Podcasts about Naj

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Kybernetické útoky, podvody cez WhatsApp a ukradnuté dáta sú dnes bežnou realitou. Ako však vyzerá boj proti hackerom z pohľadu štátu? Vládna jednotka na boj proti kybernetickým hrozbám (CSIRT.SK) denne bezplatne skenuje zraniteľnosti úradov, obcí a škôl, no opraviť si ich už musia inštitúcie samy.Kým kedysi bolo cieľom útočníkov systém okamžite zničiť, dnes chcú zostať nepozorovaní a potichu kradnúť dáta na ďalší predaj či vydieranie. Do hry navyše masívne vstúpila generatívna umelá inteligencia. Počet kybernetických incidentov medziročne narástol o 55 percent a AI slúži hackerom ako obrovský akcelerátor, vďaka ktorému dokážu automatizovať phishing či tvoriť falošné weby rýchlejšie než kedykoľvek predtým.O tom, ako štát hľadá diery v systémoch pomocou systému Achilles, prečo je skenovanie zraniteľností niečo iné ako penetračný test a či nás pred útokmi zachráni len samotná technológia, sa v podcaste SHARE rozpráva moderátor Maroš Žofčin s Alexandrom Valachom, vedúcim oddelenia Vládnej jednotky na boj proti kybernetickým hrozbám (CSIRT.SK).Pripravte sa na budúcnosť s knihou od redaktorov Živé.sk „Umelá inteligencia: Pripravte sa na budúcnosť“. Teraz ju máme aj v elektronickej verzii. Nájdete ju na obchod.aktuality.sk.TIP: https://zive.aktuality.sk/clanok/0RfdZVW/nahliadnite-do-buducnosti-vydavame-knihu-o-umelej-inteligencii/V podcaste hovoríme aj o týchto témach:Najčastejšie mýty: Prečo samotný antivírus na ochranu nestačí a prečo si inštitúcie pletú automatický sken zraniteľností s hĺbkovým penetračným testom.Hlásenie incidentov: Prečo by mali organizácie hlásiť štátu aj tie kybernetické útoky, ktoré už úspešne vyriešili.AI v rukách útočníkov: Ako generatívna umelá inteligencia zrýchľuje prácu hackerov a prečo útokov rapídne pribúda.Nárast hrozieb: Počet kybernetických incidentov na Slovensku stúpol medziročne o 55 percent.Budúcnosť obrany: Nahradí umelá inteligencia bezpečnostných expertov? Podľa Alexandra Valacha na to AI nemá šancu minimálne ďalších 50 rokov.Úloha štátu: Čo robí systém Achilles a prečo štátna jednotka CSIRT.SK napadnutým úradom systémy priamo neopravuje, ale len koordinuje záchranu.Podcast SHARE pripravuje magazín Živé.sk.

Twórcy dokumentu przyznają, że nie spodziewali się takiego odbioru: „Ten film żyje dzięki widzom”. Polska premiera już 20 lutego. Jak mówią twórcy filmu Sabrina i Steven Gunnell, projekt wyrósł z osobistego doświadczenia wiary i nawrócenia:Odczuliśmy wezwanie, by nasze talenty oddać na służbę Ewangelii.~ podkreślają goście programu Cała naprzód.Impulsem do powstania filmu była rodzinna konsekracja Najświętszemu Sercu Jezusa oraz przekonanie, że to przesłanie jest dziś wyjątkowo aktualne.Zrozumieliśmy, że Pan chce filmu na ten temat.~ mówią twórcy filmu, dodając, że chodziło o dotarcie do jak największej liczby ludzi.Najświętsze Serce to filmowa opowieść o istocie wiary chrześcijańskiej – o miłości Boga, który tak ukochał człowieka, że pozwolił przebić swoje Serce na krzyżu. Bohaterowie dokumentu mówią o samotności, zmęczeniu i braku sensu życia, ale też o odnalezieniu lekarstwa – relacji, która pozwoliła im odkryć siebie na nowo.Twórcy przyznają, że sukces filmu we Francji był dla nich zaskoczeniem.Słowo, które ciągle słyszymy, to ‘przebudzenie'. Ludzie mówią: ‘przebudziliście mnie.~ relacjonują i dodają:Chcemy powiedzieć światu jedno: każdy człowiek jest bardzo, bardzo kochany.

16 000 kilometrov. 16 krajín. 352 dní. Russ Cook je prvým človekom, ktorý pozdĺžne prebehol celú Afriku. Od najjužnejšieho bodu kontinentu – mys Agulhas v Juhoafrickej republike, až po tuniský Ras Angela. Počas svojej dlhej cesty čelil púštnym búrkam, dažďovým pralesom, horským masívom, krutým horúčavám, ale najmä svojim vlastným fyzickým a psychickým limitom. Napriek pokusu o únos, ozbrojenému prepadnutiu a mnohým ďalším prekážkam, Russ ani raz reálne nepriznával možnosť, že by to vzdal. Keď prebehol cieľovou rovinkou v Tunisku, mal za sebou trasu zodpovedajúcu 386 maratónom a s úžasom ho sledoval už celý svet. Najtvrdší týpek: Myseľ silnejšia ako kilometre je inšpiratívnym príbehom plným odhodlania a neuveriteľnej vnútornej sily. Je tiež príbehom de facto obyčajného a možno trochu strateného mladého muža, Angličana, ktorý sa rozhodol prekonať svoje vlastné hranice a nájsť seba samého. Najťažšia cesta, ktorú musíš v živote prejsť, nie je na mape – je v tvojej hlave. Audiokniha: Najtvrdší týpek Autor: Russ Cook Interpret: Daniel Ratimorský Dĺžka: 8:25 h Vydavateľstvo: Publixing a .DOT Audiokniha Najtvrdší týpek na webe Publixing (MP3 na stiahnutie) Audiokniha Najtvrdší týpek na webe Audiolibrix (MP3 na stiahnutie)

Najít koncerty vážné hudby může být pro méně zkušeného diváka složité. Největší orchestry s tím, že by o nich posluchači nevěděli, problém nemají, ale menší soubory a komorní uskupení by lepší propojení umělců a diváků ocenily. Situaci se pomocí aplikace snaží zlepšit houslový virtuos Jiří Vodička. „Platforma ProMusica by měla tyhle dvě skupiny sblížit, aby tu jedna byla pro druhou, protože se navzájem potřebujeme,“ říká v pátečních Hovorech Českého rozhlasu Plus.

Najít koncerty vážné hudby může být pro méně zkušeného diváka složité. Největší orchestry s tím, že by o nich posluchači nevěděli, problém nemají, ale menší soubory a komorní uskupení by lepší propojení umělců a diváků ocenily. Situaci se pomocí aplikace snaží zlepšit houslový virtuos Jiří Vodička. „Platforma ProMusica by měla tyhle dvě skupiny sblížit, aby tu jedna byla pro druhou, protože se navzájem potřebujeme,“ říká v pátečních Hovorech Českého rozhlasu Plus.Všechny díly podcastu Hovory můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

Pri kúpe nehnuteľnosti sa nestačí spoliehať na list vlastníctva a dobrú vieru kupujúceho. Zápis vlastníckeho práva v katastri nehnuteľností je pre väčšinu ľudí rozhodujúcim zdrojom informácií pri kúpe bytu či domu. Ako však upozorňuje advokát Vladimír Sedliak z advokátskej kancelárie FALATH & PARTNERS v praxi existujú situácie, keď zápis v katastri nezodpovedá skutočnému právnemu stavu. „Najčastejšie ide o prípady, keď bol zápis dosiahnutý trestnou činnosťou alebo na základe absolútne neplatného právneho úkonu,“ vysvetľuje. Podľa V. Sedliaka sa v takýchto prípadoch stretávajú tri subjekty – pôvodný vlastník, nevlastník zapísaný v katastri a dobromyseľný kupujúci. Práve kupujúci je často v najhoršej pozícii. Viac si vypočujete v podcaste. Celý videorozhovor si pozriete tu: Pri kúpe nehnuteľnosti sa nestačí spoliehať na list vlastníctva a dobrú vieru kupujúceho. Zápis vlastníckeho práva v katastri nehnuteľností je pre väčšinu ľudí rozhodujúcim zdrojom informácií pri kúpe bytu či domu. Ako však upozorňuje advokát Vladimír Sedliak z advokátskej kancelárie FALATH & PARTNERS v praxi existujú situácie, keď zápis v katastri nezodpovedá skutočnému právnemu stavu. „Najčastejšie ide o prípady, keď bol zápis dosiahnutý trestnou činnosťou alebo na základe absolútne neplatného právneho úkonu,“ vysvetľuje. Podľa V. Sedliaka sa v takýchto prípadoch stretávajú tri subjekty – pôvodný vlastník, nevlastník zapísaný v katastri a dobromyseľný kupujúci. Práve kupujúci je často v najhoršej pozícii.

Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost? Gosti:-kulturolog, urednik in raziskovalec dr. Blaž Kosovel -docentka dr. Zhonghui Ding z ljubljanske Ekonomske fakultete-socialni psiholog dr. Žan Lep z ljubljanske Filozofske fakultete in Pedagoškega inštituta

Piše Tjaž Mihelič, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja. Osišča pesniške zbirke Marcella Potocca Dnevnik zelene premičnice, ki nase nezadržno vlečejo pojme spomina in zgodovine, so jezik, čas in prostor. Zunanja zgradba zbirke omogoča branje po treh linijah. Prva in tudi najobsežnejša je linija govora umrlih znanstvenikov (denimo Ericha Auerbacha), pesnikov (Danteja, na primer), revolucionarjev (Rose Luxemburg), državnikov (Indire Gandi) in drugih, ki so zbrani iz različnih časov in pripadajo vsak drugemu jeziku, drugemu prostoru in vendar vsi skozi poezijo govorijo iz onostranstva. Imenujmo to linijo oglašanje preteklosti. Drugi liniji oz. intermezzom, kakor Potocco imenuje tri razdelke, pripadajo Zvezdni dnevniki, v katerih govori Data, Podatkovnik iz zvezdne ladje. Imenujmo to linijo oglašanje prihodnosti. Tretja linija pa sta epiloga, ki na koncu zaokrožata oziroma osmislita celotno zbirko. Imenujmo to linijo oglašanje brezčasja. Ali kot piše pesnik v pesmi iz Epiloga 2: »Zbrali smo podatke, preteklost se bliža koncu. // Zdaj zdaj bo vse potegnilo v sonce in sonce bo potemnelo. // Šli bomo naprej – ali nazaj.« Večji del zbirke zajemajo monologi ali oglašanje iz onostranstva, od koder – večinoma pesniki, a ne izključno – lahko spregovorijo skozi medij, ki je poezija, in tudi skozi medij, ki je pesnik sam. Potocco, sicer strokovnjak za nacionalne identitete v literaturah, se pokaže za najboljšega prenašalca njihovih sporočil. A ne gre le za prenašanje, temveč tudi za soustvarjanje. Najzanimiveje se to pokaže v pesmi, v kateri govori Ovidij: »Ovidius in Ponto frigora trahit, citira moj / premišljevalec drugega pesnika.« Pesmi so prepredene z jeziki teh oseb, bodisi kot citati iz njihovih del bodisi kot misli pesnika-avtorja, ki spregovori v njihovem jeziku. Tu je treba poudariti, da samo iz naslovov ne vemo, kdo nam govori, saj so pesmi naslovljene samo z letnicama od–do ter krajema, kjer se je govorec rodil oziroma umrl. Šele opombe nam dajo dokončno potrditev. Da pa ima jezik posebno težo, priča tudi naslov opomb, ki vse osebe označuje za govorce in ne kako drugače. V spremni besedi je Alenka Jovanovski literarnovrstno označila Dnevnik zelene premičnice za dramsko poemo. Oznaka je vsekakor potrebna. Morda se v tem primeru bolj kot sicer kaže za dobro oporo kritiku. A ne iz zaprašene opazke, da že ime samo nosi vso in edino in pravo resnico pomena (te predstave nam je razblinil že Shakespeare), temveč iz težnje po okviru, ki pomen šele lahko vzpostavi. V izogib špekuliranju, ki bi ga razjasnila šele podrobna razčlemba, se vsaj v tem branju oddaljimo od predlagane oznake. Vrstni pridevnik dramska bi raje izpustil, saj se prej kot dialog oglaša veriga monologov, ki korespondirajo, to že, z našo stvarnostjo. Samostalnik poema pa bi raje zamenjal z avtorjevim ponujenim dnevnikom zelene premičnice, torej Zemlje, ali bolje, kakor pravi v zadnji pesmi zbirke v razdelku Epilog 2: »Naša enciklopedija vsebuje vse to, da se ne bi pozabilo.« Z izbiro pojma dnevnik se je avtor zavezal iskanju trenutka, z enciklopedijo pa namiguje na gore podatkov, kopičenje vsega v naši zgodovini. V tem pogledu gre za zanimiv preplet dveh nasprotujočih si konceptov, ki ju poveže poezija. Konceptualno je zbirka odlično zastavljena. Kaj je poezija, se vprašajmo ontološko? Najvišji način zamišljanja. Zamišljanje pa poteka v objemu iskanja trenutka, ko se jeziki stapljajo, prostori dobivajo novo dimenzijo, čas pa postane strnjen. Tako je ideja zbirke postati več kot samo zgodovina, več kot zgolj popis. Postane »velika enciklopedija zvezd, ki ji kdaj pa kdaj še rečejo le / Bog«. Poezija v svoji izvornosti postane boj zoper pozabo, zato se je treba spomniti in si zamisliti, kako je bilo, saj »[p]ozaba je edina smrt planeta«. Kar pri zbirki najbolj ne deluje in avtor na to ni mogel vplivati, so platnice knjige, ki je izšla v knjižni zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe. Na to je bilo nedavno opozorjeno tudi v eni izmed kritik Tinkare V. Kastelic. Zbirka je rezultat vsakoletnega javnega natečaja, na katerega avtorji pošljejo svoje pesniške zbirke, izmed katerih nato vsak član komisije izbere eno. Sam natečaj naj kar se da pohvalimo in poudarimo, da je izrednega pomena pri predstavljanju tudi novih pesniških glasov, naslovnice pa so uniformirane, nevpadljive in bi morale kljub osnovnemu ogrodju vsebovati vsaj detajl, ki bi vsakokratno zbirko, povečini odlično, uglasil z vsebino. Potocco navdih išče pri velikih ljudeh človeštva, ki so že onkraj. Pri tem pa ne gre za upesnjene življenjepise, ampak, kot smo že omenili, za iskanje trenutka. Problem, ki ga vidim, je, da kljub avtorjevi soudeleženosti v njihovi pripovedi zdrsne v izjavljanje, na primer kot pravi Ovidij: »Začel sem živeti le v prostoru / in trajanju nekogaršnje pripovedi.« Vsaka pesem je lahko že trenutek, pravi nekje Wislawa Szymborska. A trenutek ni izjavljanje, temveč izrekanje. Pesem mora živeti svoje življenje, ki je v zdajšnjosti, v tem pa lahko samo izreka ali pa se kdaj izjalovi v preveč plakatne izjave. Naj navedem samo pomislek: če bi končne opombe odmaknili in bi bili soočeni samo s podatki o časih in krajih, jezik pa bi nas objel v svoji izvirnosti, bi bila bralna izkušnja že drugačna in bi avtorjev namen, drznem si reči, še podkrepila. To navsezadnje zaokroža tudi zadnji verz zbirke, ki je namenjen bralcem in kritikom, morda: »Verjeli so, / da mora vse imeti smisel, a ta enciklopedija je tu samo zato, / ker je.«

Komedije, grozljivke, fantazije in kriminalke. Značilnost žanra je, da ima stroga pravila in izoblikovana pričakovanja. In tudi jaz sem imel zelo izoblikovana pričakovanja, ko sem na sogovorniški sedež posadil Aljošo Harlamova, pisatelja, dolgoletnega glavnega urednika Cankarjeve založbe, podkasterja in specialista za žanr. Govorila sva o zgodbah in knjigah, o umetni inteligenci in šolskem sistemu, o Francetu Prešernu kot detektivu in o prodoru žanra na slovensko literarno in televizijsko sceno. Pogovor, ki bo v vas verjetno vzbudil željo po ogledu kakega res hudega trilerja. Samo upam, da boste izbrali kvalitetnega :)Aljoša je lani izdal odlično kriminalko Dohtar in povodni mož. Knjigo iz srca priporočam. Naroči svoj izvod na: https://www.goga.si/izdelek/dohtar-in-povodni-moz/Aljošin podkast OBOD najdeš na: https://apparatus.si/oddaja/obod/ (in na vseh podkast aplikacijah).Aljoša omenja knjigo Živalsko mesto (Manca Renko), omenja avtorico Natašo Kramberger. Omenja tudi filma Weapons in Sinners.Hvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Se poslušamo vsako prvo soboto v mesecu.ČASOVNICA:0:00 Uvod: Kdo je Aljoša Harlamov in zakaj potrebujemo fikcijo2:30 Aljoša Harlamov: "V prvi vrsti sem bralec"4:00 Ali si lahko pisatelj, če ne bereš?5:40 Statusni simboli v Sloveniji: Posadi drevo, naredi otroka, napiši knjigo8:20 Je v Sloveniji težko izdati knjigo? (Brandon Sanderson vs. slovenska realnost)9:50 Zakaj je Aljoša zapustil varno službo urednika in postal pisatelj11:30 Kaj sploh je "žanr" in kakšen je njegov namen13:10 Zvestoba bralcev fantazije in kriminalk15:00 Zakaj 76 % mladih bere v angleščini in zakaj je to problem za jezik18:20 Razcvet slovenske žanrske scene (Tadej Golob in ostali)21:00 Elitizem v literaturi: Zakaj "resni" avtorji vihajo nos nad žanrom24:45 Kritika šolskega sistema: Kako vzgojiti bralca namesto učenja podatkov na pamet28:00 Zakaj bi morali imeti slovenščino na vseh fakultetah (tudi na medicini)31:00 Slovenščina kot "skrivni" jezik in superpower v tujini34:50 Humor v slovenski literaturi – zakaj ga je tako malo?38:00 Prešeren kot detektiv: Kako je nastal roman "Dohtar in povodni mož"43:00 Raziskovalno delo za zgodovinski roman: Je v 19. stoletju obstajal CPR?46:00 Ustvarjanje likov in vizualizacija stare Ljubljane49:00 Zakaj se več naučiš iz slabih knjig kot iz dobrih52:00 Žanr kot orodje za empatijo in družbene spremembe56:30 Umetna inteligenca (AI) v pisanju1:01:00 AI namesto ustvarjalnosti1:05:00 Utopija vs. distopija: "Naj mi AI pomije posodo, ne pa piše knjig"1:08:00 Priporočila za knjige in filme (grozljivke za začetnike)1:12:30 Moč kratkih zgodb in napoved nove knjige Davida Zupančiča z očetom1:15:30 Podcast Obod in pomen odklopa v dobro zgodbo

NaJ Podcast - February 2026

Duševné príčiny chorôb. Psychosomatika. ( pozrite aj ❤Link na živé podujatia: https://www.40plus.sk/podujatia-odznova/ ❤Link na vychytávky a zľavy: https://www.40plus.sk/vychytavky/ ) Existujú alebo je to výmysel? A ak existujú, čo si všímať? A má vplyv na nás a medziľudské vzťahy dátum narodenia? Dnes sa budem rozprávať s manželmi Bělousovými a som rada, že som mohla za nimi prísť po roku opäť do Brna. Libuška, Peter vitajte...Priatelia, ak vás to dnes zaujme, manželov nájdete aj na https://www.belousovi.cz

Najčastejšou príčinou dopravných nehôd na Slovensku je podľa štatistík nepozornosť. A čo je za ňou? Vo väčšine prípadov mobil. Inštruktorka bezpečnej jazdy Lucia Solomon tvrdí, že keď sa chceme vyhnúť vystreľujúcim airbagom a rozbitým kapotám, mali by sme začať s „predšoférskou“ rutinou. Sadnem si do auta, zapnem si pás, naladím, čo chcem počúvať, zadám trasu do navigácie, vypnem si zvonenie, mobil odložím a až vtedy vyrazím na cestu. Lucia tiež vysvetlila aj to, prečo nám tak veľmi prekáža spôsob, akým šoférujú Taliani alebo Turci.

Vožnja ni le fizično dejanje – je tudi energijski proces. Na cesti se srečujejo različne energije, čustva in namere, zato je pomembno, da smo energijsko zaščiteni, zbrani in usklajeni.V tem videu delim:

Rozhovor o rozumnom dlhodobom investovaní s Michal Hámor o copy tradingu bez ilúzií, práci s cyklami a tom, ako si nastaviť hlavu aj očakávania, ak chceš investovať zodpovedne. ⚠️ Disclaimer: Obsah tohto videa slúži výhradne na informačné a vzdelávacie účely. Nejedná sa o finančné ani investičné poradenstvo a nie je to odporúčanie k nákupu alebo predaju akýchkoľvek finančných produktov. Každý divák je zodpovedný za svoje vlastné investičné rozhodnutia. V rozhovore sa dozvieš: - Ako sa Michal Hámor dostal k investovaniu a čo ho naučili prvé skúsenosti od roku 2017. - V čom sa jeho prístup líši od tradičných investorov a fondov. - Ako vyberá firmy a skladá dlhodobé portfólio na základe dát. - Ako kombinuje rast, stabilitu a riadenie rizika. - Prečo využíva ekonomické a halvingové cykly bez aktívneho tradingu. - Ako pracuje s diverzifikáciou: akcie, ETF, zlato a krypto. - Prečo transparentne ukazuje svoje portfólio na eToro. - Na čo si dať pozor pri kopírovaní investorov a nastavovaní očakávaní. - Najčastejšie chyby a mýty, ktoré brzdia začínajúcich investorov na etoro. - Ako rozmýšľa o finančnej slobode a budúcnosti investovania. - A mnoho ďalšieho. Michal Hámor: Začni kopírovať na etoro tu: https://etoro.tw/449Jphd Facebook: https://www.facebook.com/michal.hamor.71 Facebook Fan page: https://www.facebook.com/profile.php?id=61555939121612 LInkedin: https://www.linkedin.com/in/michal-h%C3%A1mor-212810322/ Stanislav Ličko: Chcete byť hosťom v mojom podcaste a budovať svoju značku, autoritu a získavať povedomie a nových klientov? Pozrite si možnosti na: https://stanislavlicko.sk/podcast/ alebo napíšte na podcast@stanislavlicko.sk a spojíme sa ohľadne možností spolupráce. Najnovšia kniha Mapa k bohatstvu, ako vybudovať slobodný a bohatý život objednajte s poštovným zdarma tu: https://stanislavlicko.com/ Pridaj sa do komunity ľudí - Levie Srdce ak sa chcete inšpirovať ako tvoriť život v ľahkosti, bohatstve, láske a zdraví: https://www.skool.com/levie-srdce-3746/about/ Linkedin: https://www.linkedin.com/in/stanislav-li%C4%8Dko-95a806121/ Instagram: https://www.instagram.com/stanislavlicko/ Facebook: https://www.facebook.com/licko.stanislav/ Prinášam rozhovory so zaujímavými hosťami, ktorí majú cenné skúsenosti a viem, že vás to inšpiruje. Nezabudnite dať Odber a zapnúť Upozornenia. Témy: #eToroInvestovanie #CopyTradingeToro #AkoInvestovat #AkoZacatInvestovat #KopirovanieInvestorov #InvestovaniePreZaciatocnikov #DlhodobyInvestor #ETFInvestovanie #AkcieInvestovanie #KryptoInvestovanie

W wielu parafiach w Polsce w ostatnich latach organizowana jest regularnie możliwość adoracji Najświętszego Sakramentu. W parafii księdza Bogusława Kowalskiego wkrótce będzie adoracja wieczysta. W tym odcinku ksiądz Boguś mówi o tej formie wyrażania czci i o łaskach, które spływają na ludzi dzięki uwielbianiu Pana Jezusa pod postacią eucharystyczną.Chcesz budować Królestwo Niebieskie tutaj na ziemi? Dołącz do naszej misji!Wesprzyj nas, abyśmy mogli docierać do jeszcze szerszego grona odbiorców. Jak to zrobić?1. Wesprzyj nas materialnie na Patronite - https://patronite.pl/salvenet2. Pomódl się za nas.3. Możesz również zgłosić się do nagrania świadectwa wiary lub skontaktować nas z osobą chętną do podzielenia się swoim życiem duchowym. Napisz na: redakcjasalve@gmail.com.Dzięki Twojemu wsparciu możemy dokonać zakupu nowego sprzętu (kamery, lampy, mikrofony), uczestniczyć w szkoleniach oraz zapewnić odpowiednie warunki dla naszych gości.00:00 Intro00:25 Adoracja05:01 Potrzeba modlitwy w ciszy09:13 Jak się modlić?15:05 Odpowiedź na kryzys20:10 Najlepsza okazja do nawróceniaZOBACZ TEŻ NOWY KANAŁ SALVENET MODLITWA:  @salvenetmodlitwa 

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Tomislav Vrečar, “urbani” pesnik, ki kot glasbeno-literarni performer sliši tudi na ime Soma Arsen, vrsto let ustvarja v Novi Gorici, kjer v obmejnem okolju črpa svojo inspiracijo in jo uspešno pretvarja bodisi v verze bodisi v multimedijske performanse. Njegova sedma pesniška zbirka z naslovom Dečki se od prejšnjih (Punk še ni hin, Vaš sin vsako jutro preganja mačke po soseski, Ko se mi vse ponuja, se meni skuja, Naj me koklja brcne, Kurc pesmi, Ime mi je Veronika) loči po precej bolj strukturalističnem pristopu in besednem minimalizmu. Ta razkriva praznino neubesedljivega manka s preprostimi besednimi zvezami, ki se začenjajo z besedo “dečki” in se z njo dostikrat tudi končajo. Če se zdi, da v njegovih zgodnjih pesmih lahko zaslutimo nadrealistično dekonstruktivistični stil z vplivi pesnikov, kot sta Tomaž Šalamun in Srečko Kosovel, so njegove zadnje pesmi našle povsem samosvojo frekvenco, na kateri zelo pomenljivo in iskreno “resonirajo”. Že naslovnica, na kateri se nahaja samostoječa ura v obliki penisa, izpod katere se plazita prestrašena dečka, nam da slutiti, da bo falični označevalec osrednji moment v knjigi in da se bo okrog tega razpela simbolna mreža označencev, ki bodo opozarjali na njegov strukturni manko. In res – najsi gre za namig na politično, socialno, kulturološko, filozofsko ali psihoanalitično situacijo, vedno se v njej znajdejo “dečki”. Okrog njih se v nekaj besednih skicah izostri ideološko neobremenjen pogled na svet, ki ga pesnik sproti ustvarja. Pesmi, ki nimajo naslovov, sestavljajo verzi, ki ne pojasnjujejo, temveč postopoma dopolnjujejo občutenje, ki prehaja v oris univerzalne stvarnosti: “Dečki / Naj čas postane vaš prijatelj. / Dečki. / Olistajte človeštvo. / Dečki razigrani. / Dečki v krošnjah. / Kdor opazuje – vzpostavi red. / Dečki.” V eni izmed najkrajših pesmi Vrečar opiše proces rojevanja dečkov iz blata, ki ga zvečer mati zamesi kot testo, zjutraj pa se njegova forma spet vrne v prvotno razdrobljeno stanje: “Deček iz blata. / Zjutraj razpade. / Zvečer ga mati spet zamesi.” Na drugem mestu jih enači s feta sirom, ki sestavlja pravo kombinacijo s čustvenimi prelivi v politični solati: “Feta dečki. / Dečki v solati. / Dečki s prelivom. / Dečki derivati. / Dečki arrabiati.” V poplavi najrazličnejših opredelitev pokaže na njihovo enakost pred različnimi političnimi sistemi: “Dečki fašisti. / Dečki komunisti. / Dečki kapitalisti. / Dečki fatalisti. / Dečki nihilisti. / Isti, isti … / Isti dečki. / Enaki med enakimi.” Pri tem ne pozabi omeniti ne Jezusa ne partizanov, oboje zapakira v igro, ki se na prvi hip zdi nedolžna, a se ne moremo znebiti občutka, da v ozadju poteka kompleksna ideološka manipulacija: “Dečki! / Jezus je bil star pet let, / ko je iz gline naredil dvanajst vrabcev. / Tlesknil je z dlanmi in vrabci so poleteli. / Dečki so poleteli.” Na drugem mestu pa lahko preberemo tale zapis: “Ne ljubezen. / Dečki. / Ne sovraštvo. / Dečki. / Tovarištvo v hostah. / Dečki. / Naj odmeva pesem iz gozdov. / Na juriš! / Dečki.” Dečke pesnik nenehno prestavlja – v gozd, da se skrivajo za lubjem, v vesolje, kjer jih “zvezde mečkajo”, v morje, kjer skupaj z ribami lovijo zrak, zaprti v plastične vrečke, v zrak, kjer letijo skupaj z visokoletečimi besedami in pticami, med pustne laufarje in začimbe ter med polomljene igrače in razgaljene živali. V eni izmed pesmi se obregne ob zbirko pesniškega kolega Toneta Škrjanca: “Dečki. / Nekaj o nas kot živalih. / Golimo se. / In svet se olista. / Tone je deček. / Potem neki daljni topoli. / Tako mora. / Dečki.” Ne pozabi ustvariti asociativne verige v zvezi z dogajanjem v Gazi, čeprav geografsko Gazo zamenja gaza za rane: “Dečki. / Z gazo v srcu. / Mir se žoga s pravico. / Dečki. / Nihče ne zmaga. / Dečki. / Nasvidenje v naslednji vojni. / Dečki.” Čeprav se zdi, da Tomislav Vrečar na eni strani ostri svojo retoriko v smeri mazohističnega kanibalističnega použitja, na drugi pa mu udarja ven potlačen bes zaradi oblastnih mater in odsotnih očetov, ga zavest o vsestranskem manevriranju z jezikom na nek čuden način osvobaja. Jezik namreč ni samo organ za sporazumevanje, je najbolj oživčen in živ organ, namenjen tako pesniškemu kot seksualnemu zadovoljevanju: “Dečki, jezik je zajebana stvar. / Živ je. / Neprestano se spreminja. / Raste. / In se ovija. / Dečki, kuj za njim! / Naj vam v ustih pristane.” Bralec se ne more znebiti občutka, da se pod besedami, ki na prvo žogo zvenijo kar se da nedolžno, skriva celo brezno jeze in hkrati užitka, lagodja in nelagodja, ki se razrašča ob vsaki prebrani pesmi, ne da bi v resnici vedeli, kam pes tišči taco … Čeprav je stil pisanja preprost, da bolj ne bi mogel biti, in več pove z zakrivanjem kot z razkrivanjem pomena besed, Vrečar v svojo poezijo vtihotaplja numinozno in sublimno komponento, ko stvar deluje najbolj banalno. Čeprav bi včasih za pravi občutek dramaturške zaokroženosti potrebovali še kak verz ali dva, so njegove pesmi zaokrožene, samostoječe celote, ki razpirajo cel segment asociacij, o katerih lahko premlevamo več dni, ne da bi jim prišli do dna. A čar poezije je prav v tem, da njenih označevalcev ni mogoče dobesedno prevesti z označenci in da je določena praznina ključna za obstoj njihove diskrepance, ki ne nazadnje omogoča nastanek vzporednih svetov interpretacije. Tega se Tomislav Vrečar kot pesnik in prevajalec zaveda, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo iz urbanega nadrealizma zavil v subjektivni strukturalizem, ki mu omogoča, da končno postavi v ospredje sebe kot dečka, neobremenjenega s poklicno in družinsko perspektivo.

Film tunizijsko-francoske produkcije nas popelje skoraj natanko dve leti nazaj, do 29. januarja 2024, ko med izraelsko ofenzivo severnega dela Gaze v klicni center palestinskega rdečega polmeseca pokliče majhna deklica. Režiserka Kaouther Ben Hania je želela pri prikazu resničnih dogodkov tega dne obiti prikaze nasilja in grozot, ki jih vsakodnevno spremljamo prek medijev in družbenih omrežij. Tako med celotnim ogledom ostanemo v prostorih klicnega centra ter skupaj z osebami na platnu nemočno čakamo, upamo in poskušamo razločiti šumeče besede Hind Radžab. Z izpisovanjem izvornih imen datotek posnetkov Hindinih klicev na pomoč nas film ves čas opominja na resničnost, na kateri je osnovan. Seveda je največji in najbolj pretresljiv opomnik glas šestletne deklice, ki ob napadu izraelske vojske več ur preživi v avtomobilu, polnim trupel njenih družinskih članov. A čeprav v filmu ves čas poslušamo dejanske posnetke dekličinih klicev, bi bilo vse preveč enostavno pozabiti, da gre za arhivsko gradivo. Da nam prepreči predolgo predajanje tej kognitivni disonanci, režiserka tudi nastope igralcev ponekod kombinira z izseki glasov resničnih oseb, ki jih ti upodabljajo. Proti koncu filma resničnost v film vdre še bolj nazorno – v zadnjem obupanem poskusu pohitritve reševanja začnejo sodelavci klicnega centra dogajanje v pisarni v živo prenašati prek družbenih omrežij. Takrat na zaslonu telefona, ki jih snema, uzremo posnetke resnične ekipe, ki se je stegovala za rešilno bilko sočutja javnosti in njenega pritiska na odločevalce. Dokudrama Glas Hind Radžab deluje prej kot dokument kot pa filmski izraz. Pri tem jasno jasno sledi strukturi in prijemom drugih, zahodnih filmov o tragičnih klicih v sili, kar si lahko razložimo s tem, da so med producenti filma zvezdniki, kot sta Brad Pitt in Joaquin Phoenix. Kljub temu se zdi skoraj neokusno komentirati scenarij, zasnovo likov, igro ali režijske odločitve. Film doseže svoj glavni in morebiti tudi edini cilj. Občinstvu približa resničnost, ki se morda zdi nepredstavljiva, a bi nam morala biti do sedaj že dobro poznana. Tako gledalcem, ki od vsakdana v Gazi sicer odvračajo oči, razkrije dejanski ustroj genocida. Tistim od nas, ki smo zaradi svojih algoritmov za Hind izvedeli že pred slabima dvema letoma, pa uspe natančno izrisati frustrirajoče birokratske ovire, ki prebivalcem Gaze in Zahodnega brega pod krinko diplomatskega posredovanja odrekajo tudi redke preostale drobce suverenosti in vzvode za samoohranitev. Ob genocidu, ki ne glede na vse, še kar traja, in kljub uporu javnosti le pridobiva mesto na seznamu zločinov proti človeštvu, ki se trenutno odvijajo po svetu, je Glas Hind Radžab prav zares film našega časa. Kot pravi režiserka: »Ta zgodba ne govori samo o Gazi. Nagovarja univerzalno bolečino. […] Film lahko ohrani spomin. Film se lahko upre pozabi. Naj bo glas Hind Radžab slišan.« Piše: Vanja Gajić Bere: Eva Longyka Marušič

»Sreča ni nek dogodek. Sreča so očala, s katerimi lahko vidiš lepoto določenega dogodka. Sreča je kot kruh. Nauči se ga mesiti. Ko ga boš pekel, pa odpri okna. Naj diši po vsej soseski.« Odlomek je le del zgodbe, ki opisuje dotike lepote drobnih trenutkov življenja, ki se nas dotaknejo, če le znamo opazovati svet in ljudi. Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Še tri smo prebrali v tokratni oddaji.

Nový rok odštartujeme hosťom, u ktorého som absolvoval ten najbrutálnejší kurz. Poviem vám, odpálilo mi to dekel. V 80. episode som sa rozprával s Adamom Dolníkom, vyjednávačom, ktorý sa dlhodobo venuje krízovým situáciám a vyjednávaniu pod tlakom. V tomto podcaste som sa snažil neklásť otázky. Vydržalo mi to 4 minúty :) Aj napriek tomu sme rozobrali, čo skutočne rozhoduje, keď ide o dohodu, a prečo sa v bežnom biznise často hádame zbytočne len preto, že používame zlé otázky, zlý tón a zbytočný nátlak.Adam vysvetľuje, prečo si ľudia v príprave na vyjednávanie často ublížia sami. Keď sa pripravujete príliš detailne, ľahko sa zamilujete do vlastného scenára a počas rozhovoru už hľadáte len to, čo vám ho potvrdí. Namiesto toho odporúča pracovať tak, aby ste dostali informácie priamo od druhej strany, a to tým, že budete menej hovoriť a viac nechávať priestor na reakciu. Veľká vec je aj to, ako sa pýtate. Adam otvorene hovorí, že otázky vedia vytvárať tlak. Slovo prečo býva v praxi skôr spúšťačom obrany, než cestou k dohode.Silná časť podcastu hovorí o vyjednávaní pri únosoch a o tom, ako fungujú nátlakové metódy v reálnom svete. Adam vysvetľuje, prečo nátlak na skúseného človeka často nefunguje. Rozoberáme aj taktiku nohy vo dverách, pri ktorej druhá strana začne malou požiadavkou, ktorú je ťažké odmietnuť, a potom pritvrdí. Tento diel je nabitý konkrétnymi komunikačnými princípmi, ktoré si viete preniesť do biznisu, tímu aj domov, aj keď nevyjednávate o rukojemníkovi. Tento diel je nabitý konkrétnymi tipmi, hackmi a reálnymi udalosťami, vďaka ktorým budete lepšie vyjednávať aj v bežnom živote. Užívajte!---------------------------------------------------------------------------Kapitoly: 00:00:00 – Predstavenie hosťa00:02:01 – Ako sa zlepšiť vo vyjednávaní?00:11:38 – Príprava bez pasce vlastného scenára00:20:16 – Vyjednávanie pri únosoch00:36:49 – Najčastejšie chyby pri vyjednávaní00:40:42 – Komunikácia, ktorá otvára cestu k dohode00:44:55 – Keď pôjdem pomaly, dostanem sa tam rýchlejšie00:49:00 – Nátlakové metódy00:54:58 – Ako manažovať stres?00:57:42 – Čo odporúča Adam Dolník?01:00:30 – Zmysel života podľa Adama Dolníka---------------------------------------------------------------------------Viac z podcastov nájdete na:https://www.truban.sk/podcast/---------------------------------------------------------------------------Všetky spomenuté knihy a podcasty nájdete v článku na blogu:https://wp.me/p5NJVg-UR---------------------------------------------------------------------------Podcast si môžete vypočuť aj na streamovacích platformách:● Spotify ▸ https://spoti.fi/31Nywax ● Apple podcast ▸ https://apple.co/3n0SO8F---------------------------------------------------------------------------● Najlepšie z podcastu na Instagrame ●https://www.instagram.com/truban.podcast/● Truban.sk ●https://bit.ly/3r1vYQJ ● Instagram ●https://www.instagram.com/truban/● Facebook ●https://www.facebook.com/miso.truban● LinkedIn ●https://sk.linkedin.com/in/truban

Marija Švajncer Blaž Lukan: Fànce, Fànce! Ljubljana: KD Hiša poezije, 2025 Blaž Lukan na začetku pesniške zbirke Fànce, Fànce pojasnjuje, kaj pomeni njeno ime. Njegova mati je bila krščena za Frančiško; ko je bila majhna, so ji rekli Štêfnova čêča, vse življenje pa jo kličejo Francka. Njen najmlajši brat se imenuje Frànce, njo pa so kot otroka klicali Fànce, toda kasneje je niso več poklicali s tem imenom. Vtisnilo se je v pesnikov spomin in nastale so nežne pesmi. Pesmi so napisane kot verzificirana pripoved o Primorki, ki je na novo zaživela na Štajerskem, in o nekoliko muhastem nagovoru njenega sina. Za trenutek je vse skupaj nekako pravljično: Fànce se zdaj pojavi kot dobra vila, že v naslednjem hipu kot kak navihan škrat pristopica med nas in nas na svoj prikupni način prepričuje, da je življenje lahko nadvse lepo, čeprav je preprosto in zoženo na omejen prostor: »Nič ne reče, / a včasih se zazdi, da ji iz ust / poletijo mavrični / mehurčki.« Spomin ji seže v domače kraje. Divjala je vojna in se je bilo treba skriti pred sovražniki. Italijanski vojaki so bili v bregu, ponoči je bilo za hišo slišati partizane. Dekleta, med njimi tudi Fànce, so bila mlada in brezskrbna. Potem so šla od doma in se čez leta spet srečala. Toda tisto, kar je bilo poglavitno, je bil njihov smeh. Naj so opravljale kmečka opravila ali se umikale pred nevarnostjo, zmeraj so se smejale. Najbrž je prav mladost tista, v kateri je vse nezapleteno in lahkotno, toda zgodi se, da se ponoči vendarle prikrade tudi strah. Fànce je bila zavedna Slovenka. Zapisovala si je pesmi in jih z zanosom prepevala, tudi tisto, ki ima globoko sporočilo in se imenuje Vstala Primorska! »Ko zapiše zadnjo vrstico zadnje od njih, vstane. / Vsak, ki jo bo bral, bo moral prav tako vstati.« In v Fàncino življenje se je prikradla ljubezen: »Zaljubila sem se vanj, / ker je imel take črne lase, / počesane nazaj, / in bodikaste brke.« Govorili so, da ni primerna zanj, saj je prestara; fant je pameten in zna celo nemško. Moral bi si izbrati kako učiteljico, ne pa kuharice Fànce, toda ljubezen ima svojo moč in premaga skoraj vse ovire. Skupno življenje pa slej ko prej pokaže zobe. Vse mogoče pride, smrt prvega sinka, selitev na Štajersko, rojstvo dveh sinov, življenje iz dneva v dan, moževa smrt in nazadnje samotni dnevi. Ko je Fànce hudo, se zna pogovarjati z vetrom ter se vživeti v njegovo divjanje in silovitost. Prisluhne kosu in mu reče, naj ji zapoje pesmi Zabučale gore ali Šivala je deklica zvezdo, ptič pa zažvrgoli tisto znano Lepo mi poje, črni kos, oj črni kos in tudi tako je čisto v redu, še Fànce zapoje z njim. Črni kos se ji tudi pridruži, ko skrbno obdeluje vrt, in jo opazuje, kaj vse postori. Narava ji prinaša mir in spokojnost. Čudi se, kako zanimive živali so okrog nje – od komarja in vrabca do sinice, pa še deževnik se zvija po sveže prekopani prsti, krt dvigne hribček zemlje in bo zdaj zdaj pokukal na svetlo. »Velike živali so tudi oblaki, / tako se mi zdi, / največja žival pa je noč.« Fànce ni mogoče očitati, da ne gre naprej s časom. Fotoaparat, radio, telefon in televizor ji niso tuji. S televizorjem se rada pogovarja, le politike ne mara in takrat zamenja program. Najbolj pa se razveseli sonca, ki ga sploh ni treba prižgati. Vsako jutro zasije in jo poboža po licih. Stihi so namenjeni Fànce, tu in tam pa se oglasi tudi njen sin. Ko se mati nameni podreti brezo, ji zagrozi, da ne bo več prihajal domov. Ali prihaja zaradi drevesa ali zaradi nje? Seveda zaradi nje, ji odgovori in pomisli, da pravzaprav ni razlike, obe sta brezi. Sina z blagimi besedami skuša poučiti, kako je treba živeti, on pa si misli svoje in ravna, kot se mu zahoče, le za to gre, da ima svojo Fànce nadvse rad. Ko ta ugasne, je vse drugače. Ustavljena je v času, ki ga ni več in tudi doma ne, zdaj je nekje drugje, nekje, kjer bomo nekoč vsi. »Ampak vseeno si / tu, v teh pesmih, ki so … / nikjer in nekje.« Beremo te nežne in lepe pesmi, polne miline in blagosti, Fànce ostaja med nami in tudi sami postajamo malce otožni, po svoje pa tudi radoživi in razigrani.

Za zaključek leta pa se podajmo na vesele ulice našega glavnega mesta. Tam sta se med praznično rajanje na tiho prikradli politika in ideologija. Kjer pa sta omenjeni gospe, tudi naša analitična oddaja ni daleč. Politika in ideologija sta si – ker vesta, da drugače ob novoletnih bakanalijah ne moreta prisostvovati – za zasedbo ulic in naših src izbrali glasbo. Zadeva se zdi dovolj preprosta. Župan Janković je na začetku praznikov z ljubljanskih ulic pregnal trubače, ob državnem prazniku pa nato nadvse širokogrudno sprejel harmonikarje. Še pojasnilo za etnomuzikološko neuke … Trubači predstavljajo balkansko, predvsem srbsko glasbo, harmonikarji pa slovensko glasbo. Najprej obdelajmo politiko, potem se lotimo ideologije, če ne bosta omenjeni prej obdelali nas. Poteza župana Jankovića je presenetljiva, hkrati pa politično modra. Polovica ali še več njegovih kritikov se ob koruptivnosti najraje obeša na njegovo deklarirano balkanskost. Naj gre za prijateljstva s srbskim predsednikom, izgovorjavo posameznih vokalov, ali pa koncesije ljubljanskih bifejev, Janković velja za izpostavo Balkana sredi pastorale slovenske prestolnice. In kaj ti naredi premeten politik? Glasbenike, ki bi naj predstavljali srčiko njegovega etosa, brez velikega cirkusa spodi z mestnih ulic, druge glasbenike, ki pa simbolizirajo trdo slovenstvo, pa ne le sprejme, temveč jih naslednje leto povabi še v dvakrat večjem številu. Da je s tem dejanjem vzel del vetra iz jader političnih nasprotnikov, je čisto jasno, da pa si je ob svoji potezi tiščal prste v ušesa, pa precej verjetno. V nadaljevanju pa obračunamo z antičnim pregovorom o okusih, o katerih se ne razpravlja. Hočemo povedati, da je vsaj polovico krivde za civilizacijo, ki se je znašla v enosmerni ulici, nosi nerazpravljanje o okusih. Ljudje z izrazito slabim okusom, tudi za glasbo ne nazadnje, so nas pripeljali v šlamastiko, s katero se ubadamo kot človeštvo in tudi kot država, imenovana Slovenija. Visoko razvit okus za lepe umetnosti bi moral biti pogoj za opravljanje javne službe in zagotavljamo vam, da bi javno življenje, v katerem bi bilo dovoljeno sodelovati in delovati samo posameznikom z izbranim okusom, potekalo bolj strpno in tudi uspešneje od današnje kloake. Naj nam cenjeni ceh glasbenih kritikov oprosti poenostavljanje, ampak recimo, da lahko glasbo ločimo po kompleksnosti, s čimer sta narodno-zabavna tonika in dominanta enostavni obliki, Mozart pa je na drugem polu te vrednostne palice. Na eni strani je glasba kot zabava in rompompom, na drugi pa glasba, ki pripoveduje zgodbo, ali vzbuja čustva. In tukaj so si trubači in harmonikarji povsem enaki. Hočemo povedati, da je vseeno, ali na ulici igrajo trubači ali harmonikarji; k obči kulturi in prosveti ne prispevajo ne eni ne drugi. Eni sicer vzbujajo bolj domoljubna čustva od drugih, to pa je tudi vse. Gledano s stališča glasbć kot lepe umetnosti, pa bi moral Jankovič pregnati z ulic oboje ali pa obojim pustiti igrati. Pač kolikor je razvit njegov glasbeni posluh in kako zahtevna je njegova kulturna raven. Ima pa naša teza nadvse eleganten preizkus; trubači so se najbrž užaljeni, a v skladu z nomadskim slovesom, z ljubljanskih umaknili na zagrebške ulice. Oblast je tam bolj milostna, ampak prebivalci so jih jadrno začeli preganjati iz posameznih sosesk. Zdaj manjka le še to, da bi v Zagreb iz Ljubljane poslali še dvesto petdeset harmonikarjev z Golico in bi bilo takoj jasno, ali naša teza drži vodo. Potem pa je tu še povsem ideološka komponenta harmonikarskega nastopa. Šef harmonikarjev je pojasnil, da njihov shod nima nobene politične konotacije, ne političnega sponzorstva. Ampak če naštejemo osnovne elemente prireditve, ki se je imenovala podpora slovenski glasbi: »ljubljanske ulice, harmonika, največji državni praznik«, potem vidimo, da je šlo za interpelacijo domoljubja, kot si ga predstavlja in propagira slovenska politična desnica. S čimer ni, da ne bo pomote in nesporazumov, čisto nič narobe. Nikakor pa se ne sme in ne more razumni strinjati, da je to edina zveličavna oblika domoljubja. Se pravi, da politična ali pač ideološka desnica slovenstvo oznanja in enači s harmoniko in Avsenikovo glasbo. Ker, če se navežemo na kompleksnejše glasbene oblike, domoljubje ne more biti le valček ali polka, temveč je lahko rock ali simfonija, in v primeru skoraj četrtine Slovencev tudi tango. In naj bo naslednja misel tudi slovo naše skromne oddaje od iztekajočega se leta. Ne bo dovolj, da se kulturne elite od svete preproščine samo dobrohotno ograjujejo … Počasi se bo treba proti njej začeti boriti. Ta boj nam je kot zapuščino zapovedal poet, ko je pred stoletji vzkliknil temeljno, a danes tolikanj zlorabljano resnico obstoja slovenstva. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!«

Naj novorojeni Odrešenik napolni naša srca s svojo močjo, tolažbo in mirom, so v božičnem voščilu zaželeli slovenski škofje.Papež Leon XIV. mestu in svetu: Mir je skupna odgovornost.Na sveti večer zagorelo v domu starejših občanov v Notranjih Goricah, ranjenih k sreči ni.Osem dolenjskih in belokranjskih občin v tem tednu podpisalo pogodbo o sodelovanju pri projektu hiše hospica.Rojaki v Benečiji se na Božič spominjajo priljubljenega duhovnika Emila Cenčiča.V prazničnem popoldnevu si lahko ogledate dokumentarni film Za srce Afrike.Vreme: Jutri bo na zahodu in severu Slovenije delno jasno, drugod bo oblačno kot danes.

Piše Robi Šabec, bere Igor Velše. Zbirka kratkih zgodb Mojce Petaros Nočem več biti nevidna je povedna že s samim naslovom. Nevidnost namreč smemo in moramo interpretirati zgolj kot totalno nasprotje vsega vidnega, kar pa konec koncev pomeni, da vprašanje identitete postane primarni sestavni element pomena »biti viden«. Če bi nadaljevali v tovrstni maniri in se dotaknili t. i. tržaške literarne šole, bi bilo treba dodati, da je na prvem mestu vprašanje narodne identitete, torej biti Slovenec v dvo- ali večkulturnem in večjezičnem prostoru, kar je posebej značilno za dela pisateljev, kot sta Boris Pahor in Alojz Rebula. Tržaška pisateljica Mojca Petaros na tem mestu naredi zarezo, saj je zanjo kot avtorico naslednje generacije, sicer značilna obravnava narodne identitete, vendar ji ostale vrednote, kot sta na primer politična ideologija ali še bolj zasebnost niso podrejene. Nasprotno, v delu Nočem več biti nevidna so pogosti zastavki, ki presegajo vprašanja narodne identitete Slovenca / Slovenke v Trstu, torej zamejstva, in to tudi na način, da trčijo ob vprašanja zdomstva oziroma drugega kot takega. Ta drugi (praviloma) ponuja ogledalo, v katerem protagonisti lahko »postanejo vidni«. Bodimo konkretni in izpostavimo npr. Barbaro v črtici Snežne krogle, ki ob fantu Kataloncu Jordiju v daljnem Madridu reflektira lastno pozicijo in identiteto, da zatrdi: »Kakšno bogastvo je to, da sem doma v dveh jezikih in dveh kulturah!« A olajšanje je zgolj hipno in navidezno, saj v nadaljevanju že sledita trpka ugotovitev in ponovitveni strah pred nevidnostjo, ko se junakinja sprašuje o materinem jeziku svojih morebitnih otrok, rojenih bodisi v tujini bodisi v domačem okolju. Dilema (narodne) identitete sicer ostaja, a je predrugačena, pogojno celo nadgrajena, tako da ne vzdrži več zgolj oznake, ki na eni strani predpostavlja pozitivno vrednoteno slovensko identiteto v opoziciji do negativno obravnavane italijanske. »Ščavo« ni več aktualen, saj je mesto tega »nepotrebnega« drugega zdaj in v avtoričinih črticah nadomestil prišlek, brezdomec, tujec, begunec, Afganistanec … Mojca Petaros to domiselno popiše npr. v zgodbi z naslovom To se pri nas ne dogaja, v kateri obravnava rasizem, zakoreninjen tako v italijanskem predstavniku policijskih enot kot tudi pri zamejcu, klenem slovenskem očetu. Ves problem je pač v tem, da hči, po rodu Slovenka, domov na večerjo prvič pripelje svojega partnerja, ki pa je na žalost tam zbranih napačne barve; je begunec, Afganistanec, se pravi neke vrste »čefur«. Podobno ugotovitev bi lahko razbrali tudi v črtici Čakule, le da tam Afganistanca nadomesti Kubanec. Za avtorico je torej značilno, da narodno identiteto obravnava na manj zavezujoč način, kot je bilo to značilno za omenjene avtorje t. i. tržaške šole, a seveda zgolj v smislu znotraj razmerja Slovenca do Slovenca oziroma Slovenca iz Trsta v razmerju do tržaških Italijanov. Tovrstno obravnavo namreč več kot uspešno nadgrajuje z drugimi dinamikami oziroma relacijami, v katerih mesto tega nesrečnega drugega ni več rezervirano zgolj za tržaškega Slovenca. Tudi zato lahko učenec Jakob iz trdnjave slovenstva pri Sv Jakobu v črtici Domača naloga preprosto zatrdi, da ima raje paneton kot potico. Skozi doživljanje osrednjih protagonistov se Trst – dogodkovni prostor večine zgodb je namreč »mesto v zalivu« – razkriva v vsej svoji multikulturnosti, jasno pa je na ta način izražena tudi njegova nacionalistična komponenta. Ta ni več nastrojena proti nemštvu in še bolj izrazito proti slovanstvu / slovenstvu, kot je bilo nekoč, ampak proti drugemu po barvi kože. Zbirka Nočem več biti nevidna tako tržaškemu in tudi slovenskemu bralcu predstavlja mesto Trst na način, kot ga verjetno lahko ponudi le lucidni tržaškoslovenski pisatelj oziroma pisateljica. Presežki, ki v prvi vrsti poskrbijo za dodatno literarno vrednost dela, so mestoma povsem subjektivni, a vselej subtilni elementi, ki zaznamujejo avtoričino sicer realistično pisanje, vendar pogosto nadgrajeno s posameznimi elementi magičnega realizma – jasno, saj konec koncev nihče ne more rešiti problematike nesrečnega openskega tramvaja, kot je to popisano v kratki zgodbi Vsaka vas ima svoj glas. Naj še dodamo, da se Mojca Petaros v delu ves čas spretno giblje znotraj procesov pripadanja, samospoznavanja, spominjanja, izključevanja, stigmatizacije in drugačenja. Zbirka Nočem več biti nevidna obsega dvajset kratkih zgodb ki s svojimi protagonisti spodbujajo razmislek o (lastnih) prepričanjih o identitetah, pripadnosti, drugačnosti, izključenosti oziroma vključenosti in multikulturalizmu.

CELÝ ROZHOVOR NAJDETE NA HEROHERO.CO/STUDION „Když jsem byl malý, rodiče se báli, že jsem schizofrenní. Brzo mi bude padesát let a nechovám se úplně běžně. Naštěstí pracuju v oboru, kde je to tolerováno,“ říká ve Studiu N spisovatel Patrik Hartl. V rozhovoru s Filipem Titlbachem přiznává, že má obavy ze samoty. „Mám rád pop. Zajímá mě, co zajímá hodně lidí. Když něco fascinuje hodně lidí, fascinuje to i mě. Já se totiž bojím, že zůstanu sám. Nechci zůstat nepochopen. Nechci být nemilován, chci být v tom veřejném prostoru společně s ostatními. Čím je jich víc, tím jsem šťastnější,“ popisuje. Aktuálně se podle svých slov obává, že není dobrý manžel. „Když se objektivně podívám na to, jak pracuju, kolik energie dávám do psaní a vymýšlení, a kolik energie zbývá mojí ženě doma, musím říct, že na sebe nejsem pyšný a jsem nešťastný. Vidím, že na ni zbývají zbytky mé energie,“ říká otevřeně autor nové knihy Manželství. „Ve mně je tak moc lásky, že nevím, co s ní. Spoustu jí dávám ženě a dětem, ale oni už ji nechtějí, jsou jí přežraní, je toho na ně moc. Moje žena nevydrží moje neustálé návaly lásky,“ tvrdí. Být šťastný podle něj není normální stav. „Toho člověk musí nějak dosáhnout. Najít šťastné vazby s ostatními, najít spokojenost sebe sama v tom světě,“ říká Hartl ve Studiu N. „Mluvím o zdravých vazbách a pocitu, že je člověk užitečný, že ho společnost chce.“ Během rozhovoru se dostáváme k tomu, jak on sám prožívá vánoční svátky. „Baví mě, že si všichni hrají na to, že je svět hezčí než jindy. Mně nevadí, že Vánoce nejsou moc oduševnělé. Hlavně že je hezky, že to svítí a bliká,“ směje se. Podívejte se na celou epizodu na herohero.co/studion

Jozef Golonka, jedna z najväčších legiend slovenského hokeja, sa v podcaste Góly z bufetu s Tomášom Prokopom a Marekom Marušiakom rozhovoril o neuveriteľných príbehoch zo svojej kariéry. Od ponúk z NHL cez stretnutia so svetovými lídrami až po takmer smrteľný úraz – rozhovor je plný momentov, o ktorých málokto vie.Jozef Golonka na úvod odhalil svoj vzťah k Nitre, kde strávil detstvo počas vojny a kde neskôr pomáhal budovať hokej. Spomína, ako s krompáčom v ruke stál pri stavbe prvej ľadovej plochy a ako neskôr vybojoval v Prahe 365 miliónov korún na postavenie krytej haly vo Zvolene. „Za to som dostal župan od Zvolena. To je pre mňa väčšia pocta ako niektoré iné veci,” povedal dojato.Najšokujúcejšie sú jeho spomienky na rok 1960, keď dostal ponuku z Toronta Maple Leafs. „Bol som prvý Európan, ktorý sa mal dostať do NHL, keď bolo len 6 klubov,” vysvetlil s tým, že v hokejovej Sieni slávy v Toronte má dodnes dres s číslom 19. Režim ho však nepustil a táto situácia sa opakovala každý rok. Jozef Golonka vtipne spomínal na kanadských „skautov”, ktorí mu dávali podpisovať prázdne papiere len preto, aby mali zaplatený výlet do Československa.Legendárny útočník otvorene hovoril aj o najtemnejšom momente kariéry – v roku 1962 sa po zákroku švédskeho hráča ocitol na pokraji smrti. „Mal som 34 kg, všetci ma odpísali,” spomína na 3,5 mesiaca v nemocnici, kde ho liečili na tuberkulózu, hoci išlo o zápal pohrudnice. Zachránilo ho až radikálne rozhodnutie lekárov. O rok neskôr už hral na olympiáde v Innsbrucku a Rusom dal 2 góly.Zaujímavé sú aj príbehy z medzinárodnej scény. Jozef Golonka rozprával, ako potriasol rukou anglickej kráľovnej, švédskeho kráľa aj prezidenta Richarda Nixona, ktorého musel opraviť, že nie je Slovinec, ale Slovák. „Tieto zážitky mi nikto nezoberie. Ľudia ponúkajú peniaze za tieto memorabílie, ale ja ich nepredám,” skonštatoval s hrdosťou.Kriticky sa vyjadril k aktuálnej situácii v slovenskom športe: „Protekcionizmus v športe neexistuje – buď vyhráš, alebo prehráš. A u nás sme sa naučili niečo iné.” Mrzí ho, že slovenské médiá nedostatočne pripomínajú velikánov hokeja a návštevnosť na zápasoch klesá.Jozef Golonka odhalil aj príbeh o neuznanom góle v Štokholme, ktorý mu neuznal legendárny rozhodca Josef Kompalla. „Ak by mi ten gól uznal, mal by som zlatú medailu,” povedal o stretnutí s Josefom Kompallom po rokoch v Garmisch-Partenkirchene.Dojemné sú spomienky na spoluhráčov – Jardu Holíka, Gusta Havla či Stana Mikitu, ktorý ho priamo na ľade prehovával, aby utiekol do Kanady. „Hovoril mi: ‚Budeme hrať spolu, budeme najlepší.' Ale ja som mal len pás na pančuchy a niečo k tomu,” spomína so smiechom na ich tajné stretnutie za zatvorenými dverami.„Žiletka”, ako znie prezývka Jozefa Golonka, chystá aj štvrtú knihu, v ktorej by chcel napísať veci, o ktorých doposiaľ mlčal. „Teraz už môžem povedať to, čo som predtým nemohol,” avizuje ďalšie šokujúce odhalenia.

Netflix je potvrdio najveću akviziciju u svojoj povijesti. Za oko 72 milijarde dolara kupuje filmski i streaming dio Warner Bros. Discoveryja. Da, to znači Warner Bros studio, ali i cijelu HBO biblioteku i HBO Max.Ako vam brojka zvuči ogromno, priča je još veća kad se u obzir uzmu dugovi – ukupna vrijednost dogovora penje se na više od 82 milijarde dolara. Ovo je najveći poremećaj u Hollywoodu još od Disneyjeve kupnje Foxa 2017. Sada po prvi put Netflix postaje vlasnik “pravih”, klasičnih IP-eva kao što su Harry Potter, Igra prijestolja, DC universe, Gospodar prstenova. Ipak ostaje pitanje što će biti s HBO-om. Netflix tvrdi da poštuje snagu brenda, ali ne otkriva hoće li HBO ostati zasebna platforma ili se stopiti s Netflixom._______________0:00 Uvod0:40 Netflix želi kupiti Warner Brothers za 82 milijarde dolara4:45 Što ovo znači za nas gledatelje?9:30 Akvizicija će donijeti više problema nego prednosti11:40 Metaverse se polako gasi, a Zuckerberg prebacuje resurse u AITOP i FLOP20:05 Najčešća lozinka je 12345622:15 Reklam ni sadržaj na frižiderima potaknuo šizofreniju?23:20 Djeca više ne mogu pristupiti društvenim mrežama u Australiji24:50 Što je oduševilo Ivana u Varšavi?_______________

Je bolj šokirala izjava ameriškega predsednika, ki novinarko ozmerja s pujso, ali svilena pižama nekdanjega slovenskega predsednika? Nightwish ali Šank Rock – katera je najljubša glasbena skupina predsednice državnega zbora? Naj se državnik za noč čarovnic obleče v morskega psa ali bučo? V političnih kampanjah doma in po svetu se zdi, da politikom na družbenih omrežjih predvsem primanjkuje vsebine. In humorja. Je mogoče v 2025 internet še uporabiti za mobilizacijo volivcev in pripadnih posameznikov ali zmagajo samo bes, jeza in ogorčenje?Neja Berger, doktorska študentka humanistike in družboslovja ter mlada raziskovalka na Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, tudi o informacijskih mehurčkih in novi obliki regulacije. Evropski uniji prinaša večjo preglednost nad plačanimi političnimi oglasi, ki morajo biti jasno označeni kot taki in vsebovati podatke o naročniku in ceni oglasa. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Najświętsza Maryja Panna z Guadalupe, Mt 11, 16-19

Najświętsza Maryja Panna Loretańska, Mt 11, 28-30

Uroczystość Niepokalanego Poczęcia Najświętszej Maryi Panny, Łk 1, 26-38

Daniel Hevier je obľúbený spisovateľ, básnik a textár. Tvoriť začal v 70-tych rokoch, kedy ho kvôli otcovi takmer nevzali na vysokú školu. Podarilo sa to len vďaka tomu, že už vtedy mal za sebou bohatú tvorivú činnosť. Pre dospelých aj pre deti, ktorým sa veľmi intezívne venuje dodnes. Je takisto uznávaných textárom. Najčastejšie spolupracoval so skupinou Team a Pavlom Haberom. Tento rok sa stal laureátom Veľkej ceny SOZA, ktorá mu bola udelená za celoživotné dielo v oblasti populárnej hudby. A nás teší, že sa stal súčasťou špeciálnej časti, ktorá je venovaná 17. novembru a Nežnej revolúcii.

Naj ostane tak, da si lahko živali v njem vedno same najdejo, kar potrebujejo. Pripovedovalka: Vesna Jevnikar Avtorica: Kim Leban Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2021. Posneto v studiih Radia Slovenija, september 2022.

„Sebedůvěra přichází se zkušenostmi, začít investovat se dá s pár stovkami.“ U mikrofonu nové epizody Forbes BrandVoice podcastu se sešli Jaroslav Šura, investor a jedna z nejvýznamnějších osobností investorské komunity v Česku, a Libor Svoboda, ředitel online prodeje ve společnosti Patria. Psal se rok 1993 a v Praze po mnoha desetiletích obnovila činnost Burza cenných papírů. Jedním z těch, které tehdy nová možnost investování zajímala, byl Jaroslav Šura. „Byl jsem mladý a zvídavý, přišlo něco nového a postupně jsem do zákonitostí světa akcií pronikal,“ říká muž, který dnes patří k legendám investorské komunity. Za nejdůležitější vlastnost investora považuje disciplínu a „zbytečně netrejdit“. „V investování plyne čas jinak a důležité je přemýšlet o svém portfoliu v dlouhodobém horizontu, nikoli v roce či dvou,“ doplňuje Libor Svoboda, který v Patrii řídí online prodej. „Najít si takové zhodnocení, které dlouhodobě porazí inflaci,“ dodává ještě.

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

Merriam-Webster's Word of the Day for October 28, 2025 is: menagerie • muh-NAJ-uh-ree • noun Menagerie refers to a collection of animals kept especially to be shown to the public, as well as a place where such animals are kept. It can also refer figuratively to any varied mixture of things. // The aviary featured a menagerie of exotic birds. // The space is eclectically furnished with a menagerie of flea market finds. See the entry > Examples: “The creatures are usually found hanging from phones or handbags ... or clutched as a kind of pet. They come in a menagerie of more than three hundred collectible forms. They can be matched to a personal style or mood: pink fur for when you're feeling flirty; glowing red eyes for a bit of an edge ...” — Kyle Chayka, The New Yorker, 20 Aug. 2025 Did you know? Back in the days of Middle French, ménagerie meant “the management of a household or farm” or “a place where animals are tended.” When English speakers adopted menagerie in the 1600s, they applied it specifically to places where wild and often also foreign animals were kept and trained for exhibition, as well as to the animals so kept. This second meaning was eventually generalized to refer to any varied mixture, especially one that includes things that are strange or foreign to one's experience.

NAJ - ناج - YouTube NAJ: The Moroccan Sensation Taking the World by Storm with Her Hit ‘OULALA OUNTALA — La Vie En Rose A story of rhythm, roots, and a rising Moroccan voice uniting Africa through music In this exclusive episode, Hurricane H welcomes NAJ, the young Moroccan artist who's taking the world by storm with her electrifying blend of pop, R&B, electro, afro, Latin, and oriental influences. From her early days chasing melodies in Morocco to becoming a continental sensation, NAJ opens up about her journey, her challenges, and the vision that drives her. She shares how staying true to her roots helped her rise above barriers and carve out a sound that bridges cultures and generations. Her latest hit, “OULALA OUNTALA — La Vie En Rose,” is more than a song — it's a celebration of unity and African pride. Filmed across Senegal's most iconic landmarks — from the lively streets of Dakar to the symbolic Gorée Island, the natural beauty of Somone and the Bandia Safari, and crowned by the monumental Renaissance statue — the video pays homage to shared history, freedom, and creativity. NAJ also reveals what it meant to become the first Moroccan artist to shoot a music video of this magnitude in Dakar, collaborating with a local Senegalese dance troupe, Nigerian artist Pekeys, and the painter Amadou Nieng, who painted live throughout the shoot — turning music into a moving work of art. With over 6 million TikTok views, a partnership with ARCOL, and growing international acclaim, NAJ's success is no coincidence. It's the story of a fearless artist who dares to dream big, build bridges, and wear her colors with pride. Tune in for a heartfelt conversation about art, culture, resilience, and the power of music to unite a continent. This is more than a song — it's a movement.   #NAJ #OulalaOuntala #LaVieEnRose #HurricaneHShow #TheEMBCNetwork #iHealthRadio #TimeToEvolve #MoroccanArtist #MadeInMorocco #AfricanVibes #NorthMeetsWestAfrica #MoroccoToDakar #SenegalVibes #AfricanUnity #AfroFusion #PopRNB #AfroBeats #ElectroVibes #LatinPop #OrientalBeats #WorldMusic #NewMusic2025 #MusicWithoutBorders #WomenInMusic #RisingStar #DreamBigAfrica #CulturalPride #ArtMeetsMusic #BehindTheJourney #CreatorsOfAfrica #PodcastInterview #ViralArtist #GlobalSound #NextGenMusic #AFCON2025 #DakarShoot #MusicVideoRelease

NAJ - ناج - YouTube NAJ: The Moroccan Sensation Taking the World by Storm with Her Hit ‘OULALA OUNTALA — La Vie En Rose A story of rhythm, roots, and a rising Moroccan voice uniting Africa through music In this exclusive episode, Hurricane H welcomes NAJ, the young Moroccan artist who's taking the world by storm with her electrifying blend of pop, R&B, electro, afro, Latin, and oriental influences. From her early days chasing melodies in Morocco to becoming a continental sensation, NAJ opens up about her journey, her challenges, and the vision that drives her. She shares how staying true to her roots helped her rise above barriers and carve out a sound that bridges cultures and generations. Her latest hit, “OULALA OUNTALA — La Vie En Rose,” is more than a song — it's a celebration of unity and African pride. Filmed across Senegal's most iconic landmarks — from the lively streets of Dakar to the symbolic Gorée Island, the natural beauty of Somone and the Bandia Safari, and crowned by the monumental Renaissance statue — the video pays homage to shared history, freedom, and creativity. NAJ also reveals what it meant to become the first Moroccan artist to shoot a music video of this magnitude in Dakar, collaborating with a local Senegalese dance troupe, Nigerian artist Pekeys, and the painter Amadou Nieng, who painted live throughout the shoot — turning music into a moving work of art. With over 6 million TikTok views, a partnership with ARCOL, and growing international acclaim, NAJ's success is no coincidence. It's the story of a fearless artist who dares to dream big, build bridges, and wear her colors with pride. Tune in for a heartfelt conversation about art, culture, resilience, and the power of music to unite a continent. This is more than a song — it's a movement.   #NAJ #OulalaOuntala #LaVieEnRose #HurricaneHShow #TheEMBCNetwork #iHealthRadio #TimeToEvolve #MoroccanArtist #MadeInMorocco #AfricanVibes #NorthMeetsWestAfrica #MoroccoToDakar #SenegalVibes #AfricanUnity #AfroFusion #PopRNB #AfroBeats #ElectroVibes #LatinPop #OrientalBeats #WorldMusic #NewMusic2025 #MusicWithoutBorders #WomenInMusic #RisingStar #DreamBigAfrica #CulturalPride #ArtMeetsMusic #BehindTheJourney #CreatorsOfAfrica #PodcastInterview #ViralArtist #GlobalSound #NextGenMusic #AFCON2025 #DakarShoot #MusicVideoRelease

Če se srečate z osebo, ki jeclja, je pri govoru ne priganjajte in ne končujte njenih stavkov. S tem ji ne boste pomagali, ampak jo boste verjetno spravili v še večjo stisko. Naj pove, kaj misli, in naj pove do konca. O jecljanju bo govor v sredinem Svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bosta odgovarjala Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije – logopedinja, predsednica strokovnega sveta Društva za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi, in Jernej Pétaros, predsednik omenjenega društva z izkušnjo jecljanja. Po 9-i na Prvem.

NaJ Podcast - October 2025

V najnovšej epizóde podcastu Striedame! na ŠPORT.sk privítali Julo a Muťo bývalého futbalistu Slovana Bratislava a experta JOJ Šport Martina Dobrotku, strelca pamätného gólu proti AS Rím, ktorý dnes pôsobí v druholigovom Pohroní. Futbal však nie je jeho jediná oblasť záujmov, popri kariére získal aj titul PhD. a napísal niekoľko športových stĺpčekov.Ako hráč sa nikdy nepovažoval za výnimočný talent. Úspech pripisuje vytrvalosti a pracovitosti. Futbal ho bavil od detstva a práve vďaka tejto vášni zostal pri ňom aj po štyridsiatke. Postupne prešiel všetkými mládežníckymi kategóriami Slovana, hral v českej aj poľskej lige a napokon sa usadil v druholigovom Pohroní, kde patrí k lídrom kabíny.Významnú časť kariéry strávil v Poľsku, kde pôsobil sedem a pol roka. Na tamojšie zázemie veľmi rád spomína: „Zostal som milo prekvapený zo všetkého, nielen po futbalovej stránke, ale aj z toho, ako tam funguje život celkovo. Všetko bolo super. Mal som dokonca myšlienky zostať v Poľsku, a aj teraz niekedy premýšľam, či sa tam nevrátim.”Na súperov z európskych súťaží nezabudol dodnes. Najťažším protivníkom bol podľa neho mladý Luis Suárez, ktorý to ešte ako hráč Ajaxu Amsterdam potvrdzoval v zápase proti Slovanu, keď strelil štyri góly. „Mal dvadsať alebo dvadsaťjeden rokov a bol najlepším strelcom holandskej ligy. Nevedeli sme ho zastaviť, až takí dobrí sme neboli. Mali sme s ním taký člnkový beh,” zhodnotil úprimne.Popri futbale sa venoval aj štúdiu politológie, ku ktorému ho priviedla náhoda. Doktorát dokončil na tému prezidentských volieb na Slovensku a politika ho zaujíma dodnes. Občas sa objavoval aj v publicistike, keď písal stĺpčeky pre denník Šport, kde ponúkal svoj pohľad na dianie v slovenskom futbale.

Na tieto otázky odpovedá v podcaste Nehnuteľnosti.sk realitná expertka a majiteľka realitnej kancelárie KARIN & PARTNERS Karin Zápalová.V podcaste sa dozviete:● aké sú najčastejšie dôvody, kedy riešime predaj, prenájom a kúpu nehnuteľnosti,● prečo je vek 35 rokov rizikový pre banky,● kedy prejsť z malého bytu do väčšieho a čo prekvapí mladé rodiny v satelitoch,● na čo si dať pozor pri delení nehnuteľnosti po rozvode,● čo s nehnuteľnosťou na Slovensku, keď odchádzame do zahraničia,● čo robiť so zdedenou nehnuteľnosťou, aby nám bola na úžitok,● 3 kľúčové rady pri kúpe nehnuteľnosti,● ako sa bude vyvíjať realitný trh v najbližších mesiacoch.Najčastejšie dôvody, keď kupujeme a predávame nehnuteľnosťV akých životných situáciách sa väčšinou nachádzame, keď meníme bývanie?Keď sa na to pozrieme z každého pohľadu, tak od 18. roku života mladého človeka až po starobu riešime situácie s nehnuteľnosťami. V priemere je to až sedemkrát za život, či už ide o predaj, prenájom alebo kúpu nehnuteľnosti. Až sedemkrát?Na začiatku, keď sme mladí ľudia, tak ideme z nejakého nájmu, potom si kúpime vlastné štartovacie bývanie. Potom sa presťahujeme do nejakého väčšieho bytu, potom túžime po nejakom rekreačnom domčeku, chate alebo záhrade. A potom, keď už sme starší, tak ideme cestou späť do menšieho bývania. Takže tých situácií je naozaj skutočne veľa. Keď pôjdeme naprieč celým našim životom, tak sú to rôzne situácie.Keď sa momentálne pozrieme na realitný trh, tak ceny nehnuteľností sú veľmi vysoké. A pre mladých ľudí to môže byť niečo nedosiahnuteľné. Je to naozaj tak, že si dnes mladí nemôžu dovoliť štartovacie bývanie alebo aké máš ty skúsenosti? Moje skúsenosti sú také, ja to teda aj odporúčam, aby mladí ľudia najskôr začali bývať v nájme. Aby skúsili to samostatné bývanie z rodičovského domu. Aby vyleteli z hniezda a potom si kúpili nejaký štartovací byt. Aby jednoducho zistili, čo to obnáša. V praxi je to pravidelná platba nájmu, udržiavanie vlastného poriadku, zásobovanie vlastnej chladničky a tak ďalej. Čo sa týka cien nehnuteľnosti, tak áno, je aktuálne rast cien nehnuteľnosti. Stále menej možností majú kupujúci kúpiť, pretože ten dopyt je síce vysoký, ale ponuka, keďže sa zvyšujú ceny nehnuteľností, tak tá ponuka je v podstate obmedzená pre toho mladého kupujúceho, ktorý musí spĺňať podmienku, aby mal vlastné zdroje na hypotekárny úver.Ja si myslím, že máloktorý mladý človek vo veku 25 až 30 rokov, ktorý má vyštudovanú vysokú školu a žil riadnym životom, má našetrených 20% z hodnoty súčasných nehnuteľností vo väčších mestách. Potom sa stáva, že títo ľudia kúpia nehnuteľnosť v menších mestách a potom dochádzajú za prácou. Ja odporúčam mladým ľuďom ísť na začiatok aspoň je jeden rok do podnájmu a potom kúpiť štartovaciu nehnuteľnosť.A ako je to v prípade, keď napríklad mladí ľudia sú single, teda nie sú dvaja, môžu si vôbec dovoliť štartovacie bývanie? Alebo ešte mi napadá taký známy pojem „mama hotel”, keď mnoho mladých ľudí zostáva bývať s rodičmi v nejakom rodinnom dome. Aké máš s týmto skúsenosti? Stretávam sa s tým, že ten mama hotel je skôr z tej strany tej mamy alebo tých rodičov, ktorí majú väčšiu nehnuteľnosť a nechcú to dieťa svoje pustiť z domu, aby sa o nich v budúcnosti postaralo. Ale samozrejme, mladí ľudia by mali podľa mňa skúsiť samostatné bývanie.Ak sú single, ak sú sami, niekedy je veľmi dobre si spočítať naozaj finančné náklady, ktoré to celé bude obnášať, teda náklady na bývanie a hypotéku. Aby sa...

U ovoj epizodi dijelim svoje iskustvo o tome kako mindset i mentalni sklop stoje iza mog poslovnog uspjeha i uspjeha mojih klijentica. Objašnjavam zašto kombinacija osobnog rada na sebi i razvijanja poduzetničkih vještina donosi najveće rezultate i kako pravi pomak nastaje tek kada spojimo ta dva svijeta. Govorim i o vlastitim primjerima gdje sam, zahvaljujući ovakvom načinu razmišljanja, uspjela ostvariti ciljeve puno brže i lakše nego što bi to izgledalo izvana.Pozivam te da napraviš idući korak i pridružiš mi se na besplatnom webinaru „3 temelja za povećanje prodajnih rezultata: gdje gubiš prilike i kako to promijeniti?“ Na njemu ću ti otkriti konkretne alate i mindset lekcije koje možeš odmah primijeniti u svom biznisu. Link za pristup dobit ćeš putem newslettera. Prijavi se sada i osiguraj svoje mjesto

Najświętsza Maryja Panna Bolesna, J 19,25-27

Najświętsze Imię Maryi, Łk 6,39–42

Zašto Srbi ne vole osiguranje i kako nas to na kraju skupo košta – otkriva Štedljivko! U ovoj epizodi Pojačala, Ivan Minić razgovara sa Đorđem Nedeljkovićem, ekonomistom, stručnjakom za osiguranje i pokretačem popularnog Instagram naloga „Štedljivko“. Kroz ličnu i profesionalnu priču, Đorđe otkriva kako je od potpune odbojnosti prema industriji osiguranja postao njen vatreni zagovornik, ali pod svojim uslovima, kroz edukaciju i transparentnost. Govori o svom detinjstvu u Mionici, školovanju, prvim poslovima, kao i izazovima u javnim nabavkama i tranziciji ka preduzetništvu. Centralna tema razgovora jeste značaj „finansijske higijene“, posebno u domenu osiguranja života, imovine i putovanja, ali bez prodaje, već kroz otvaranje važnih pitanja o ličnoj odgovornosti, planiranju i zaštiti budućnosti. O čemu smo pričali: - Najava razgovora - Početak razgovora - Kad porastem biću - Srednja i stručna škola - Studenski dani - Priča o osiguranju - Rana karijera - Zašto osiguranje - Stanje osiguranja kod nas - Najčešći vidovi osiguranja - Ostali vidovi osiguranja - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/40EbkXN Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN