Podcasts about nijz

Sodišče v Celju bo čez slabo uro razglasilo sodbo v zadevi Trenta. Med obtoženimi je predsednik SDS Janez Janša. Specializirano državno tožilstvo zanj in prvoobtoženega nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica zahteva dve leti zapora, za Klemna Gantarja pa leto dni pogojne kazni. Drugi poudarki oddaje: Washington grozi z umikom iz pogajanj o koncu vojne v Ukrajini. V enem od najbolj smrtonosnih ameriških napadov na Jemen najmanj 58 smrtnih žrtev. NIJZ potrdil 36 zastrupitev zaradi onesnažene vode v ljubljanskem Maksimarket.

Pred petimi leti smo se zbudili v epidemiji, ki je bila razglašena večer prej. V tistem obdobju smo večkrat slišali, da naša življenja nikoli več ne bodo enaka. Kako je epidemija covida 19 v resnici spremenila naša življenja, kakšen je njen vpliv 5 let pozneje? Kaj so se naučili prebivalci, kaj se je naučila zdravstvena in epidemiološka stroka in kaj država? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 , v katerem tudi o tem, kako smo pripravljeni na morebitni izbruh nove epidemije nalezljive bolezni in kaj moramo še postoriti. Gostje bodo: dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana; dr. Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ; Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU.

Raziskovalci spremljajo 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih virusnih družinVirologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ RSV (NIJZ) TUKAJ Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ

Pred nami je zima, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka, Urad za stanje okolja, Arso; Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije; Simona Perčič, zdravnica, NIJZ.

Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji

Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.

V izraelskih napadih v Gazi in Libanonu je danes življenje izgubilo najmanj 127 ljudi, kar pomeni, da je današnji dan eden najbolj smrtonosnih od začetka vojne. Še naprej se vrstijo odzivi na izraelsko prepoved delovanja agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, Hezbolah pa je imenoval novega vodjo. V oddaji tudi o tem: - Madžarski premier Orban na obisku v Gruziji volitve označil za poštene in demokratične - Strokovno srečanja NIJZ o absentizmu: pomembno prepoznavanja tveganj že pri delodajalcih - Izteka se mesec požarne varnosti. Kako zmanjšati tveganje za požar?

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je potekal pod geslom Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju v delovnem okolju. Zaposleni preživimo na delovnem mestu kar 60 odstotkov svojega časa, zato si moramo prizadevati za bolj zdrava delovna mesta, varno in zdravo delovno okolje namreč lahko deluje kot zaščitnik duševnega zdravja. V petkovem svetovalnem servisu bo naša gostja dr. Ditka Vidmar, vodja skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela v okviru programa za duševno zdravje MIRA na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdravitiGastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš (NIJZ, MF Ljubljana, Rogaška Slatina) si prizadeva, da bi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Prav njo namreč lahko povežemo s kroničnim gastritisom in z nastankom razjed na želodcu ali dvanajstniku. Bakterijo Helicobacter pylori lahko okrivimo za številne primere raka na želodcu. Zato v Zdravstvenem domu Maribor in v Zdravstvenem domu Ljubljana vabijo vse, ki so stari med 30 in 34 let na testiranje na Helicoacter pylori. V Sloveniji je namreč okuženih kar približno 25 odstotkov ljudi, vendar mnogi za okužbo sploh ne vejo. Foto: CDC/Dr. Patricia Fields, Dr. Collette Fitzgerald (PHIL #5715), 2004/ PublicDomain Testiranje v ZD Maribor (EUROHELICAN) TUKAJ Testiranje v ZD Ljubljana (TOGAS) TUKAJ

Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema Svetovna zdravstvena organizacija je marca sporočila, da je na svetu debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji približno 400.000 (po oceni NIJZ). "Osupljivo število ljudi živi z debelostjo," je dejal glavni avtor analize, ki jo je objavila znanstvena revija Lancet. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so ob tem poudarili, da smo mejnik presegli prej, kot so pričakovali – to je leta 2030. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ S sogovornicami in sogovornikoma smo se prejšnji teden na Biotehniški fakulteti v Ljubljani udeležili 7. Simčičevega simpozija z naslovom Debelost kot izziv moderne družbe, ki je problematiko prav tako osvetlil z različnih zornih kotov. Posnetek simpozija o debelosti TUKAJ

Ključ do dobrega počutja tako odraslih kot otrok je kakovostno in dovolj dolgo spanje. Več o pomenu spanja sta nam zaupali Špela Šebenik in njena sogovornica Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ, ki sta naslovili tudi vprašanje, zakaj se odrasli drugače odpravljamo spat kot otroci. Otroci pa se lahko odpravijo spat s pravljicami: z branjem iz knjig, spontanim pripovedovanjem ali poslušanjem oddaje Lahko noč, otroci!. Prihodnjih pet četrtkov boste lahko slišali nove radijske uspavanke sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastale v sodelovanju prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija. Režiserka Špela Kravogel nam je predstavila nova pravljična doživetja oddaj Lahko noč, otroci!. Prva bo na sporedu nocoj.

Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.

Pogovor s pediatrom Petrom NajdenovimNa Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc. Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ Stanje v Sloveniji TUKAJ  

Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ... Na presenečenje mnogih je v sicer pregovorno zadržani Nemčiji z začetkom aprila (2024) začel veljati zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo. Ta omogoča, da jo lahko vsak polnoletni prebivalec povsem legalno kupi ali do tri rastline goji sam doma. Konopljo lahko uporabi tako za samozdravljenje kot tudi za užitek – za tako imenovane rekreativne namene. Če je to storila Nemčija, se mnogi zdaj sprašujejo, ali bi po tej poti morala iti tudi Slovenija. O tem vprašanju v Intelekti debatirajo: zdravnica Mateja Jandl (NIJZ)psihiater doc. dr. Andrej Kastelic (Psihiatrična klinika)raziskovalka in predavateljica doc. dr. Vera Grebenc (Fakulteta za socialno delo)pravnica Varja Holec in Julija Vita Glas (Mladinska zveza Brez izgovora) V Sloveniji je, tako kot tudi v Nemčiji in drugih državah, konoplja oziroma marihuana ali trava najbolj razširjena prepovedana droga. Pripravlja Iztok Konc. Konoplja: droga, zdravilo ali posel: https://365.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174987378

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki V ponedeljek (8. 4. 2024) smo poročali o smrti osnovnošolca iz Novega mesta zaradi meningokoknega meningitisa. Ob tem žalostnem dogodku mnoge skrbi; zastavljajo si številna vprašanja. Zakaj zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju z antibiotiki najstnika niso uspeli rešiti? Za kakšno okužbo je šlo? Kako se je okužil? Zakaj so epidemiologi poiskali vse tiste, s katerimi je bil fant v stiku? Kdo je lahko ogrožen? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn s Pediatrične klinike v Ljubljani. Dr. Pokorn je v prvem odzivu za Radio Slovenija povedal: Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo. Več v Ultrazvoku. O meningokoknem meningitisu (NIJZ) TUKAJ

Ob vse daljših dneh in toplejšem vremenu je pomlad za večino letni čas optimizma, energije in rasti. Vseeno pa se kar nekaj ljudi v teh mesecih, predvsem marca in aprila, spopada z bolj neprijetnimi stranmi prehoda v toplejši del leta, in sicer s tako imenovano spomladansko utrujenostjo. Ta se najpogosteje izraža kot povečana utrujenost, zaspanost in splošno pomanjkanje energije, lahko pa se pojavijo tudi težave z zbranostjo ali čustvena nihanja, povečana razdražljivost in tesnobnost. Kako ukrepamo ob spomladanski utrujenosti, kaj pomaga in kaj ne, pa tudi kako je s preventivo, preverimo v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Nastja Salmič Tisovec, univerzitetna diplomirana psihologinja in koordinatorka za področje duševnega zdravja na novomeški enoti NIJZ.

V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?Sogovorniki: Romana Šepul, pomočnica ravnatelja vrtca v Mežici Janko Plešnik, ravnatelj vrtca in osnovne šole v Mežici Matej Ivratnik, NIJZ Neda Hudopisk, NIJZ Darja Komar, geologinja in vodja turističnega rudnika Podzemlje Pece mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, MOPE Anton Preksavec, župan občine Dravograd

Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah? Urška Henigman se je o tej obširni in kompleksni problematiki pogovarjala z gosti v studiu. To so bili: Zgodovinarka doktorica Maja Vehar, ki je raziskala smernice spolnovzgojnega dela od 50. do 70. let 20. stoletja v Sloveniji, Tinkara Srnovršnik, doktorica medicine specialistka ginekologije in porodništva, ki kot strokovna sodelavka sodeluje pri portalu NIJZ za mlade #tosemjaz, učiteljica biologije Zorica Potisk, ki je na Gimnaziji Kočevje ves čas na voljo dijakinjam in dijakom za pogovore o spolnosti in intimi, športna pedagoginja Špela Bergoč z Zavoda za šolstvo, sociolog in med drugim tudi raziskovalec intimnih življenjskih stilov mladih profesor doktor Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalec Tim Prezelj, ki je pripravil analizo kurikuulumov in učbenikov s področja spolne vzgoje v Sloveniji.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V tretji in zadnji epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim junakinjo in junaka. David Zupančič je specializant infektologije, pisatelj ter avtor knjige Življenje v sivi coni in prihajajoče knjige Znanost mirnega življenja. Marjeta Ferlan Istinič je vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, nad katerim bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V današnji epizodi govorimo o Nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA, ki poteka od leta 2018. Kakšni so rezultati in kaj vse se načrtuje do leta 2028. Govorimo tudi o učenju tehnik mirnega življenja, čustvovanja in poti do boljšega počutja. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moja sogovornika in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junaki3 Pogovor za zadnjo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://www.youtube.com/watch?v=_-QcT5yFExI Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

V tednu, ko smo zaznamovali dan duševnega zdravja, bomo četrtkov Svetovalni servis posvetili dobremu duševnemu počutju na delovnem mestu. V življenju največ časa porabimo za spanje in delo. Zato je dobro duševno počutje na delovnem mestu še kako pomembno, delovno okolje pa lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Naša gostja bo dr. Tatjana Novak Šubara, univ. dipl. psihologinja iz nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA pri NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Sogovornica v dvajseti epizodi podkasta je Nuša Crnkovič, ki je opravila specializacijo iz forenzične psihologije na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem. Njene delovne izkušnje so bogate in raznolike, od strogo varovanih psihiatričnih zaprtih oddelkov v Veliki Britaniji, preko varnih hiš Tajske pa vse do slovenskega NIJZ. Govorila sva o funkciji forenzičnega psihologa, o definicijah osebnostnih motenj in sociopatije ter o principih diagnostike in rehabilitacije posameznikov, ki bi jih morda označili za “psihopate”. Kaj sploh je definicija psihopata, kako se lahko vsak izmed nas izogne stigmi in v katerih filmskih uspešnicah so uspeli na najbolj prepričljiv način prikazati pravega psihopata, pa vam bo Nuša zaupala v pogovoru. Obenem pa tudi omenila, kako je v Republiki Sloveniji oblikovana mreža za psihološko pomoč, kam se lahko ob težavah zateče vsak od nas in zakaj je tako zelo pomembno, da v hudi stiski s tem ne odlašamo predolgo. Epizoda je nastala v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno: https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje/program-varuh-zdravja Nacionalni program duševnega zdravja MIRA je dostopen na: https://www.zadusevnozdravje.si/  Projekt Nisi Okej, Povej Naprej lahko spremljate na Instagramu (@nisiokejpovejnaprej) ali na: https://nisiokejpovejnaprej.si V pogovoru omenjava film No Country for Old Men, predvsem lik Antona Chigurha. Izsek pogovora na bencinski postaji lahko pogledate na: https://youtu.be/ZY0DG8rUnCA?si=uYxMGTU6dM9DBwHW Omenjava knjige: The Talented Mr. Ripley (Patricia Highsmith), Ko Telo Reče Ne (Gabor Maté), Ti Povem Zgodbo? (Jorge Bucay), Alkimist (Paulo Coehlo). Raziskava o nevarnosti socialne izolacije: Holt-Lunstad J et al. Social relationship and mortality risk: a meta-analytic review. PLoS Med, 2010.

Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?Sogovorniki: Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka, ARSO, dr. Majda Pohar, zdravnica in specialistka higiene na NIJZ, Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, Patricjo Božič, energetski svetovalec mreže ENSVET, dr. Peter Prislan, vodja Laboratorija za lesna goriva, Gozdarski inštitut Slovenije.

»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.

Da je dobro duševno zdravje pomembno, se bomo lahko prepričali danes, saj so pred pol ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli prvi Festival duševnega zdravja. Predavanja, delavnice, svetovanja, predstavitve in stojnice privabljajo prav vse generacije vse do 19. ure. Tako želijo v okviru projekta MIRA, nacionalnega programa duševnega zdravja pod pokroviteljstvom NIJZ, približati vsebine, ki pomagajo pri krepitvi in ohranjanju duševnega zdravja. Duševno zdravje ima poseben pomen tudi v tretjem življenjskem obdobju, saj napačno mislimo, da so nekatere težave v starosti kar običajne in nujne. Lucija Fatur je k pogovoru povabila doc. dr. Olivero Stanojević Jerković, dr. med., specialistko socialne medicine in javnega zdravja z NIJZ.

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer Takrat 22-letni Žiga Spreitzer je septembra leta 2021 zaradi zapleta po cepljenju proti covidu-19 več kot mesec dni preživel v bolnišnici. Dvanajst dni po cepljenju s cepivom Janssen je namreč začutil močno bolečino v nogi in takoj odšel na urgenco. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo število trombocitov nizko in da ima v nogi strdek. Danes vemo, da sta zaradi podobnega zapleta po cepljenju dve drugi osebi v Sloveniji umrli, Žiga Spreitzer pa je preživel. Svojo izkušnjo je pred letom in pol že povedal za Val202 in Tednik. Za Ultrazvok pa smo ga vprašali, kakšno je njegovo zdravje danes. Če še čuti posledice zapleta po cepljenju? Ali zdravniki z njim govorijo odkrito in mu stojijo ob strani? Žigo Spreitzerja je poklical Iztok Konc. Foto: Pixabay Poročilo NIJZ o neželenih učinkih o cepljenju proti covidu

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom Ko beseda nanese na trenutne ukrepe proti covidu, več kot sedemdeset odstotkov ljudi podpira zračenje prostorov, izolacijo ob okužbi in uporabo zaščitnih mask v zdravstvenih ustanovah. Bolj čustveni pa so odzivi na cepljenje. Na eni strani upanje in olajšanje, na drugi dvom in jeza. Kdo pa se je najmanj pripravljen cepiti? Odgovor na to in še druga vprašanja o vplivu pandemije na življenje prebivalk in prebivalcev Slovenije v tokratnem Ultrazvoku. Darja Pograjc in Iztok Konc z epidemiologinjo in specialistko javnega zdravja Ado Hočevar Grom (NIJZ) komentirata zadnje rezultate študije SI-PANDA. Foto: Prvi

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času. Začetek kurilne sezone utegne ob aktualni energetski krizi izdati visok račun tudi pri kakovosti zraka in posledici, zdravju vseh nas. V številnih gospodinjstvih se bodo zaradi varčevanja to zimo izdatneje greli z lesom, ki morda ne bo ustrezno pripravljen, zaradi energetske revščine bo marsikdo kuril tudi smeti, to pa prinaša katastrofalne učinke na zrak. O vplivu onesnaženega zraka na zdravje, med drugim na astmo, zastrupitve, prezgodnje smrti in rojstva ter celo na povečanje števila srčnih zastojev. Sogovorniki: dr. Griša Močnik z Inštituta Jožefa Stefana in Univerze v Novi Gorici; dr. Andreja Kukec z Medicinske fakultete v Ljubljani; Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje; mag. Tanja Bolte, Direktorat za okolje in Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-gospodarski zbornici Slovenije. Zapiski: Prejšnja epizoda oddaje: Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva ARSO - kakovost zraka NIJZ - priporočila Magistrska naloga Mateja Mažiča: Kazalniki preživetja pri pacientih z zunanjebolnišničnim srčnim zastojem

Pozno popoldne in zvečer je dele Primorske, Štajerske in Koroške zajelo neurje, ponekod je klestila toča. Gasilci so imeli največ dela s črpanjem vode iz objektov in odstranjevanjem podrtih dreves. Na Slavniku pa je strela udarila v moškega, ki je umrl. Druge teme: - Kosovo in Srbija dosegla kompromis glede prehajanja meje, odprto ostaja vprašanje registrskih tablic - NIJZ nad debelost s projektom Prava izbira za lažjo prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov - Slovenski odbojkarji drevi v Stožicah za napredovanje s Francozi, košarkarji v Münchnu z Nemci

Vlada zaradi ogrožene stabilnosti zdravstvenega sistema v spremembe programa storitev obveznega zavarovanja.Premier Golob na konferenci ravnateljev vrtcev in šol: Priporočila NIJZ lahko pomagajo, da bomo ostali odprta družba.Cene življenjskih potrebščin rastejo, plače ostajajo enake. Pri zvezi potrošnikov že opažajo padec kupne moči in zmanjšanje potrošnje.Rusija je pred šestimi meseci napadla Ukrajino, ta danes zaznamuje 31. obletnico neodvisnosti.Nadškof Zore ob dnevu spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov: Kjer domuje zlo, tam pravičnost ostaja zunaj.Predsednik države Pahor se je zahvalil verskim skupnostim za prispevek pri ustvarjanju strpne skupnosti.Papež Frančišek pozval k miru na vzhodu Evrope, vojna je norost, je poudaril.V zvezi društev upokojencev razočarani nad načinom digitalnega izobraževanja.ŠPORT: Roglič brani rdečo majico vodilnega na kolesarski dirki po Španiji.VREME: Delno jasno bo, popolne možne padavine, jutri tudi nevihte.

V Rižanskem vodovodu po obilnejšem dežju v slovenski Istri bolj optimistični, z nadaljnjo omejitvijo rabe vode in še s kakšnim deževjem možnosti za konec krize.NIJZ predlaga prilagajanje epidemičnih ukrepov glede na zasedenost intenzivnih postelj.Vlada sprejela usmeritve za hibridni način dela v državni upravi.Putin pristal na prihod inšpektorjev agencije za jedrsko energijo v Zaporožje.Vreme: V prvem delu noči še možnost močnejših neviht, jutri večinoma sončno.

Vlada je potrdila dva svežnja ukrepov: za pomoč državljanom in podjetjem v boju proti draginji. Prvi sveženj je namenjen najbolj ogroženim gospodinjstvom in invalidom; ti bodo prejeli enkratna denarna izplačila v skupni višini 41 miljonov, od tega 27 miljonov letos, preostalo prihodnje leto. V oddaji tudi: - Hudo neurje po državi je po državi povzročilo veliko nevšečnosti; veter je podiral drevesa in odkrival strehe, več ljudi poškodovanih - NIJZ za jesen v prvi fazi ukrepov med drugim priporoča maske v zaprtih javnih prostorih; nujne bodo v zdravstvu in domovih za starejše - Pogovori o umiritvi razmer na Kosovu v Bruslju brez napredka; strani se bosta spet srečali v kratkem

Vlada je danes potrdila dva svežnja ukrepov za pomoč državljanom in podjetjem v boju proti draginji. Med drugim bodo socialno najbolj ogrožena gospodinjstva in invalidi prejeli enkratna denarna izplačila v v višini 200 evrov. V oddaji boste slišali tudi. NIJZ predlaga epidemične ukrepe v dveh fazah glede na zasedenost intenzivnih postelj Zelenski, Erdogan in Guterres v Lvovu o nujnosti končanja vojne v Ukrajin Opoldansko neurje v Osrednji Sloveniji odkrivalo strehe in podiralo drevesa

Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Evropska komisija je izboljšala gospodarske obete za Slovenijo za letos: napoved rasti BDP-ja je druga najvišja v Evropski uniji. Drugače bo prihodnje leto. V Bruslju so spomladansko napoved znižali, ob tem pa tako za letos kot leto pozneje napovedali višjo inflacijo. Drugi poudarki oddaje: - Zakon o razveljavitvi škodljivih zakonov nekdanje vlade tudi na izredni seji razburjal opozicijo - NIJZ: ob porastu okužb tudi več primerov covida 19 v domovih za starejše - Požar na območju hrvaškega naselja Záton pod nadzorom, gmotna škoda je velika

Košarkarski spektakel v Stožicah in začetek kolesarske dirke po Franciji sta športna dogodka, ki zaznamujeta začetek novega meseca in ponujata priložnost za umik od vsakodnevnih skrbi. Med njimi je zagotovo prehranska draginja. Vlada za danes napoveduje predstavitev blažilnih ukrepov. Mes predlogi Sindikata delavcev trgovine sta začasna zamrznitev cen kruha in mleka. V oddaji tudi: - Ekonomisti svarijo pred zviševanjem pokojnin v nevzdržnem sistemu - Milana Kreka na direktorskem stolčku NIJZ začasno nasledil Branko Gabrovec - Ameriško vrhovno sodišče zadalo hud udarec predsednikovim okoljevarstvenim načrtom

Po odstopu Milana Kreka s položaja direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje je svet zavoda za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Branka Gabrovca. Ta je med drugim poudaril, da bodo naredili vse, da nadgradijo zaupanje prebivalcev. Po besedah predsednika sveta Mitje Blaganje se Krek, ki je v odstopni izjavi pojasnil, da je odstopil, ker ni želel škodovati inštitutu, vrača na delovno mesto vodje območne enote NIJZ v Kopru. Druge teme: - Rast inflacije se še ne bo ustavila, junija na letni ravni več kot 10-odstotna - Rusije vstop Finske in Švedske v NATO ne moti, ukrepala bo, če bo to potrebno - V Stožicah se s kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo od slovenskih navijačev poslavlja Goran Dragić

Svet Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na seji sprejel včeraj podani odstop direktorja inštituta Milana Kreka. Po besedah vodje sveta NIJZ Mitje Balganje bo zavod nov razpis za generalnega in strokovnega direktorja objavil konec avgusta. V oddaji tudi o tem: - Premier Golob: Prejšnja vlada je fiktivno nižala inflacijo - Ruski predsednik Putin: Vstop Finske in Švedske v NATO nas ne moti - Novi zapleti na relaciji Beograd - Priština

Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.

Studio 1 Radia Slovenija je prostor, napolnjen z zgodovino, z duhom številnih radijskih iger, ki so pomemben steber naše hiše, pa tudi posebnost. In prav posebna zvrst so dokumentarne radijske igre. Zato smo prav tam pripravili javno poslušanje drugega dela sicer tridelne igre Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. Dokumentarni radijski igri je sledila pogovorna oddaja, v kateri je voditelj Žiga Bratoš gostil strokovnjake s področja duševnega zdravja mladih in ustvarjalce radijske igre. V pogovoru so sodelovali Nuša Crnkovič, forenzična psihologinja in vodja kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej, Marjan Gorup, psihoterapevt in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, z izjavami dr. Helena Jeriček Klanšček, NIJZ, ki je predstavila statistične podatke o duševnih in drugih stiskah mladih, in Ksenija Lekić, NIJZ Celje, vodja programa in svetovalnice za duševno zdravje mladih To sem jaz, ter ustvarjalci igre dijakinja Zoja Miklič, UM & KUNA Freestyle Show, ki ga sestavljata, Urh Mlakar in Igor Kuna, ter režiserka Špela Kravogel. Poslušalci programa Ars so tri zaporedne četrtke lahko poslušali dokumentarno radijsko igro o težavah mladostnikov v času epidemije covida 19 z naslovom Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je. Režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič sta v igri prepletla intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovne komentarje psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložke kolektiva UM & KUNA Freestyle Show. Igra je prijavljena na več tekmovanj, med drugim tudi na Prix Italia in Prix Europa. Foto: RTV SLO

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK governmentAli nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz? Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).

Če pozornost usmerimo le na zadnji dve leti: pandemija novega koronavirusa, hepatitis neznanega izvora in zdaj še opičje koze. Kaj vse nas še čaka? Ali človeštvo izgublja boj z virusi? Ugledna slovenska virologinja, predavateljica in znanstvenica dr. Tatjana Avšič Županc ni presenečena. »Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je rekel, da se bo med ljudmi in mikroorganizmi odvijala napeta kriminalka, ki se bo imenovala Naša pamet proti njihovim genom.« Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli v stik s povzročitelji bolezni iz pragozdov in najbolj odročnih delov sveta? Ko bo taljenje naplavilo viruse, ki so v večnem ledu in snegu ujeti že tisočletja? Ali bo človeštvu z izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod? V Intelekti sodelujejo tri slovenske strokovnjakinje: akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (Medicinska fakulteta v Ljubljani), mag. Katarina Prosenc Trilar (NLZOH) in prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ). Foto: Prvi Covid, opičje koze, hepatitis, zika, hiv, ptičja gripa, denga ...Če pozornost usmerimo le v zadnji dve leti: pandemija covida-19, hepatitis neznanega izvora in zdaj še opičje koze. Kaj vse nas še čaka? Ali človeštvo izgublja boj z virusi? Ugledna slovenska virologinja, predavateljica in znanstvenica dr. Tatjana Avšič Županc ni presenečena. "Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je rekel, da se bo med ljudmi in mikroorganizmi odvijala napeta kriminalka, ki se bo imenovala Naša pamet proti njihovim genom." Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli v stik s povzročitelji bolezni iz pragozdov in najbolj odmaknjenih delov sveta? Ko bo taljenje naplavilo viruse, ki so v večnem ledu in snegu ujeti že tisočletja? Ali bo človeštvu z izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod? V Intelekti sodelujejo tri slovenske strokovnjakinje: akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (Medicinska fakulteta v Ljubljani), mag. Katarina Prosenc Trilar (NLZOH) in prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ).

Obstajajo tekačice, ki jim je teči v hrib lažje kot po ravnem. Varineja Drašler je ena od izmed njih. Spregovorila sva o tem, zakaj je vzljubila gorski tek, katere dirke (in treninge) ima najrajši, kaj jo še motivira v tej naporni disciplini in kje jo bomo še videli. V drugem delu debate sva se poglobila v prehranske resnice in mite. Še vedno verjamete, da kruh redi? Da je sladkor strup? Da je stradanje ključno pri hujšanju? Odličen, poučen in zabaven pogovor vam dal misliti: tako o teku kot o hrani. Dober tek!

Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij: Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici – www.NALIJEM.SI), Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Društvo »Up« ter letošnji gost – Zveza kulturnih društev Slovenije.

Za uveljavitev novega interventnega zakona ni več ovir.V Ilirski Bistrici množična okužba z norovirsom. NIJZ vir okužbe še preiskuje.Pogovor z Gregorjem Čušinom o kulturi v letošnjem letu.V Oberstdorfu prva tekma 70. novoletne skakalne turneje.VREME: Jutri nekaj jasnine, a ne po nižinah.

Prvi naravni sneg v visokogorju in za upravljavce sprejemljiva priporočila NIJZ so na začetku smučarske sezone pomembni za slovenske žičničarje. Ti so kljub lanski katastrofalni zimi, velikemu izpadu prihodka in kadrovskim težavam pripravljeni na začetek smučarske sezone. Nove naložbe so bela vrana. Žičničarji, ki so sicer že dobili del državne pomoči, še čakajo na finančno pomoč zaradi izpada prihodkov. Gorski turizem iz evropskega sklada za okrevanje pričakuje tudi 30 milijonov evrov za naložbe v dotrajane in zastarele žičnice. A pomoč je zgolj obljuba, saj ministrstvo za gospodarstvo kljub drugačnim napovedim še ni objavilo razpisa. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s kolegi in sogovorniki.

Mario Fafangel z NIJZ-ja: cepljenje je pomembno vplivalo na to, da je danes manjše število hospitaliziranih in umrlih.Izobraževalni proces bo tudi po počitnicah potekal po modelu B, bo pa nekaj sprememb.Kaj bo v ospredju podnebne konference v škotskem Glasgowu, kaj pričakujeta minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek?Vreme- še bo delno jasno z jutranjo meglo.

Začenja se novo študijsko leto, že tretje zapored, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Študijski proces se bo na fakultetah začel v živo, študentje in profesorji bodo prišli v predavalnice, ob tem pa bo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT. V skladu z vladnim odlokom se bodo študentje, ki niso cepljeni oziroma preboleli, enkrat tedensko samotestirali, testi pa bodo zanje brezplačni. O smernicah ministrstva in NIJZ-ja ob začetku študijskega leta, o pričakovanjih, željah in težavah študentov ter o odpravi slabosti, ki jih je v preteklem študijskem letu razgalila epidemija voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: - dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem, - profesorjem Damijanom Štefancem z ljubljanske Filozofske fakultete, - Andrej Pirjevec, predsednikom Študentske organizacije Slovenije. Pogovarjali pa smo se tudi s predstavnikoma politike in študentskih domov, to sta državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in Igor Brlek iz sektorja za študentske zadeve na Študentskem domu Ljubljana.

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.

Iz ljubljanskega kliničnega centra so nam popoldne potrdili, da na intenzivni terapiji nevrološkega oddelka obravnavajo mlajšo žensko v težkem zdravstvenem stanju. Zaradi časovnega ujemanja s cepljenjem z vektorskim cepivom Janssen je bil primer kot mogoč stranski učinek prijavljen na NIJZ. S primerom je seznanjen tudi zdravstveni minister Janez Poklukar. Vodja skupine za cepljenje Bojana Beović pa je v pogovoru za naš radio nakazala, da bi lahko Slovenija ustavila cepljenje s cepivom Janssen. Še nekaj drugih poudarkih oddaje: - Zaradi dihalnih bolezni med otroki vse bolj polni pediatrični oddelki - Vlado pred Delavskim domom v Trbovljah pričakali protestniki - Ursula von der Leyen podprla začetek pristopnih pogajanj Albanije in Severne Makedonije

Poslanci v državnem zboru so danes - proti pričakovanjem - zavrnili novelo zakona, ki bi uvedla posebne globe za žaljenje in nedostojno vedenje. Del opozicije je razplet glasovanja pozdravil z navdušenjem, iz vrst koalicije pa je bilo vnovič slišati, da tisti, ki so glasovali proti zakonu, podpirajo nasilje. Druge teme: - NIJZ enkrat cepljenim prebolevnikom uredil veljavnost covidnih potrdil - Protesti proti pogojem PCT tokrat minili mirno - Macron po pogovoru z Bidnom vrača veleposlanika v Washington

Močna utrujenost, poslabšanje stanja po naporu, težave s spominom in koncentracijo - to so najpogostejši simptomi posledic prebolelega covida. O tem, kam se obrniti po pomoč in kaj pravi nacionalna raziskava o vplivu epidemije na kakovost življenja smo govorili v Svetovalnici. Z nami je bila višja fizioterapevtka in delovna terapevtka Andrea Backović Juričan in NIJZ.

Ste med tistimi tisoči, ki že predolgo čakajo na operacijo sive mrene, krčne žile ali pa na zamenjavo kolka ali kolena? Po podatkih NIJZ dobrih 80 tisoč pacientov na nekatere storitve čaka dlje od dopustne čakalne dobe. Za četrtino teh naj bi hitrejšo dostopnost do zdravnika omogočil Nacionalni razpis Ministrstva za zdravje. Kdo so izbrani izvajalci, prijavilo se jih je kar 73? Kateri pacienti bodo prišli na vrsto prvi? Kako bo na izvajanje razpisa vplivalo slabšanje epidemiološke situacije? O vsem tem voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki.

Proti boleznim, ki jih povzročajo patogeni (mikroorganizmi) se borimo s cepljenjem, zdravili in preventivnimi ukrepi, kot je uporaba mask, razkuževanje rok in priporočena fizična razdalja. Med pomembne virusne bolezni spada tudi covid 19, ki je izbruhnil decembra 2019 na Kitajskem in se je v Slovenijo razširil 4. marca 2020. Vlada RS je začela takoj sprejemati ukrepe za zajezitev epidemije, NIJZ pa je ljudi začel vabiti k cepljenju. Kljub temu da je epidemija nevarna, da je umrljivost visoka ...Celoten kometnar, ki ga je napisal Stanislav Slatinek, si lahko preberete v aktualni številki tednika Družina ali na spletni strani založbe Družina.

Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.

Sodišča ne morejo dati svobode, upiranje NIJZ-ju ne bo pregnalo virusa in električna vozila ne bodo rešila narave - ali kako je epidemija namesto zdravstvenega postala pravni problem.

Tina Mrak in Veronika Macarol se bosta v razredu 470 v današnji zadnji regati borili za olimpijsko odličje. V skupni razvrstitvi zasedata četrto mesto, za bronom pa zaostajata za 9 točk. Tu so še drugi poudarki oddaje: - NIJZ pripravlja pravno podlago za aplikacijo v zvezi s pogoji PCT - 2TDK zagotavlja: drugi železniški tir Divača-Koper bo končan do maja 2026 - V Bejrutu se spominjajo prve obletnice silovite eksplozije in žrtev tragedije - Za sobivanje z zvermi pri nas bo treba vložiti še veliko napora

Stopnjuje se vročica pred četrtfinalno tekmo slovenske košarkarske izbrane vrste na olimpijskih igrah v Tokiu. Številni domači športni navdušenci so si že nastavili budilke za nočni ogled tekme proti Nemcem, ki se bo začela ob treh zjutraj po našem času. Slovenija je na papirju favorit, zato marsikdo že pogleduje tudi proti polfinalu. NIJZ ima do petka čas za pojasnila o aplikaciji za preverjanje pogoja PCT. Telemach nad Telekom s skoraj 30-milijonsko tožbo. Evropska unija je primer Timanovska označila za brutalno represijo Lukašenkovega režima

Aplikacija za preverjanje pogoja PCT se uporablja; ni pa znano, ali ima pravno podlago. Nacionalni inštitut za javno zdravje kljub izteku roka še vedno ni predložil zahtevanih pojasnil in takšno sodelovanje je po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik skrb vzbujajoče. Stresni testi bank v evrskem območju kažejo, da imajo slovenske banke tudi v neugodnih razmerah dovolj kapitala, Nova KBM se odreže malo bolje od NLB. Očitno so banke v zadnjih letih bolj previdne pri kreditiranju. Poljska je beloruski atletinji Kristini Timanovski podelila humanitarni vizum, njen mož Arsenij Zdanevič je medtem zapustil Belorusijo. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti so v mariborski Sinagogi pripravili predavanje o nedavno sprejeti definiciji anticiganizma. Ta je po besedah Vere Klopčič pomembna zato, ker je umestila spomin na romski genocid v dejavnosti za spomin na holokavst.

Epidemija koronavirusa dobiva nov zagon. Glavno vlogo imajo uvožene okužbe, vendar se v njihovi senci že množijo lokalne, ugotavljajo na Inštitutu Jožef Stefan. Včeraj so ob tisoč 807-ih testih potrdili 111 okužb, kar je največ po 15-em juniju. Da se četrti val ne bo preveč razbohotil, predvsem pa, da ne bodo bolnišnice znova preobremenjene, bi bilo dobro, da se vsaj starejši od 40 let čim prej cepijo in se s tem zavarujejo pred hujšim potekom bolezni. Preostale teme oddaje: - UKOM zaradi začasnega zadržanja uredbe o opravljanju javne službe STA zavrnil junijsko izplačilo - Bolgarski parlament prvič v novi sestavi - Tudi psihiatrična bolnišnica Idrija se spopada s pomanjkanjem kadra

Število potrjenih okužb s koronavirusom se povečuje. Včeraj so ob tisoč 846 PCR-testih potrdili 84 okužb. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v državi zdaj 610 aktivnih primerov okužbe. Veliko novih primerov je uvoženih iz tujine. Pristojni mladostnike, ki se vračajo z maturantskih izletov, in tudi druge, ki dopustujejo v tujini, zato pozivajo, naj bodo ob vrnitvi dodatno previdni in se izogibajo stikom s starejšimi. Preostale teme oddaje: - V Grčiji in Franciji kmalu obvezno cepljenje za vse zdravstvene delavce. - Dva nekdanja vodilna v Alstomu zanikata krivdo za korupcijo pri TEŠ6. - Bo šoštanjska termoelektrarna kmalu delovala na les in lesno biomaso?

V Sloveniji smo po dostopnih podatkih do zdaj skupno prejeli 860 tisoč odmerkov cepiva proti covidu. Porabili smo jih manj kot 650 tisoč. Razlika je torej več kot 200 tisoč odmerkov. Da cepljenje poteka prepočasi, meni tudi vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bodo ta teden pokrili 85% vseh naročil za osebe stare nad 50 let, ti bodo cepljeni s Fizerjevim cepivom in tudi vsa naročila za cepivo Astrazeneke. Ob tem naj povem, da je NIJZ za cepivo Astrazeneke prejel le za 7300 odmerkov naročil, ki jih bo danes tako zlahka zagotovil. Prav tega cepiva je, kot razberemo iz današnji podatkov, največ na zalogi še neporabljenega. Preostale teme oddaje: - Ob začetku splošne mature Sindikat vzgoje in izobraževanja začenja zbiranje podpisov za odstop šolske ministrice Simone Kustec; med očitki sprejemanje nedorečenih in škodljivih ukrepov. - V Velenju zaradi vse dražjih emisijskih kuponov napovedujejo višje cene električne energije in posledice za gospodarstvo. - Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska v pogovoru za Radio Slovenija: "Srečanja na visoki ravni so pomembna kot oblika pritiska na Lukašenkov režim".

Ime tedna je postala Ksenija Lekić, vodja programa za duševno zdravje mladih To sem jaz, v okviru katerega pri celjski enoti NIJZ deluje tudi spletna svetovalnica, kjer so od njenega nastanka pred 20 leti odgovorili že na več kot 45 tisoč vprašanj o težavah in dilemah odraščanja.

Epidemiološka slika pri nas se izboljšuje, razmere pa so še vedno resne v bolnišnicah. Ob odkritju prvih primerov indijske različice virusa v severni Italiji je epidemiologinja Eva Grilc iz NIJZ pojasnila, da gre za dvojno mutirani sev iz Indije, ki ga pri nas za zdaj ni. Roman Jerala s Kemijskega inštituta ob tem meni, da indijska različica ne bo povzročala hujših težav, saj naj ne bi bila tako nevarna kot južnoafriška ali brazilska. V načrtu za okrevanje zdravstvu namenjenih 225 milijonov, a to je še vedno premalo Kranjski policisti ob pomoči ameriških kolegov preprečili načrtovan strelski pohod v eni od srednjih šol Platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva: medijska svoboda kot temelj demokracije se poslabšuje, tudi v Sloveniji

Alkohol na različne načine napaja pandemijo koronavirusa. V Svetovalnici smo spregovorili tako o tveganem pitju med epidemijo kot o učinkih alkoholne politike. Z nami je bil Rok Zaletel iz NIJZ.

Pred dnevi so javnost vznemirili izsledki raziskave NIJZ, po kateri je večina vprašanih študentov odgovorila, da pri sebi opažajo motnje razpoloženja, skoraj četrtina pa celo samomorilno vedenje. V Radijski tribuni smo se o stiskah študentov pogovarjali s svetovalko iz psihološke svetovalnice Študentske organizacije Univerze v Mariboru, s predsednikom te organizacije, klinično psihologinjo iz Zdravstvenega doma Maribor in študentom mariborske Univerze, ki nam bo na podlagi izkušenj predstavil, kaj pomeni biti študent v obdobju epidemije.

Neustrezno razmerje živil na krožniku in prevelike količine lahko vodijo v previsok vnos energije in čezmerno telesno težo, poudarja Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz NIJZ. Pomaga lahko tudi v svetu uveljavljeno pravilo dlani ali metoda zdravega krožnika.

Ob vnovičnem zaprtju države vrtci v varstvo sprejemajo le otroke staršev, ki delajo v kritični infrastrukturi. Ker pa deluje tudi velik del drugih dejavnosti, so se številni starši znašli v stiski. Zapira se tudi večina trgovin, terase lokalov, ki so bile odprte, gibanje je omejeno na regije, na prostem je obvezno nošenje mask. Ostale teme: - NIJZ predlaga cepljenje z AstraZeneco samo za ljudi, stare od 60 do 64 let. - V Hongkongu obsodili najvidnejše aktiviste za ohranjanje demokratičnih pravic. - Kako bodo graditev drugega tira občutili krajani? Več sto jih je že vključenih v monitoring. - Do jutri popoldne sončno in toplo, nato plohe in nevihte.

Po dveh tednih slabšanja epidemičnih razmer je Slovenija na pragu že tretjega zaprtja javnega življenja. Strogi omejitveni ukrepi bodo veljali od 1. do 11. aprila. O tem, kako resne so razmere, kako nevarne so nove različice koronavirusa in kaj lahko v slabih dveh tednih dosežemo tako s cepljenjem kot z omejitvijo stikov, se je Vesna Martinec pogovarjala z direktorjem UKC Maribor dr, Vojkom Flisem in dr. Zoranom Simonovićem iz NIJZ.

V obalno-kraški regiji z jutrišnjim dnem zaradi poslabšanja epidemiološke slike znova velja prepoved zbiranja, prepovedana sta vstop v regijo in izstop iz nje, razen v 12-ih izjemah, šole pa ostajajo odprte. Zakaj je Obala spet v rdečem oziroma celo hodi po črnem robu? Kot je nakazal vodja NIJZ-ja Milan Krek, gre poslabšanje morda pripisati tudi širjenju angleške različice virusa. Ostale teme: - Upad BDP-ja manjši od pričakovanega - Vlada iz osnutka načrta za okrevanje umaknila oznako interno - Evropski voditelji: Unija mora prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost - V žirovski Alpini vročajo prve odpovedi, brez dela bo ostalo 38 delavcev

Pred nami je konec tedna, ko bo vendarle zadišalo po pomladi. Vremenoslovci napovedujejo prijetne temperature, ker pa je to tudi prvi konec tedna po daljšem obdobju, ko v državi ne velja omejitev gibanja na občine, je danes in jutri pričakovati povečan obisk turističnih središč. Pristojni ob tem pozivajo k spoštovanju preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, da se relativno ugodna epidemiološka slika ne bi poslabšala. Druge teme: - Šolniki v Mariboru pred koncem počitnic danes na množično testiranje - NIJZ posodobil strategijo cepljenja proti covidu-19 - Avstrijski gostinci bi odprli lokale, v Nemčiji ob odpiranju šol pričakujejo povečanje števila okužb - Platforma Crossrisk z ažurnimi informacijami o snegu in nevarnosti plazov

Slovenija je glede cepljenja proti covidu med uspešnejšimi državami v Evropi in na svetu. Z enim odmerkom smo cepili že več kot 71.000 najbolj ogroženih prebivalk in prebivalcev. Prav v tem tednu pa pričakujemo največjo pošiljko cepiva do zdaj – približno 38.000 odmerkov. Ali nam bo uspelo prehiteti virus in do poletja cepiti 70 odstotkov populacije? Kdaj bo dovolj cepiva za vse? Kako bo organizirano množično cepljenje, saj gre namreč za velik logističen izziv? Zakaj pa ljudje zbolevajo kljub cepljenju? Odgovore ponujajo avtor voditelj oddaje Iztok Konc in sogovorniki. Gostje: • zdravnica Nadja Šinkovec-Zorko, NIJZ, • državni sekretar Jelko Kacin, nacionalni koordinator za logistiko cepljenja, • dr. Aleš Rozman, Klinika Golnik, • dr. Roman Jerala, Kmeijtski inštitut.

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije.

Nov teden je prinesel dodatno rahljanje protikoronskih ukrepov. S sproščanjem dejavnosti pa se povečujejo zahteve po negativnem izvidu testa na koronavirus, z izjemo že cepljenih in prebolevnikov. V Radijski tribuni boste slišali, kakšna dokazila ti potrebujejo in kje jih lahko pridobijo; ob tem pa še najnovejše podatke o dobavah cepiv, dosedanjem poteku cepljenja, neželenih stranskih učinkih in prekuženosti. Gost Vesne Martinec je bil Zoran Simonović, NIJZ.

Maševal je nadškof Alojzij Cvikl. Sveto mašo so glasbeno spremljale skavtinje. Petje smo predhodno posneli in za potrebe prenosa predvajali posnetek - v skladu z navodili SŠK in NIJZ!

Kdaj boste na vrsti za svoj odmerek cepiva proti covidu-19, naj bi izvedeli danes. Vlada in NIJZ bosta predstavila načrt cepljenja za prvo polovico leta, razjasnili naj bi tudi, ali se je naša država res odrekla delu cepiva, ki bi nam pripadal. Medtem so ponekod iz zdravstvenih domov že poklicali nekatere starostnike, ki jih bodo cepili z včeraj prispelo pošiljko Pfeizerjevega cepiva. Ostale teme: - Bi lahko Erjavec ostal brez podpore poslancev? - Plače stavkajočih policistov na spletu - Z izigravanjem predpisov v Kranjski Gori živahno kot nekoč - Svarila pred novimi neredi Trumpovih oboroženih podpornikov

Maševal je domači župnik Ervin Mozetič. Somaševal je dhp Ciril Bajt. Peli so: Ervin Mozetič, Ciril Bajt in nekateri pevci domačega pevskega zbora. Petje je bilo vnaprej posneto ter predvajano med mašo, v skladu z navodili NIJZ in SŠK, za preprečevanje širjenja okužb novega koronavirusa.

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.

Kdaj se pitje alkohola sprevrže v alkoholizem? Ta odvisnost od legalne droge, kar lahko predstavlja alkohol, močno poseže v zdravje posameznika, velikokrat so posledice nepopravljive, pa tudi v življenje družine. V času koronavirusa smo ujeti med štiri stene naših domov. To povzroča dodatne stiske in tesnobna občutja. Ali epidemija vpliva na zasvojenost z alkoholom - jo manjša ali veča? O tem voditeljica Darja Groznik in gostje: - dr. Mirjana Radovanović, predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola, Psihiatrična klinika Ljubljana, - dr. Anja Andrejč, psihologinja iz CSD Pomurje, enota Ljutomer, - Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA na NIJZ, - Alja iz Društva anonimni alkoholiki.

Sreda je prinesla skrb vzbujajoče podatke o širjenju koronavirusa: v državi imamo več kot 1500 novih primerov okužbe, umrlo je 8 bolnikov s covidom 19. Zdravstveni minister Tomaž Gantar je danes dejal, da bi bilo treba čim prej popolnoma ustaviti javno življenje, dnevi prihajajočih krompirjevih počitnic so po njegovem mnenju najbolj primerni za to. Medtem se številni posamezniki srečujejo s težavami, ker NIJZ ne izdaja več karantenskih odločb, ki so bile do zdaj podlaga za izplačilo nadomestila plače: ttttt - Stike okuženih bi ob pomoči delodajalca iskal Inštitut za medicino dela ttttttt - Kandidata za ustavnega sodnika in viceguvernerko brez poslanske podpore ttttttt - Opozicija za izredno sejo o vladnem kadrovanju ttttttt - Glavni evropski pogajalec Barnier: brexit brez dogovora realna možnost

Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.

Prelet prvega poraza v Eurocupu ter prve zmage v ABA ligi, NIJZ what the fuck!?... Aja pa Kendrick Perry je bil največji steal v tem offseasonu.

Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?

Letos se glede na obširna poročanja v medijih zdi, da je covid edina zdravstvena težava na svetu. Druge bolezni so potisnjene v ozadje. Danes zato opozarjamo na povečano število obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Na NIJZ so namreč do letošnjega avgusta zabeležili že več obolelih ljudi kot v celotnem lanskem letu. Za Lymsko boreliozo je zbolelo že več kot 5.500 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom pa več kot 140. Pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, se lahko zaščitimo. Dobra novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Tam so prejšnji teden odobrili novo naravno sredstvo za boj proti klopom, pa tudi komarjem in drugim žuželkam. Snov, ki je zelo učinkovita kot repelent in insekticid, so našli v lesu cedre. Več pa v Ultrazvoku farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Izvedla radijca Lucija Fatur in Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/Pixabay

Slovenijo je že zajel drugi koronavirusni val. Tako pravi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, ki je optimist, da ga bomo uspeli zajeziti še pred začetkom novega šolskega leta. V državi smo včeraj ob nekaj manj kot 600 testih odkrili še 14 novih okužb, po tri v občinah Murska Sobota in Kranj. V oddaji še: - Janšev tvit o Srebrenici razburja - Za Slovence v Italiji jutrišnji dan zgodovinskitttt - Ustanovitev slovenskega letalskega prevoznika še ni zamrla tttttt

Ukrepi po epidemiji se sproščajo in poletni tabori, oratoriji, delavnice tujih jezikov za otroke in mladino so spet postali izvedljivi. Ostaja pa mnogo vprašajev. Kakšne omejitve je potrebno upoštevati? Kako varno in odgovorno izpeljati počitniški teden? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z zdravnico z NIJZ Simono Perčič.

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

V tretjem spletnem pogovoru “Opozicija” smo govorili o oceni stanja epidemije v Sloveniji, kje smo v primerjavi z drugimi državami in kakšni morajo biti naši naslednji koraki. Dr. Jernej Štromajer se je o tem pogovarjal z direktorjem NIJZ dr. Ivanom Erženom, znanstveno svetnico dr. Brigito Skela Savič, s poslancem dr. Francem Trčkom in družinskim zdravnikom Andrejem Lazarjem.

- Kako globok je razkol med NIJZ in vlado? ttttttt - Novi predsednik protikorupcijske komisije Šumi: Glavna naloga KPK je preventiva ttttttt - Bogoslužja ob cvetni nedelji brez fizične navzočnosti vernikov

Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, opozarjajo slovenski raziskovalci, saj igra eno ključnih vlog pri optimalnem delovanju človeškega telesa. V organizmu je namreč vpleten v številne procese. Zato je strokovnjake zanimalo, kakšna je preskrbljenost odraslih prebivalcev Slovenije z vitaminom D. Po besedah vodje projekta prof. dr. Igorja Pravsta je obsežna raziskava razkrila, da nam v zimskih mesecih vitamina D primanjkuje. Podrobneje pa v Ultrazvoku. Sodelujeta prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dr. Urška Blaznik z NIJZ. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok Konc. Foto: 12019/ Pixabay

15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.

Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ne zmore prečrpati dovolj krvi. Bolnice in bolniki morajo zato pogosto na zdravljenje v bolnišnico. Podatki kažejo, da lahko v Sloveniji kar 16.000 hospitalizacij letno pripišemo prav srčnemu popuščanju. Kako naj živi bolnik s srčnim popuščanjem, da bo njegovo življenje kakovostno? Kje naj poišče informacije in kam naj se obrne po pomoč? Vprašanj je še veliko. Nanja v Murski Soboti odgovarjajo s »Programom ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju«. Projekt izvajata tamkajšnja Splošna bolnišnica in Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Gosti oddaje Ultrazvok bodo doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak (Splošna bolnišnica Murska Sobota in NIJZ) in mag. Silva Nemeš ter Peter Beznec (oba Center za zdravje in razvoj Murska Sobota). Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Damjana Nemeš, arhiv CZR Murska Sobota

Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.

Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %. Najbolj se je povečala med mladostniki med 15. in 19. letom starosti, za kar 73 % , močno, za kar 43-odstotkov je narasla poraba antidepresivov, poraba psihostimulansov pa kar za 88 odstotkov. V tem času se je na primarni zdravstveni ravni število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za več kot četrtino, v specialistični ambulantah se je število takih obravnav povečalo za več kot 70 odstotkov, največ v skupini med 15 in 19 letom starosti. Najpogosteje so pomoč poiskali zaradi motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj ter motenj vedenja in čustvovanja, kažejo podatki najnovejše publikacije NIJZ. A ne gre le za to, da so čakalne dobe na strokovno pomoč neznosno dolge: težava je tudi v drugih vidikih dostopnosti. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so zato s pomočjo več kot 130 mladostnikov naredili raziskavo o dostopnosti, v kateri jih je bolj kot same čakalne dobe zanimalo, kako so pomoč sprejeli in ali jim je ponujena oblika pomoči sploh lahko pomagala iz stisk in težav.

Medtem ko zakonodaja vse bolj omejuje prodajo tobačnih in sorodnih izdelkov, tobačna industrija ponuja nove oblike kadilskih pripomočkov. Trend v zadnjih mesecih so naprave, ki tobak le segrevajo. So vse te nove oblike "kajenja" res manj škodljive, kako njihovo prodajo ureja zakonodaja in ali ta ob vse pestrejši ponudbi kadilskih pripomočkov bitko za zmanjšanje števila kadilcev sploh lahko dobi? Gostja oddaje Helena Koprivnikar z NIJZ je spomnila tudi na povsem brezplačne programe za opustitev kajenja, s katerim si je do opustitve kanjenja pomagala tudi Lea Hedžet. "Enkrat sem že poskusila opustiti kajenje, a nisem bila dovolj odločna. Po naključju sem izvedela za program in znance, ki so uspešno prenehali s kajenjem. Vsako cigareto je treba ozavestiti, jo oštevilčiti, vsako pokajeno cigareto je treba zabeležiti. Potem je bil tu še skupinski moment, saj smo na koncu programa podpisali pogodbo, da do določenega časa ne bomo prižgali cigarete. Obljube ne moreš prelomiti." Lea Hedžet je nekdanja kadilka in pravi, da to postaneš, le če si močno želiš: "Vsak mesec sem shranjevala toliko denarja, kolikor sem ga prej porabila za cigarete. V 10 mesecih sem prihranila za družinski dopust."