budem prvých 5 rokov a potom ju začnem prenajímať? To je prvá otázka, ktorú si treba podľa Machotku zodpovedať ešte pred hľadaním nehnuteľnosti. „V druhom bode je oslovenie finančného alebo hypotekárneho špecialistu, ktorý si s vami prejde váš finančný plán a najmä vaše finančné možnosti. Do akej výšky viem vyskakovať? A s tým je spojené stanovenie si nejakého rozpočtu. Následne má človek nejaký rozpočet, nejaké financovanie, podľa ktorého vie, čo si môže dovoliť. A následne si otvorí napríklad portál Nehnuteľnosti.sk a začne si vyhľadávať podľa nejakých svojich prvotných požiadaviek alebo vlastností, že akoby mala tá nehnuteľnosť vyzerať a čo by mala mať.“Veľakrát v tomto bode prichádza u mnohých hľadajúcich prebudenie a vytriezvenie, pretože si často predstavujú „za málo peňazí veľa muziky“. „Vďaka tomu si potom človek spraví nejaký prieskum, ktorý ho nastaví na to, že možno pôjdem na úkor lokality, ale budem mať lepší byt. Alebo pôjdem do lepšej lokality, ale mať možno horší stav bytu. Jednoducho sa kupujúcemu otvorí obzor, že akým smerom bude musieť ísť. A následne potom už len začne dohadovať obhliadky, čo ho tiež dostane do reality, pokiaľ samozrejme už predtým nekupoval nehnuteľnosti,“ vysvetľuje Machotka.V podcaste sa dozviete aj:● aké najčastejšie chyby robia ľudia pred hľadaním nehnuteľnosti,● či je dôležitejší výber lokality alebo stav v akom je nehnuteľnosť,● aké nečakané výdavky nás môžu čakať okrem samotnej ceny...
Najít v českých městech fungující a čisté veřejné toalety není právě snadný úkol. Radnice proto hledají různé cesty, jak tuto základní a potřebnou službu důstojným způsobem zajistit. Pozitivní příklad nabízí Hradec Králové. Jak konkrétně se krajské město s tímto problémem vypořádalo, to zjišťovala reportérka Adéla Kavříková.
Vitajte pri špeciálnom dieli Godzone podcastu Flešbeky, priamo z Godzone konferencie 2025! Tento rozhovor nadväzuje na diskusiu "žiješ alebo prežívaš, ide o život", kde sme sa zamýšľali nad tým, ako vniesť viac života do života podľa verša z Jánovho evanjelia 10:10, kde Ježiš hovorí o hojnosti života.Pri stole sedia vzácni hostia: Ivana Slováková (Godzone Kids), Dávid Drieňovský (raper), Peter Halušťok (Biblia a financie) a Mário Tomášik (Martindom, ECC). Každý z nich prináša unikátny pohľad z vlastnej oblasti života.V tomto rozhovore zazneli odpovede na divácke a poslucháčske otázky, ktoré neodzneli na konferencii. Hovorili sme o:• Finančnej slobode a úspechu z pohľadu viery a učení sa spokojnosti.• Hudobnej tvorbe Dávida, inšpiráciách a rape ako modlitbe (príbeh piesne Aslan).• Poučeniach zo života s deťmi a hľadaní Božej prítomnosti v rutine.• Najčastejších prekážkach vstupu do vzťahu s Ježišom (nevedomosť, strach) a ako ich čeliť.• Radách pre malé spoločenstvá v stagnácii (vzťahy, služba, otvorenie sa mladším).• Workoholizme a hľadaní zdravej rovnováhy.• Upevňovaní vzťahu s Bohom, prežívaní duchovných kríz a dôležitosti milosti, oddychu a spoločenstva/cirkvi.• Ako prirodzene hovoriť o Bohu neveriacim (osobné svedectvo, pozývanie, ísť s nimi).Veríme, že rozhovor bude pre vás požehnaním a napíšte nám do komentárov, čo vás inšpirovalo! 0:12 Úvod1:55 Ako súvisí finančná sloboda s plným životom viery?4:39 Ako rapová tvorba súvisí s plnosťou života5:44 Čo sa môžeme naučiť od detí?7:15 Čo sú najčastejšie prekážky, aby ľudia vstúpili do plnosti života s Ježišom?9:36 Požehnanie pri odovzdaní vecí Bohu14:01 Odporúčanie pre mladé spoločenstvo, ktoré stagnuje18:13 Ako mať viac života v rutinnom živote?21:41 Ako zlepšiť život workoholika?24:53 Čo robiť preto, aby vzťah s Bohom nezovšednel28:42 Ako vyzerá ich osobný čas s Bohom?34:10 Duchovná kríza37:54 Na akom základe je postavená pieseň Aslan?39:58 Kto je tvojou inšpiráciou v hudbe?
Investicija od 600.000€ - ekskluzivna priča o povjerenju, pregovorima i AI-u. Ima li uistinu ravnopravnosti kada se jedni nasuprot drugih nađu osnivač čiji je projekt tek u povojima i investitori koji potencijalno drže budućnost tog biznisa u svojim rukama? Kad je vrijeme za zauzimanje čvrstog stava i na što ne pristajati ni za kakve novce, ispričao nam je Domagoj Ćorić, suosnivač Arkensighta. On nam je u Netokracijom podcastu ekskluzivno objavio veliku vijest kako je njegov startup najnoviji u portfelju tvrtki fonda Silicon Gardens.U sporednoj temi smo prešli na neke ležernije fenomene, točnije na ubojstvo virtualnog influencera sa svinjskom glavom Johna Porka kojeg je navodno ubio nekadašnji najbolji prijatelj AI generirani štakor Tim Cheese. Buru je u tom svijetu nedavno izazvala scena u kojoj se on ipak budi. Dio je to epske priče s Reelsa koja je još 2023. zaludila korisnike društvenih mreža._______________0:00 Uvod0:33 Investicija od 600.000 eura: svi ključni detalji5:30 Kako se dogovara investicija? Iza kulisa procesa14:30 Kako investitori procjenjuju startup?20:20 "Ne biraš lovu, već čovjeka iza love"26:10 Najčešće greške startupa u razgovorima s VC-jevima30:40 Što startupi NIKAD ne bi smjeli napraviti32:15 Kako je Izet "obrazovao" za investitora?34:00 Što donosi Silicon Gardens u 2025. + ključne lekcije za startupe38:50 O internetskom fenomenu John PorkuTOP i FLOP46:40 Svemir postaje smetlište48:30 Dvije afričke zemlje tuže Metu50:15 Idemo na Infobip Shift Miami!_______________
Najświętsza Maryja Panna Królowa Polski, J 19,25-27
Pisatelj, komediograf, dramatik in scenarist Tone Partljič je različne usode ljudi, njihove zgodbe in poglede na svet ter na več plati, ki jih ima resnica najprej spoznaval kot učitelj, pozneje kot umetniški, gledališki vodja, ki se je kmalu zbližal še s filmskih svetom, marsikdo pa se ga spominja tudi kot nekdanjega poslanca.S svojimi deli in z živimi spomini se velikokrat vrača v svoja zgodnja otroška leta. Naj gre za biografska ali avtobiografska dela, romane, zgodbe, novele, realistične človeške drame in bridko grenke komedije ‒ slika krajino pametnih, ponižnih, pridnih, večkrat zelo siromašnih, a iznajdljivih in vsakega dela vajenih, vendar ne enodimenzionalno preprostih kmečkih ljudi. Med njegovimi junaki so se znašli povsem običajni ali nekoliko posebni meščani in velika imena, ljudje, ki so vtisnili pečat mestu Maribor in okoliškim krajem, zaznamovali kulturo, znanost, družbo in politiko in se ‒ v dobrem ali slabem pomenu besede ‒ izpostavili v prelomnih zgodovinskih trenutkih. Tak trenutek je bil tudi konec 2. svetovne vojne, ko je bil deček iz Pesnice še čisto majhen, ali pa pozneje, ko se je po Titovi smrti v Jugoslaviji začela napovedovati nova bratomorna vojna. Uničujoča vojna, ki si izbira stara in nova bojišča, se tudi zdaj vedno bolj širi in razplamteva … Ali spet grozi tudi nam, vsem tistim, ki še nismo pokopali Polinejka? Tudi o tem se sprašuje Tone Partljič, gost oddaje Razkošje v glavi, ki s spomini v duši Pesnice išče svoje otroštvo, mlada leta, družino, mamo in ateja … kot je ostalo nekje zapisano. V oddaji se ne bomo posebej ukvarjali s številnimi knjižnimi deli Toneta Partljiča, ker oddajo posvečamo spominu na leto 1945, dogajanju proti koncu vojne, različnim izkušnjam in usodam po vojni, velikokrat začrtanim že med vojno, vendar pa bo satirična komedija Moj ata, socialistični kulak, ki je bila tudi filmsko upodobljena, vseeno omenjena, saj se nanaša na spominske motive iz avtorjevega otroštva. foto: Wikipedia
V teh zgodnjih jutrih človek težko vstane. »Tako rana ura in že tako svetlo« je v teh dneh pogosto na naših ustnicah. Naj bo zaželeno ali ne, vam, spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, želim, da bi bil to dolg in vesel dan. Samo pomislimo, kaj lahko danes vse postorimo, kam vse lahko gremo, kaj lahko preberemo ali, če drugega ne, vsaj pogledamo. Toliko stvari se nam obeta in toliko si danes lahko privoščimo. Hitro bi me lahko kdo obdolžil, da vas usmerjam k sebičnemu razmišljanju, da imate že dovolj reklam za dopust, ki nam vseskozi prigovarjajo, kaj naj bi si ne le lahko, ampak celo morali privoščiti. Moje uvodne besede naj bi izzvenele, kot da moramo misliti le nase. Kaj pa tisti, ki ne morejo niti vstati iz postelje, ki jim je noč minila v nenehnem pogledovanju na počasno uro in nemem pritoževanju, kdaj bo že vendar napočil dan, in tisti, ki so se zbudili v bolečinah? »Bi si upal tudi njim zaželeti vesel dan?« bi mi upravičeno lahko kdo očital. Seveda, kdo v teh toplih dneh bolj potrebuje veselje kot tisti, ki si niti ne morejo privoščiti trenutka brez bolečin in skrbi? Pa bi spet lahko priletel očitek, da je lahko meni, ko mi nič ne manjka in je zame vsako jutro največji napor odpreti oči, potem pa gre vse skoraj samo po sebi. V teh dneh, ko se vsi kam odpravljajo, priklenjeni na postelje pa so še bolj sami, je to jutranje voščilo prepoceni. A kaj nam pomaga tako moraliziranje! Tisti, ki si ne morejo privoščiti veselega jutra, ne bodo nič laže čakali novega dne. Prav zaradi njih moramo mi, ki lahko, izkoristiti današnji dan. Pri tem ne mislim na to, kar nas morda sem ter tja postavi pokonci. Ko namreč vidimo trpečega, onemoglega, bolnega, si sami pri sebi rečemo, da tako slabo nam pa vendar še ne gre. To je vseeno le sebična misel in v nemoči drugega iščemo le lastno potrditev. Vsem nam, ki zmoremo sami skrbeti zase, želim, da bi pomislili na preprosto in globoko dejstvo, o katerem sem pred kratkim prebral: »Bolni se kozarca vode, ki mu jo kdo da, manj razveseli kot pa nasmeha in veselega srca, ki ta kozarec spremljata.« Zato brž vstanimo, z nasmehom nasitimo prvega, ki ga srečamo. Odžejajmo danes z dobrim srcem tiste, ki jih srečamo. Dovolj je bolnih, ki imajo dovolj vode, a premalo dobre volje in veselja okrog sebe. Dan je dovolj dolg, dragi prijatelji, da zvečer ne bo v naši bližini nikogar več, ki bi moral zaspati z žalostjo v srcu.
Dva týdny dělí Friedricha Merze od nástupu do úřadu německého kancléře. Právě 6. května by měla začít vládnout nový kabinet, na kterém se dohodla koalice CDU/CSU a sociálních demokratů. „Obě strany se liší v základních politických otázkách, v oblasti migrace, ekonomiky a částečně i obrany a bezpečnosti. Najít shodu mezi těmito protipóly nebylo jednoduché,“ hodnotí bývalý poslanec Spolkového sněmu Jörg Nürnberger.
Dva týdny dělí Friedricha Merze od nástupu do úřadu německého kancléře. Právě 6. května by měla začít vládnout nový kabinet, na kterém se dohodla koalice CDU/CSU a sociálních demokratů. „Obě strany se liší v základních politických otázkách, v oblasti migrace, ekonomiky a částečně i obrany a bezpečnosti. Najít shodu mezi těmito protipóly nebylo jednoduché,“ hodnotí bývalý poslanec Spolkového sněmu Jörg Nürnberger.Všechny díly podcastu Interview Plus můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.
Najít klepačky, které nahradí utichlé zvony, vyzdobit Boží hrob, vyprat plátna – to jsou činnosti, které už několik dní zaměstnávají kostelníky po celém Česku. Spolu s faráři chystají kostely na Velikonoce.
Z današnjim dnem vstopamo v praznovanje velike noči. Ta praznik namreč ni zgolj velikonočna nedelja, ko praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, ampak praznovanje zaobjema celotno sveto tridnevje, ki se začne z velikim četrtkom, nato pa se nadaljuje v veliki petek, ko se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrt na križu in se v noči velike sobote izteče v slavje luči med najslovesnejšim obhajanjem velikonočne vigilije. V dopoldnevu velikega četrtka v stolnicah škofje, ob somaševanju duhovnikov, darujejo krizmeno mašo, pri kateri tudi posvetijo sveta olja: krstno olje, olje za bolniško maziljenje in krizmo, ki se uporablja pri krščevanju, birmovanju in posvečevanju. Krizmena maša je edina maša v dopoldnevu velikega četrtka, medtem ko v samo praznovanje svetega tridnevja vstopamo z mašo na sam večer velikega četrtka, pri kateri se še posebej spominjamo, kako je Jezus z učenci obhajal zadnjo večerjo. Pri tem pa sta izpostavljeni dve njegovi dejanji. Jezus je namreč z učenci obhajal praznovanje judovske velike noči – pashe, vendar je že na začetku tega obreda uvedel novo dejanje: namesto, da bi se vsi navzoči udeležili obrednega umivanja rok, je Jezus pokleknil k vsakemu od učencev in jim umil noge. S tem, simbolnim in obenem konkretnim dejanjem jih je privzel v svoje poslanstvo, čeprav se je zavedal, da so nekateri šibki v veri, drugi prestrašeni, tretji napuhnjeni … Zavedal se je, da ga bo apostol Peter zatajil in Juda Iškarijot izdal, pa ju vendar ni zavrgel. S tem je za vso zgodovino Cerkve pokazal, da bo tudi med njegovimi najožjimi služabniki – duhovniki lahko prišlo do zatajitev, napuha in ostalih grešnosti, vse do izdajstva in odpada. Prav zato je eden ključnih momentov obhajanja velikega četrtka molitev za duhovnike: ne toliko za nove duhovne poklice, kot predvsem za stanovitnost in svetost duhovnikov – da bi ostajali zvesti Kristusu. Obenem pa, da bi se vsi zavedali, da je Gospod tisti, ki je zares svet, duhovniki pa ga lahko tudi zakramentalno prinašamo v ta svet. Prav v tej točki se zakrament duhovništva sreča z zakramentom evharistije, ki ga je Jezus postavil na koncu obhajanja judovske velike noči, ko je vzel kruh in vino in to posvetil v svoje telo in kri – v sveto evharistijo. Cerkev ta obred obhaja že 2000 let, saj je Jezus to naročil apostolom in ti so to predali naprej, vključno s povečevanjem novih duhovnikov, vse do današnjih dni. Duhovnik je sicer delivec tega zakramenta, toda tisti, ki dejansko posvečuje kruh in vino v Kristusovo telo in kri, je Sveti Duh – in to ne glede na duhovnikovo svetost ali grešnost. Naj nas zato veliki četrtek navdaja s hvaležnostjo, da Jezus ostaja med nami v zakramentu evharistije, obenem pa mu izročajmo tudi duhovnike, da bi kljub svojim šibkostim in grešnosti, bili zvesti in predani Odrešeniku.
I službeno su raspisani lokalni izbori. Najžešća predkampanja i dalje se vodi u Zagrebu. Odvjetnik Anto Nobilo osnovao je stranku neobična imena: Pravi SDP. Savjetnici ministra obrane Ivana Anušića ukinut je sigurnosni certifikat.
Kratki spis O prostem času, katerega avtor je stoiški filozof Seneka iz 1. stol., je nastal kot odziv na kritiko njegovega prijatelja Serena, da Seneka z umikom v zasebnost izdaja svojo filozofsko šolo: stoiki namreč niso nasprotovali dejavni udeležbi v javnem življenju, ki so ga pragmatično naravnani Rimljani tako zelo cenili. Politika, vojska in pravo so bili tako tri vodilna področja, kjer naj bi si ambiciozen Rimljan ustvaril svojo kariero, medtem ko je umik iz politike v zasebnost pogosto obveljal za najhujšo kazen, ki lahko doleti zavednega Rimljana v službi svojemu narodu. Seneka v tem delu prijatelju dokazuje, da ostaja zvest stoiški šoli in njenim utemeljiteljem, vendar na drugačni, globlji ravni. Priznava sicer, da bi bilo treba od vsakega posameznika do neke mere zahtevati, naj s svojim delom koristi tudi drugim ljudem, vendar po drugi strani trdi, da mora človek najprej poskrbeti zase. Kakor nekdo, ki se poslabša, škodi ljudem okoli sebe, »tako tudi vsakdo, ki deluje v lastno dobro, koristi drugim prav s tem, da se oblikuje v bitje, od katerega bodo imeli korist,« zapiše filozof. Ker spremembe delujejo od znotraj navzven in je vsak posameznik v prvi vrsti odgovoren zase, bi moral gojiti svoje intimno, duhovno življenje, šele nato pa se ukvarjati z zunanjim svetom. Če bomo poskrbeli za svoje duševno zdravje, krepili svoje vrline in ob pomoči filozofije iskali pravo modrost, ne bomo zgolj sami boljši, je prepričan Seneka, ampak bomo s tem bistveno pripomogli k širši družbeni blaginji. Modrega človeka pri odločitvi za umik v meditativno življenje zato vodi »védenje, da bo tudi tedaj počel stvari, ki bodo koristile prihodnjim rodovom«. Tej misli sta na primer sledila vélika stoiška učitelja Zenon in Hrizip, ki sta po njegovem mnenju s takim načinom življenja »storila večja dejanja, kakor če bi vodila vojske, opravljala visoke državne službe ali postavljala zakone«. Ti in podobni duhovni vodje so namreč odkrili, »kako lahko njihov pokoj ljudem prinese več koristi kakor vse prizadevno tekanje drugih ljudi po opravkih in ves znoj, ki ga ti pri tem prelijejo. Videti je torej, da niso bili nič manj dejavni, čeprav niso igrali nobene vloge v političnem življenju.« Naj tudi nas ta misel v moderni družbi, kjer se včasih pretirano poudarja družbeno in politično angažiranost, večkrat spomni, da ima življenje v zasebnosti, stran od žarometov javnosti, svojo vrednost in je temeljnega pomena pri doseganju osebnega zadovoljstva in notranjega miru.
U ovoj epizodi podkasta naš i vaš psihijatar Roberto Grujičić, uz osvežavajuće Olympus napitke, ulazi u gorku i tešku temu koja često nosi emocionalni prtljag i izaziva pitanja bez lakih odgovora - razvod. Sa svojom gošćom, specijalnim pedagogom Danicom Bošković Đukić, razgovaraće o razvodu kroz prizmu psiholoških i društvenih izazova. Najčešći uzroci razvoda mogu se razlikovati u zavisnosti od kulture, društvenih normi i individualnih okolnosti, ali postoje neki univerzalni faktori koji se često pojavljuju. Koji su najčešći uzroci razvoda i šta mu prethodi? I šta se to partneru ne oprašta? Može li se neverstvo prevazići? Šta to boli u preljubi? I zašto se razvod često doživljava kao lični poraz? Kako se suočiti sa osećajem neuspeha? Kako razvod utiče na decu i koje su najbolje strategije da se zaštiti njihova emocionalna stabilnost? Šta kada ljubav prestane da bude dovoljno jak razlog za ostanak? Danica Bošković Đukić podeliće svoja iskustva i stručne savete o tome kako razvod može postati nova šansa za lični rast i kako kroz promenu prolaziti s manje bola i više razumevanja. Razvod nije kraj - to je samo drugačiji početak. Slušajte, promišljajte i otkrijte kako nastaviti dalje kada se putevi razdvoje. Dodatni sadržaji su na raspolaganju i na YouTube kanalu za članove, kao i na Patreonu. Podržite nas i pretplatite se za naše ekskluzivne sadržaje: https://www.patreon.com/c/dvaipopsihijatra/
Piše Majda Travnik Vode, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Zavladati vetru ni lahko; še iz pravljic vemo, da je človek nasproti vetru v prepišnih dvoranah svojega hrepenenja kot prah. Veter je v drugi kratkoprozni zbirki Mateje Gomboc – prvo zbirko z naslovom Pozneje se pomeniva je avtorica izdala leta 2014 – prispodoba za marsikaj: za srečanje z radikalno tujim in podzavestnim, za občutja manjvrednosti in neizpolnjenosti, za žalovanje, grobo deziluzijo, ljubosumje, predvsem pa za prelomne trenutke obračuna s seboj. Veter je torej – tako kot v pravljicah – trenutek soočenja z mogočnim nasprotnikom, trenutek resnice, ko se neka zavesa raztrga, a je treba kljub temu kreniti naprej in urediti življenje. zavladati vetru. Zgodbe Mateje Gomboc so namreč – poleg tega, da v njih nastopajo izključno protagonistke – izvirne tudi v tem, da junakinje ne potonejo, ampak v veliki večini najdejo nekakšen izhod iz labirinta, čeprav je ta zvečine zelo ozek, včasih zgolj beckettovski: Poskusi znova. Naj spodleti bolje. Že iz teh prvih vtisov je razvidno, da pri novi zbirki kratke proze Mateje Gomboc ne gre toliko za velike prelomnice, velike poraze ali, na drugi strani, za velika zmagoslavja, kot za široko vmesno območje, kjer je treba izumiti novo preživetveno taktiko. O svojevrstni odpornosti in borbenosti, iz katere izraščajo zgodbe, zgovorno pričajo že nekateri naslovi: Zavladati vetru, Samo dihati, Live Aid, Nekaj novega, Topniški položaj, Nekdo od drugod. V svoji temeljni trdoživosti je ta proza življenjska in praktična, zaradi svojega »sleherništva« pa ponuja tudi široko identifikacijsko in bralsko katarzično polje. Večino žensk, ki naseljujejo zgodbe, namreč zlahka identificiramo v najbližji soseščini, še več, morebiti smo nekatere izmed njih celo same bralke, saj zbirka tematizira življenjske situacije žensk različnih starosti. Približno dve tretjini od skupno enaindvajsetih zgodb na takšen ali drugačen način, pogosto v obliki monologa, pripovedujejo ženske srednjih let, upokojenke ali starejše. Tudi v tem je zbirka precej izvirna, saj se zdi, da omenjena starostna skupina predstavlja svojevrstno vrzel v slovenski književnosti, čeprav gre pravzaprav za populacijo z izrednim literarnim potencialom, ki se ponaša z bogatimi pahljačami življenjskih izkušenj in je obenem pogosto sposobna izjemne (samo)refleksije. (Ob tem je dovolj pomisliti na vdovo Ido iz romana Težka voda Pie Prezelj.) Tretjina zgodb v zbirki Zavladati vetru pa pripade nasprotnemu polu: mlajšim dekletom, večinoma na pragu odraslosti, vendar je tudi avtoričin stik z mladostniškimi tematikami živ in pristen, morda zaradi učiteljskega poklica, ki ga lahko tudi brez poznavanja avtoričine biografije zaslutimo v ozadju. Tudi otipljivo najboljša in hkrati najdaljša zgodba z naslovom Učitelj, posvečena avtoričini mami, tematizira učiteljski poklic, vendar v nasprotju z drugimi zgodbami, ki se skoraj vse dogajajo v sedanjosti, sega v obdobje italijanske okupacije in zatiranja Primorske, ko se je v hišo avtoričinih prednikov naselil zadrt fašistični šolmošter in je bilo celo za zaprtimi vrati prepovedano govoriti slovensko. (Mimogrede: italijanski jezikovni pritisk v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja na Primorskem je bil tako velik, da je odstopil celo takratni koprsko-tržaški škof, sicer Italijan, češ da tolikšnega jezikovnega nasilja ni v nobeni drugi italijanski provinci, niti v Etiopiji.) Sprva sumničavi in vzvišeni učitelj, »laška glista«, kot mu pravi avtoričin ded, se čez nekaj časa nepričakovano omehča in vključi v družino, in nazadnje zastavi celo svojo besedo, da reši domačega sina iz tržaških zaporov. (Morda tudi zato sin Pepi po koncu vojne postane učitelj.) Italijanski učitelj, prišlek iz notranjosti Italije, se na subtilen način zbliža tudi z domačimi hčerami; pripovedovalki na primer na mizi diskretno pusti vabljiv kupček knjig – italijanske romane in poezijo. Pripovedovalka, ki je zaradi vojne v zadnjem letniku prekinila šolanje, se knjigam seveda ne more upreti in jih vzame v roke, in čeprav se želi pred Italijanom prikriti, je vse takoj jasno: »Ko se je vrnil iz šole, sem bila spet v kuhinji, pomagala sem mami. Postregla sem mu in ujel me je s pogledom. Zdaj sem bila zasačena jaz. Če človek bere pesmi, se mu to pozna v očeh, na ustnicah, v žaru obraza.« Učitelj pripovedovalko spodbuja, naj nadaljuje šolanje v Padovi, Trstu ali Gorici in postane učiteljica ali zdravnica. Dekle si tega goreče želi, mati jo podpre, oče in brat pa sta zgrožena: »In ti bi seveda šla, še na Laško bi šla in postala njihova!« Ta zgodba, že skorajda novela, ki v nizu polnokrvnih prizorov zajame medvojni utrip v narodnozavedni družini, je prežeta s pristnim primorskim koloritom, mimogrede in nevsiljivo pa razpre tudi protislovja medčloveških in političnih odnosov ter hrepenenje mladega dekleta, razpetega med domoljubjem in željo po izobrazbi. Žgoča žeja po izobrazbi in učenju se tesno navezuje na drugo pomembno temo zgodb: ljubezen do pisanja. Avtorica Mateja Gomboc hvalospev pisanju in literaturi večkrat spontano vtke v pripovedni kontekst, najbolj premočrtno, v domala biblični razsežnosti v prvi zgodbi Ristanc nazaj: »Nov stavek, ki ga še nikoli ni videla niti slišala in se je izpisal z njeno roko, je bil kot novoustvarjeni dan, in bilo je prav dobro. Odslej je vedela za veličastje te možnosti in je nanjo čakala s slastjo, kdaj bo spet sedla k praznemu listu in zapisala prvo črko, besedo, stavek.« Kot piše avtorica spremne besede Ignacija Fridl Jarc zbirka Mateje Gomboc Zavladati vetru prinaša skorajda učbeniško raznolik in posamičnim tematikam izjemno tenkočutno prilegajoč se nabor kratkoproznih formalnih okvirov: pismo, dramatiziran prizor, prvoosebno pripoved, poročilo neznanega opazovalca itd. Pisateljičin slog in tempo sta odločna, jasna in osredotočena, vsekakor pa so se avtorici najbolj posrečile zgodbe, ki so izšle iz domačega, dobro znanega stvarnega in psihološkega konteksta (Ristanc nazaj, Jazbina, Nekdo od drugod, Zamuda, Učitelj, Suhi zid), nekoliko manj pa tiste, ki tematsko tako ali drugače segajo na primer v Ameriko, Nemčijo ali še kam drugam. Zavladati vetru ni lahko, kratki zgodbi tudi ne.
»Slovenska beseda je bistvo za narod, nam govorijo in odgovarjam jim: Potem jo pa tudi plačajte tako, kot je treba!« pravi pisateljica in antropologinja dr. Luna Jurančič Šribar, predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN – MIRA. Avtorica, ki je več kot desetletje delala z brezdomnimi osebami, tudi v svojih literarnih delih daje glas ljudem na obrobju. Najšibkejšim, najbolj spregledanim, tistim, ki ne ustrezajo družbenim normam in predstavam o družbeni »normalnosti«. V svojem publicističnem delu pretresa sedanji izkoriščevalski družbeni red, ki, kot poudarja sama, normalizira nehumanost in znotraj katerega človečnost postaja odklon. Tudi v svojih literarnih delih odpira težke tematike, kot so alkoholizem, revščina, zlorabe, odrinjenost in travmatične družinske razmere. Posebno pozornost namenja ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki pogumno kljubujejo svojim težkim usodam. Dr. Luno Jurančič Šribar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
“Naj nihče ne gleda samo nase, temveč tudi na druge,” se glasi nasvet, zapisan v pismu Filipljanom (2,4). Sebičneži v vsaki stvari vztrajajo pri svojem. Žalostna resničnost je, da smo do neke mere vsi sebični; to je naša narava. Je kdo sebičnejši od dojenčka? Kar šteje, je torej to, da odrastemo, dozorimo. Biti nesebičen, kot smo slišali v besedilu na začetku, ne pomeni manj misliti o sebi, ampak manj misliti nase. Toda pot od sebičnosti do nesebičnosti ni lahka. Zares odrastemo in dozorimo takrat, ko spoznamo, da gre v življenju bolj za to, kar damo, kot pa za tisto, kar dobimo. Obstajajo različni načini, kako pokazati svojo nesebičnost. Ne moremo vsi dajati enakih stvari enako. Toda obstaja nekaj splošnih zamisli o dajanju, ki jih lahko uporabi vsakdo. Omenimo tri. Najprej denar. Po navadi mislimo, da ga imamo premalo, da bi ga lahko dali. Toda po navadi to ne drži. Prvi korak do oblikovanja nesebične drže, ko gre za denar, je, da damo, preden porabimo. Zato določite odstotek svojega prihodka, ki ga boste namenili za druge. Če boste čakali na to, kar vam bo ostalo, ne boste dali ničesar. Nesebičnost na finančnem področju je način, da se osvobodite primeža, v katerem vas denar pogosto drži. Potem so tukaj še vaše sposobnosti. Možno je nameniti določen del denarja za nekaj, ne da bi se za to pretirano zavzemali. Toda v trenutku, ko čemu namenite svoje sposobnosti in darove, pokažete, da v to vlagate sebe, hkrati pa tudi spodbujate ljudi v svoji okolici, naj storijo enako. Odločite se, da boste danes naredili za eno osebo to, kar si želite, da bi lahko za vse. Morda lahko postanete nekomu mentor in nanj prenesete svoje znanje ali pa s tem, kar znate narediti s svojimi rokami, nekomu bistveno olajšate življenje. In ne nazadnje čas. Ne gre le za denar in sposobnosti, prav je, da razmišljamo tudi o darilu svojega časa. Kakšen je videti vaš tedenski urnik? Je v njem načrtovan čas za pomoč drugim? Če ga ni, se to samo po sebi ne bo zgodilo. Zato načrtujte svoj čas tako, da ga boste del lahko namenili tudi drugim. Le nekaj minut nemotenega časa, ki ga posvetite nekomu, ki je pogosto neopažen ali spregledan, lahko življenje te osebe bistveno izboljša. Kako nesebični ste, ko gre za vaš denar, sposobnosti in čas? Jih uporabljate le zase ali tudi za druge? Želim vas povabiti, da ste s temi dobrinami nesebični že danes, ne šele nekoč v prihodnosti. Nobenega dvoma ni, da boste zato postali bolj celovita in skrbna oseba. In še nekaj je: Ko dajete, nikoli ne veste, kaj se bo zgodilo. Pogosto namreč prav tisti, ki daje, poleg tega, da izboljša svet, prejme nepričakovane prednosti!
Najít ten správný moment, kdy začít delegovat práci, je pro řadu podnikatelů oříšek. Stejně jako dobře rozhodnout, co a komu. Společnost JPF pomáhá malým a středním firmám překonat krize, uvolnit ruce vedení a najít nový restart. Jak „zkrotit svého ředitele“ a rozdělit práci efektivně, aby firma rostla? O tom v BrandVoice podcastu hovoří majitel JPF Jiří Jemelka s Viktorem Fruňkem, spolumajitelem rodinné firmy Fruněk Inox, které se nedávno povedlo krizi úspěšně překonat. „Je to práce se sebou samým a se svým egem,“ říká Fruněk, který si na vlastní kůži vyzkoušel, jak náročné je povolit otěže, získat důvěru v management a soustředit svou energii na rozvoj firmy.
Ramazan nas vsako leto uči dragocenih lekcij. To ni le čas posta, ampak obdobje notranje rasti, premisleka in povezovanja. Z odpovedjo hrani in pijači smo krepili voljo; s potrpežljivostjo pa prečistili misli, z molitvijo in dobrimi deli utrdili srce. Vsak trenutek, ko smo premagovali lakoto in žejo, nas je spomnil, da je resnična moč v duhovni vztrajnosti in zavesti o tem, da nas na naši poti vedno spremlja božja milost. Ko se ramazan konča, ni pomembno samo, kako smo ga preživeli, ampak kaj nosimo naprej. Bajram ni samo praznovanje, ampak priložnost, da vrednote, ki smo jih krepili ves mesec, živimo tudi v prihodnje. Sočutje, skromnost, hvaležnost – vse to niso le ramazanske vrline, ampak temelji življenja. Ne gre le za obred posta, ampak za to, kako nas ta mesec preoblikuje, kako okrepi naš značaj in odnose z ljudmi okrog nas. Praznični dnevi so čas veselja in povezanosti. Po postu telo uživa v hrani, duša pa v druženju in toplini doma. Takrat objamemo svoje najdražje, pokličemo tiste, ki jih pogrešamo, in podarimo nasmeh tistim, ki ga potrebujejo. Vsako dejanje prijaznosti je korak k boljšemu svetu. Iskren objem, prijazna beseda ali skromno dejanje dobrote so včasih vredni več kot najrazkošnejše darilo. Pomembno je, da ob tej praznični priložnosti ne pozabimo na tiste, ki trpijo. Svet okrog nas je poln preizkušenj, vojn, stisk in negotovosti. Bajram je priložnost, da v svojih srcih in dejanjih širimo mir in upanje. Kajti resnična vrednost praznika ni v obilju, temveč v ljubezni, ki jo delimo z drugimi. Vsaka pomoč, vsak iskren dar, vsaka topla beseda lahko prinese upanje tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Ob bajramu se spomnimo vseh, ki potrebujejo podporo, osamljenih, bolnih, tistih, ki iščejo toplino in varnost. Praznični dnevi niso le čas veselja, ampak tudi priložnost, da odprta srca prinesejo upanje tistim, ki ga najbolj potrebujejo. V vsakem dobrem delu, v vsaki iskreni besedi se odraža resničen bajramski duh. Naj bodo ti dnevi napolnjeni z mirom, srečo in blagoslovom. Bajram šerif mubarak olsum. Vesel in srečen bajram.
Najee & Jalaal are back to talk NBA current events & the Stephen A vs. LeBron drama before diving into some NFL stuff! Who's right in SAS vs. LeBron? Did Stephen A cross the line? Will LeBron be irrelevant after he retires? Did Bronny deserve to be the 55th pick? They get into it all! Then, they dive into recapping all of the biggest NFL free agency moves including Ja'Marr Chase & Tee Higgins getting the bag, Russell Wilson to the Giants, all of the Seahawks trades/signings & Justin Fields to the Jets! To end of the pod, Naj & Jalaal have started their NFL draft deep dive and give a few of their favorite prospects at this point in the process! Follow Najee on Twitter: @Najeeadams_ Follow Justice on Twitter: @JusticeReid2 Follow Khalil on Twitter: @Bhalil44Follow Jalaal on Twitter: @JSandy45_Follow The Run It Up Podcast on Twitter: @RunItUpPodSongs of The Week:Najee | Scorey - "That's Hurt"Jalaal | Leon Thomas III - "Breaking Point"
Le kdo v svojih letih šolanja ni slišal znanega slovenskega reka: "Vaja dela mojstra"? Popolnoma enake nasvete so poslušali že pred več kot dva tisoč petsto leti. Tako je že eden izmed sedmih starogrških modrecev, Periander iz Korinta, svetoval: »Vse je treba uriti!« Hotel je povedati, da nobene stvari ne moremo obvladati brez vaje in da so izkušnje naše najboljše učiteljice. Tudi rimski govorec Cicero je zapisal: »Izkušnja je najboljša učiteljica.« Znameniti rimski pesnik Horacij, ki je živel v zadnjem stoletju pr. n. št., pa je poudarjal: »Vaja oziroma izkušnja te bo marsičesa naučila.« Naj si torej še tako močno želimo, da bi kaj naredili na hitro, pa vseeno dobro, človeška modrost že več kot dve tisočletji meni drugače. Edini način, da postanemo mojster pri kakšnem opravilu ali znanju, so nenehno urjenje, učenje, vaja in piljenje. Kot pravi neki drug slovenski pregovor: »Na napakah se učimo.« Tako razumevanje pri osvajanju znanja in veščin v družbi je bilo nekoč tudi vodilo šolskega sistema, ki je v evropski zgodovini temeljil na dolgoletnem urjenju bodisi ročnih bodisi umskih sposobnosti posameznika. Mojstri, ki so doživeli tako poučevanje, so bili res mojstri v pravem pomenu besede – do zadnje podrobnosti so bili vešči svojega dela in so znali svoje dolgoletne učne izkušnje prenesti tudi na nove rodove. Danes pa se otroci univerzalno šolajo in usposabljajo za vsa znana področja vedenja in tehnike, nobenega izmed osvojenih znanj pa ne utrjujejo z dolgotrajno vajo. Zdi se, da živimo le še na površju, v globine védenja pa sploh ne moremo več prodreti. In popolnoma enako ne znamo in ne zmoremo več prodreti v globino človeške duše, saj smo z vsem v hipu zadovoljni in nimamo potrpljenja, da bi z vajo, urjenjem in vztrajnostjo desetletja, korak za korakom, odkrivali skrivnost, kdo smo in kakšni smo.
Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...
Neki časopis je objavil fotografijo skupine zapornikov pri delu. Obnavljali so zapuščino hišo. Čez nekaj dni je eden od zapornikov pisal uredniku: »Hvala vam, da ste objavili članek s fotografijo o našem delu. Zadnjič je časopis pisal o meni takrat, ko sem bil obsojen. Zato sem bil vesel, ko je vaš časopis objavil članek, ki govori o meni, ko delam nekaj dobrega. Ko sem pred 18 meseci prestopil prag zapora, sem bil zelo podoben hiši, ki smo jo obnavljali. Toda Bog je začel delovati v mojem življenju in me v Kristusu naredil za novo stvaritev.« Zgodba zelo lepo ponazarja sporočilo evangelija, ki govori o smokvinem drevesu, ki ni rodilo sadov (Lk 13,1-9). Zato ga je gospodar hotel posekati. Vinogradnik je prosil gospodarja, naj da drevesu še drugo možnost. Ali ni postni čas tudi za nas »druga priložnost«, ki nam jo daje Bog v svoji dobroti? To je sporočilo o potrpežljivem Božjem čakanju, ko nam v svoji dobroti daje še drugo možnost. Ni važno, kako pogosto pademo, Bog se vedno osredotoči na dobro, ki ga moremo storiti. Bog nikoli ne obupa nad nami. Nikoli nas ne dokončno obsodi ali zavrne. Zelo spodbudno sporočilo je, da se Bog kljub vsej naši slabosti in našim številnim napakam še vedno ukvarja z nami, da bi obrodili sad. Njegova potrpežljiva ljubezen je najučinkovitejše hranilo za rast dobrega v nas. Ta ljubezen nas hrani in nam daje moč. Ima moč, da nas dvigne in nas spodbudi, da naredimo korak do plodnega, polnega in mirnega življenja. Bog je pripravljen, da nam da drugo, tretjo, in še nadaljnje možnosti. Te misli nas vodijo k začetni zgodbi in Jezusovi priliki. Oba: zapornik in hiša sta bila obsojena in ponazarjata sporočilo Jezusove prilike. Obema so dali drugo možnost. Hišo je mesto obsodilo, ko jo je namenilo porušiti. Toda nekdo je prepričal mestne oblastnike, naj hiši drugo možnost. »Naj jo popravijo zaporniki,« je predlagal. »Če bodo iz nje naredili koristno zgradbo, je ne bomo porušili.« Tudi zapornik je bil obsojen. Imeli so ga za družbi škodljivega in so ga zaprli. Čeprav je družba dvignila roke nad njim, jih Bog ni dvignil. Bog mu je dal drugo priložnost, kot vinogradnik v današnjem evangeliju. Zapornik je odgovoril na Božji predlog in postal drugi človek.
Pandémia koronavírusu nepriala kamenným prevádzkam obchodov ani reštauráciám. Veľa sa hovorilo o tom, ako práve táto nečakaná svetová udalosť posunie prevádzky viac do online priestoru, rozvinie sa jednak ich digitalizácia, ale aj poskytovanie služieb klientovi výhradne online formou. Slovensko však v oboch smeroch stále zaostáva. Podľa Jakuba Kaceru zo spoločnosti Wolt za to môže jednak nízke povedomie o výhodách online predaja, ale aj vysoké byrokratické a nákladové zaťaženie podnikateľského prostredia na Slovensku. „Zmeny v DPH či transakčná daň berú podnikateľom nielen mentálnu energiu, ale aj finančné zdroje, keďže potrebujete upraviť viaceré systémy,“ opisuje. Prechod aj na online podnikanie je však podľa neho obrovskou príležitosťou, pretože ľudia si na túto službu po pandémii koronavírusu dokázateľne zvykli. „Podnikateľovi to vie pomôcť v akvizícii nových zákazníkov aj v udržaní konkurencieschopnosti,“ dodáva. Ako konkrétne sme na tom na Slovensku čo sa týka digitalizácie podnikania a zároveň služieb k zákazníkovi? Nakoľko firmy využívajú onine predaj a prípadne aj online predaj cez tretie strany? Čo sú v tomto prípade najväčšie prekážky a naopak, čo môžu získať a kde hľadať informácie? V Indexe na otázky Evy Frantovej odpovedá Head Of Commercial pre Česko a Slovensko spoločnosti Wolt Jakub Kacera. Tento diel Indexu vyšiel s podporou spoločnosti Wolt. V rozhovore sa dozviete: 0:00 Úvod. 1:00 Kvalitné využívanie digitalizácie v podnikaní. 4:42 Slovensko a digitalizácia podnikov. 6:15 Prečo zaostávame v digitalizácii. 9:00 Typy online predaja (e-commerce a q-commerce). 12:02 Covid a rozvoj online predaja. 14:16 Najčastejšie obavy pri prechode na online. 20:13 Náklady e-commerce vs. q-commerce. 27:14 Dodržanie kvality pri dovoze. 30:10 Tipy, kto by do online podnikania mal ísť. 34:09 Rady na začiatok online podnikania. _ Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcastindex@sme.sk – Odoberajte aj týždenný ekonomický newsletter Index na sme.sk/indexodber – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Ďakujeme, že počúvate podcast Index.See omnystudio.com/listener for privacy information.
Podvodných útokov, pri ktorých dôjde ku krádeži či zašifrovaniu dát, je čoraz viac. Ide o takzvaný ransomvér a ochrana pred ním je veľmi komplexná téma. Najčastejšie sa ako jeden z jej základných prvkov spomína kvalitné zálohovanie.Je skutočne zálohovanie najúčinnejšou ochranou proti ransomvéru? Ako ransomvér ovplyvňuje záložné systémy a aké chyby pri zálohovaní môžu útočníci zneužiť? Na tieto a ďalšie otázky odpovedá v najnovšom dieli špeciálu podcastu SHARE o kybernetickej bezpečnosti riaditeľ informačnej bezpečnosti v spoločnosti Aliter Technologies Michal Srnec.V podcaste hovoríme o týchto témach:Ako sa odlišujú rôzne typy zálohovania?Existujú rôzne prístupy k tomu, ako zálohovať správne. Ktorý si vybrať?Aké chyby pri zálohovaní môžu útočníci zneužiť?Je cloudové zálohovanie voči ransomvéru imúnne?Ako a kedy správne testovať zálohy?Podcast vznikol v spolupráci so spoločnosťou Aliter Technologies.Podcast SHARE pripravuje magazín Živé.sk.
It Gets Late Early: Career Tips for Tech Employees in Midlife and Beyond
How does a Silicon Valley techie end up transforming one of the largest nonprofits in the U.S.? Well, Naj Uddin, Chief Information Officer at AARP, joins us to share his journey from tech startups to spearheading innovation at AARP. Naj shares how AARP is doing things differently - think success coaching, mentorship programs, and hiring practices that prioritize meaningful work and support for employees at every career stage. Plus, he shares heartwarming stories of growth, like an executive assistant who leveled up into a tech role and an intern who turned mentor.And because no conversation today is complete without a mention of AI, Naj gives practical advice on how to harness AI (hello, prompt engineering!) to tailor resumes, boost skills, and stand out in today's job market. But wait, there's more! Naj gives the roadmap on how companies can thrive with a multigenerational workforce, from flexible work setups to creating inclusive environments. Whether you're leading a multigenerational team, navigating a career pivot, or just curious about how AARP is leading the charge, this episode is packed with insights you don't want to miss. So, let's roll!“Give people meaningful work, give them support, hold them to high expectations, be clear about what they're doing, and people thrive. But, that's not something that happens automatically—you have to be deliberate about it as a manager.” ~Naj UddinIn This Episode:- Naj's journey from Silicon Valley to leading innovation at AARP- How AARP is empowering over 100 million Americans to thrive - AARP's strategies for creating an intergenerational workforce- How to use AI tools to boost your job prospects- The practices that make AARP a supportive and innovative workplace- How companies can replicate AARP's successAnd much more!Learn More About AARP's Employer Pledge Program:-https://www.aarp.org/work/employer-pledge-companies/ Connect with Naj Uddin:-LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/najeebuddinConnect with Maureen Clough:-Instagram: @itgetslateearly - https://www.instagram.com/itgetslateearly/-YouTube: @itgetslateearly - https://www.youtube.com/channel/UCGrHwk-y7ERaq7bCSjZYf1A?sub_confirmation=1-Website: itgetslateearly.com - https://www.itgetslateearly.com/-Facebook: It Gets Late Early - https://www.facebook.com/people/It-gets-late-early/100088694515585/
NaJ Podcast - February 2025
Steelers eh.. Steelers Monday after It is all over - Steelers Facebook comments - Coach Tomlin, Sad Cam, Sad T.J., George Picken, Russ, Naj, Muth, Joey Porter after the loss - TikTok might be done this week - Bluejays aren't blue?? - Does Ben look like he checks his drive-thru order before he drives away - If you listen to the podcast on iHeartRadio hit the little mic and send us a talkback message we love hearing for you all.See omnystudio.com/listener for privacy information.
Ker smo se razmeroma srečno odpóčili v novo leto, se moramo končno pogovoriti o petardah. In o ognjemetih. O pirotehniki v najširšem pomenu besede. Pred nekaj leti smo petardiranje, kot v naši oddaji imenujemo adventno kanonado, poskušali zakonsko regulirati. Predpisali prepovedi in sankcionirali kršitve, a ni videti, da smo kam napredovali. Oziroma nazadovali. Ravno nasprotno. Pokanja nismo utišali, še manj odpravili in kar nekaj otrok si je letos ponovno razstrelilo ude in okončine. Kot vse kaže tudi preventivne akcije, ozaveščanje in opozorila ne pomagajo, zato bo treba uvesti alternativne metode, ki smo se jih do zdaj izogibali, ampak kot vse kaže, je sodu zbilo dno. Tako v imenu domačih in prostoživečih živali in v imenu splošne javnosti kot prvi v medijskem svetu razkrivamo načrt, ki bo zagotovo pripeljal do zmanjšanja ali celo ukinitve in prenehanja kanonade v zadnjih dneh decembra ter tako obvaroval nežne otroške ročice, dlani ali oči, psom in mačkam pa prihranil obisk terapevta. Začetna faza našega načrta je dramatična in radikalna, a moramo se zavedati, da gre za proces – za maraton, ne šprint. Najprej bi morali s pirotehnike umakniti prodajne restrikcije. Še več; prodajo in uporabo bi morali spodbujati. Recimo, danes dobite ob kavi rogljiček, po novem, bi dobili petardo. Prodajo pirotehnike bi morali omogočiti v trgovinah z živili, v lekarnah in na poštah. V šolski kurikulum bi morali uvesti predmet "petardoslovje z osnovami ognjemeta", kjer bi učitelji domovinske vzgoje, ki imajo tako ali tako premalo ur, predavali o časih, ko se je prvi kitajski cesar poslinil, ko je ugledal eksplozije na nebu. Povedano na kratko: pirotehnika bi morala postati najprej običajen, nato pa še normalen del našega vsakdana. Seveda bi bili travmatološki oddelki zatrpani s poškodovanci … Ampak kot se danes nihče več ne vpraša, ali so električni skuterji nevarni in ali je nevarno smučanje na brezsnežnih smučiščih, bi se sčasoma prenehali spraševati tudi o nevarnosti pirotehnike. V tej prvi fazi bi torej petarde postale tako običajne, kot sta polka in valček na gasilski veselici. Potem pa v našem načrtu o ukinitvi pirotehnike nastopi druga faza. V njej bi začeli s pirotehniko posiljevati. Slovenske cerkve bi v dogovoru z nadškofijo ob jutranjem in večernem zvonjenju sprožile še manjši ognjemet, opoldanski zvon pa bi mežnar obeležil z dvanajstimi petardami. Na sodiščih bi sodnik namesto udarca s kladivcem prav tako vrgel petardo, ob rojstvu otroka pa bi država podarila mladim staršem ob slovenski zastavi še dva ognjemeta. Enega iznad porodnišnice, enega iz štorklje, zataknjene na domačem dvorišču. Ampak najbolj radikalne spremembe bi se morale zgoditi v slovenski vojski. Za začetek bi ta postala obvezna za vso mladino. Tudi za dekleta, kot je to v Izraelu. Teoretični del bi učil sestavo in delovanje ročne granate in ostalih pokalic, v praktičnem delu pa bi vojaki tekali po kraški jami, inštruktorji pa bi na njih metali petarde in se drli: "Topovski iz leva", "topovski iz desna!" Naj samo pripomnimo, da ne gre za novost, saj je rajnka JLA to tehniko že uporabljala in pokanje priskutila kar nekaj generacijam tedanjih nabornikov, današnjih starejših občanov naše države. Seveda v umetnosti gnetenja človeških značajev ne gre za novost; s pirotehniko bi posiljevali tako dolgo, da bi postala nadležna. Najprej bi ljudje ob vsakem novem poku rekli "Pa ne že spet", potem bi postajali nervozni, na koncu bi se tresli in končno bi zaradi pokanja pisali nestrpne spletne komentarje in kritizirali vlado. Da povzamemo; tisti, ki danes uživajo v pokanju in pokajo tudi sami, bi postali na pokanje hipersenzitivni in bi si zaželeli miru brez pokanja, kar pa je natančno to, kar si želimo tisti, ki v pokanju že danes ne uživamo. Vodi pa pokanje in metanje petard in spuščanje ognjemetov tudi do precej resnega razmisleka o stanju demokracije v državi. Če se ne moremo zediniti, da reguliramo, ukinemo in prenehamo s pirotehničnim terorjem manjšine, ko ta neposredno ogroža in jezi večino prebivalstva, kako lahko pričakujemo, da se bomo zedinili o družbenih procesih, ki zahtevajo toleranco večine, ko naj bi zaščitili manjšino! Pa še nekaj dobrega bi sledilo iz ukinitve in s prenehanjem adventne pirotehnike … Na civilizacijski lestvici bi ekspresno prehiteli Avstrijce.
Najít trenéra národního týmu i jeho manažera, za rohem EURO... Když se před čtrnácti měsíci stal Erich Brabec technickým ředitelem fotbalové asociace, bez rozcvičení vběhl na nové hřiště a hned začal řešit klíčové úkoly. „Říkal jsem si: To bude pecka! A byl to šok...“ vrací se v rozhovoru pro Ligu naruby k tomu, jak Pavel Nedvěd z dohodnuté funkce u „repre“ vycouval, ale i k dalším, následným zádrhelům jako kauze Sadílkova koloběžka nebo zmatkům kolem Patrika Schicka. Po sázce na pragmatický herní styl a uklidnění situace přibližuje možný „refresh DNA reprezentace“ tvářemi z ciziny. Co Brazilec Ewerton? „To je běh na dlouhou trať,“ říká a hovoří o jiné cestě. V celé verzi rozhovoru mluví Erich Brabec třeba o zlepšení podmínek ze strany FAČR nebo vysvětluje, jak vnímal odmítnutí Pavla Nedvěda stát se manažerem reprezentace. Vrací se i k absenci Patrika Schicka na reprezentačním srazu a ke kauze „Sadílkova tříkolka“. Celý rozhovor najdete na webu http://liganaruby.cz a v premium sekci na iSport.cz.
Naši psihijatri Olivera Vuković i Roberto Grujičić danas pričaju o agresiji, jer ste vi to tražili. Šta je zapravo agresivno ponašanje, kako ga prepoznati i zašto se čini da smo danas agresivniji nego ikad pre? Da li je ova percepcija istinita ili je samo odraz savremenog društva i medija? Razgovaraćemo o tome zašto se termin "agresija" sve češće koristi, kako kultura i tehnologija oblikuju naš odnos prema agresiji i koji su različiti oblici agresivnog ponašanja - od pasivne agresije do fizičkog nasilja. Agresivnost je deo ljudske prirode, ali ne nužno u negativnom smislu. Evolutivno gledano, agresija je služila kao mehanizam za preživljavanje - zaštitu teritorije, resursa i potomstva. Međutim, u savremenom društvu, gde se fizička borba retko koristi za rešavanje problema, agresivnost se često manifestuje u društvenim i psihološkim oblicima. Važno je naglasiti da agresivno ponašanje nije "neizbežno." Ljudi poseduju sposobnost samorefleksije, empatije i kontrole impulsa, što omogućava upravljanje agresijom na konstruktivan način. Na nju utiču i spoljašnji faktori, poput kulture, vaspitanja, stresa i društvenih normi. Najčešći oblik agresivnosti kod ljudi je verbalna agresija, koja uključuje kritike, uvrede, sarkazam i omalovažavanje. To je često prva linija ispoljavanja frustracije jer je društveno prihvatljivija i manje kažnjiva od fizičke agresije. Međutim, pasivna agresija, poput ignorisanja, zadržavanja ljutnje ili manipulacije, takođe je vrlo česta, jer omogućava izražavanje negativnih emocija na indirektan način. Uz priču o agresivnosti u ovoj epizodi pokušaćemo da razumemo šta nas podstiče na ovakvo ponašanje i kako možemo da izgradimo zdravije načine izražavanja emocija. Dodatni sadržaji su na raspolaganju i na YouTube kanalu za članove, kao i na Patreonu. Podržite nas i pretplatite se za naše ekskluzivne sadržaje: https://www.patreon.com/c/dvaipopsihijatra/
V nové epizodě projektu Takoví jsme vyprávějí dvě ženy, které spojuje zkušenost s nízkými platy nebo partnerem v dluzích. Jedna je přitom optimistka a druhá vidí skoro všechno černě.Ještě před rokem 1989 se Hana Máčková z Lysic na Blanensku vyučila obuvnicí, potom začala pracovat v podniku Svit ve Zlíně. Když firma zkrachovala, střídala různé profese, dělala třeba v pekárně. Kvůli zdravotním problémům ale skončila v částečném invalidním důchodu. Najít dobrou práci pak bylo ještě těžší.Druhá žena, která v epizodě vystupuje, seniorka z Prahy Dita Mejtská si k důchodu přivydělává jako telefonistka u zdravotnické firmy, trápí ji ale nízké mzdy pro některé pozice ve státní sféře. Její dcery pracují jako terénní pečovatelky, což je náročné, ale špatně placené zaměstnání.---Ve stínu:Případy a příběhy od vás. Z míst, kam média většinou nevidí, je na světlo vynáší investigativní a reportážní tým Jiřího Kubíka. Nová epizoda vždy v neděli dopoledne na Seznam Zprávách, Podcasty.cz a ve všech podcastových aplikacích.Své náměty, postřehy a připomínky nám pište na e-mail: vestinu@sz.cz
Najświętsza Maryja Panna z Guadalupe, Mt 11,11-15
Najświętsza Maryja Panna Loretańska, Mt 18,12-14
Potreba ochrániť podnikanie pred digitálnymi hrozbami sa v poslednom období spomína čoraz častejšie. Existujú totiž desiatky druhov kybernetických útokov, ktoré sa naviac stále vyvíjajú a menia, a samozrejme pribúdajú aj úplne nové. Inými slovami, kybernetickí útočníci sa neustále snažia nájsť iné spôsoby, ako obísť zabezpečenie zariadení a systémov. „Často sa vyskytujú DDoS útoky, ktoré zneprístupnia služby, ale aj ransomvérové útoky. Najčastejšie sa však stretávame so phisingovými aktivitami, ktorých cieľom je získať citlivé údaje,“ vyratúva Jozef Priesol, bezpečnostný manažér spoločnosti Slovanet. Už dnes pritom platí európska legislatíva NIS1, ktorá vyše tisícke firiem na Slovensku prikazuje chrániť svoje systémy. Od januára sa však tento okruh vďaka aktualizácii smernice rozšíri až na viac ako päť tisíc spoločností. Podľa Priesola by sa však problematikou kyberbezpečnosti mali zaoberať aj tie, ktoré neviaže zákon. „Aj menej náročný ransomvérový útok môže firme spôsobiť stratu reputácie, ktorú si firma mohla budovať niekoľko rokov, naštrbené vzťahy so zákazníkmi aj dodávateľmi, čo môže viesť až k neplánovanému zániku,“ opisuje Priesol. Ako sme teda na tom čo sa týka kybernetickej bezpečnosti na Slovensku, aké chyby robia firmy najčastejšie a akými novými pravidlami sa čochvíľa mnohé firmy v prípade kyberbezpečnosti budú musieť riadiť? V Indexe na otázky Evy Frantovej odpovedá Jozef Priesol, bezpečnostný manažér spoločnosti Slovanet. Tento diel Indexu vyšiel s podporou spoločnosti Slovanet. _ 00:00 Úvod.00:57 Čo je kybernetická bezpečnosť.02:10 Kyberbezpečnosť a Slovensko, respektíve EÚ.04:54 Najčastejšie spôsoby útokov.06:27 Príklad kybernetického útoku v praxi.08:40 Ako sa firmy chránia pred útokmi.10:11 Časté chyby pri kyberbezpečnosti.12:47 Čo sa firme môže stať pri útoku.14:11 Čo prinesie nová smernica o kyberbezpečnosti.19:52 Povinnosti vyplývajúce zo smernice.22:09 Kto môže firmám pomôcť.24:09 Kde získať financie na bezpečnostné systémy.24:59 Ako vie firme pomôcť externý odborník.26:08 Technické systémy bezpečnosti.31:19 Dodávateľské reťazce a kyberbezpečnosť.32:03 Čo by mali ovládať zamestnanci. _ Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcastindex@sme.sk – Odoberajte aj týždenný ekonomický newsletter Index na sme.sk/indexodber – Všetky podcasty denníka SME nájdete na sme.sk/podcasty – Ďakujeme, že počúvate podcast Index.See omnystudio.com/listener for privacy information.
Uroczystość Niepokalanego Poczęcia Najświętszej Maryi Panny, Łk 1,26–38
Vyšší nároky vedou ke kvalitnějšímu vztahu... Je to tak? Taky cítíte ten tlak? Na výkon, na dokončování todo listů, na vztahy? Podzim je náročným obrobím, kdy čelíme mnoha výzvám od vztahů, až po energii. S psychoterapeutkou Eliškou Remešovou se ponoříme do světa zpomalování, komunikace a vztahových dilemat - jak být vztahově proaktivní? Jak komunikovat ve vztahu a se sebou? Jak nastavovat nároky a kompatibilitu ve vztazích a randění? Partnery epizody jsou: Fondee.cz - https://www.fondee.cz/ Unikátní platforma na investování v ČR, kterou sami používáme. Navštiv www.Fondee.cz a zadej kód "BWA" pro 3 měsíce investování zdarma! Začni třeba už s 1000,- // Investování se pojí s riziky. KusKakaa - www.kuskakaa.cz Přináší do Česka čistá ceremoniální kakaa. A proč si takové kakao dopřát? Ukazuje se, že přináší celou řadu benefitů a má velký obsah flavonoidů a polyfenolů. Tak jdi na www.kuskakaa.cz a zkus jedno z jejich kvalitních kakaí! Doporučujeme to z Kostariky, nebo Peru. Minutáž: 07:44 Je podzim období na zpomalení? 11:33 Kdo jsi právě teď? - bez škatulek a rámců 13:25 Moje JÁ je teď... 15:52 Vztahy 17:00 Jak regenerovat & Najít si prostor pro sebe 20:23 Komunikace ve vztazích 23:50 Potřebujeme jednoho partnera(ku) na celý život? 28:29 Jak se vypořádat s odmítnutím a opuštěním 29:54 Komunikace sama se sebou je stejně důležitá jako ve vztahu 33:05 Příběh o nesmyslné smyčce 37:25 Typická emoce pro páry v krizi 40:37 Nastavení hranic ve vztahu je klíčové 45:53 Jak vyměňujeme známost za znalost? 48:04 Motýlci v břiše & Mapy & Obrazy 50:42 V 2. manželství se lidi víc snaží - proč? 54:51 Koncept hry & Stáváme se dospělými abychom mohli být zase dětmi 01:00:36 Mentální cvičení na závěr
Steelers Win we check the pulse of Steeler Nation... We check We hear from Russ, Naj, Pickens, Beanie Bishop and Coach Tomlin - Russ Wieners - We checked in the Pittsburgh police scanner to see what was going on in and around Pittsburgh - Steelers Facebook comments even after the win - DON.... G - Have anything fun for the show or just want to say hi... Listen on iHeartRadio click the little mic and send us a talkback message