Podcasts about nijz

Od jutra je bilo v napadih izraelske vojske na Gazo ubitih več kot 40 Palestincev, med njimi več iskalcev humanitarne pomoči. Iz Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem so sporočili, da so izraelski napadi, kot so bili današnji na stanovanjske stavbe v mestu Gaza, del prizadevanj, da bi bile življenjske razmere za preživele večmesečnega smrtonosnega bombardiranja neznosne. Drugi poudarki oddaje: - Bo Evropska unija v boju proti zlorabam otrok na spletu segla po množičnem nadzoru zasebnih sporočil? - NIJZ opozarja, da število primerov lymske borelioze, ki jo prenašajo klopi, narašča. - Novogoriški festival Mesto knjige sinoči sklenili s pogovorom s francoskim sociologom in filozofom Didierjem Eribonom.

Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.

V programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se«, ki deluje znotraj mariborske enote NIJZ, pripravljajo dan odprtih vrat. V največji meri se ukvarjajo z odvisnostjo od drog, v zadnjem času pa so v ospredju tudi težave zaradi čezmerne uporabe moderne tehnologije. V Radijski tribuni o tem, da pri zasvojenosti ni starostnih mej, kako prepoznati različne oblike zasvojenosti in kakšen je potek zdravljenja.

Sodišče v Celju bo čez slabo uro razglasilo sodbo v zadevi Trenta. Med obtoženimi je predsednik SDS Janez Janša. Specializirano državno tožilstvo zanj in prvoobtoženega nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica zahteva dve leti zapora, za Klemna Gantarja pa leto dni pogojne kazni. Drugi poudarki oddaje: Washington grozi z umikom iz pogajanj o koncu vojne v Ukrajini. V enem od najbolj smrtonosnih ameriških napadov na Jemen najmanj 58 smrtnih žrtev. NIJZ potrdil 36 zastrupitev zaradi onesnažene vode v ljubljanskem Maksimarket.

Pred petimi leti smo se zbudili v epidemiji, ki je bila razglašena večer prej. V tistem obdobju smo večkrat slišali, da naša življenja nikoli več ne bodo enaka. Kako je epidemija covida 19 v resnici spremenila naša življenja, kakšen je njen vpliv 5 let pozneje? Kaj so se naučili prebivalci, kaj se je naučila zdravstvena in epidemiološka stroka in kaj država? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 , v katerem tudi o tem, kako smo pripravljeni na morebitni izbruh nove epidemije nalezljive bolezni in kaj moramo še postoriti. Gostje bodo: dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana; dr. Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ; Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU.

Raziskovalci spremljajo 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih virusnih družinVirologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ RSV (NIJZ) TUKAJ Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ

Pred nami je zima, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka, Urad za stanje okolja, Arso; Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije; Simona Perčič, zdravnica, NIJZ.

Danes obeležujemo svetovni dan boja proti odvisnosti, ponavljanju določenega vedenja, ki ima za posameznika škodljive posledice, prav tako pa negativno vpliva na njegove bližnje in družbo kot celoto. Pojem odvisnosti oziroma zasvojenosti že dolgo ne zajema zgolj kemične odvisnosti, torej od alkohola in prepovedanih drog, pač pa tudi nekemične, kot so zasvojenost od ekranov, socialnih omrežij, videoiger ali pornografije. Kako prepoznamo, da je posameznik odvisen od nečesa oziroma zasvojen z nečim, kako uspešni smo na področju preprečevanja različnih vrst odvisnosti, kako je s strokovnimi smernicami in protokoli ustreznega delovanja. Gostje Studia ob 17-ih so bile: Mateja Jandl, NIJZ, dr. med., specialistka javnega zdravja, ki pokriva področje drog Manca Kozlovič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija (No Excuse) Natalija Kašman, predstavnica Centra Šteker, kjer se ukvarjajo s podporo in pomočjo pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij Anica Pišl, predsednica društva Svetla pot, ki nudi pomoč in podporo pri odvisnostih ter rehabilitaciji

Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.

V izraelskih napadih v Gazi in Libanonu je danes življenje izgubilo najmanj 127 ljudi, kar pomeni, da je današnji dan eden najbolj smrtonosnih od začetka vojne. Še naprej se vrstijo odzivi na izraelsko prepoved delovanja agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, Hezbolah pa je imenoval novega vodjo. V oddaji tudi o tem: - Madžarski premier Orban na obisku v Gruziji volitve označil za poštene in demokratične - Strokovno srečanja NIJZ o absentizmu: pomembno prepoznavanja tveganj že pri delodajalcih - Izteka se mesec požarne varnosti. Kako zmanjšati tveganje za požar?

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja je potekal pod geslom Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju v delovnem okolju. Zaposleni preživimo na delovnem mestu kar 60 odstotkov svojega časa, zato si moramo prizadevati za bolj zdrava delovna mesta, varno in zdravo delovno okolje namreč lahko deluje kot zaščitnik duševnega zdravja. V petkovem svetovalnem servisu bo naša gostja dr. Ditka Vidmar, vodja skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela v okviru programa za duševno zdravje MIRA na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdravitiGastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš (NIJZ, MF Ljubljana, Rogaška Slatina) si prizadeva, da bi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Prav njo namreč lahko povežemo s kroničnim gastritisom in z nastankom razjed na želodcu ali dvanajstniku. Bakterijo Helicobacter pylori lahko okrivimo za številne primere raka na želodcu. Zato v Zdravstvenem domu Maribor in v Zdravstvenem domu Ljubljana vabijo vse, ki so stari med 30 in 34 let na testiranje na Helicoacter pylori. V Sloveniji je namreč okuženih kar približno 25 odstotkov ljudi, vendar mnogi za okužbo sploh ne vejo. Foto: CDC/Dr. Patricia Fields, Dr. Collette Fitzgerald (PHIL #5715), 2004/ PublicDomain Testiranje v ZD Maribor (EUROHELICAN) TUKAJ Testiranje v ZD Ljubljana (TOGAS) TUKAJ

Predsodki in stigmatizacija ne pripomorejo k rešitvi problema Svetovna zdravstvena organizacija je marca sporočila, da je na svetu debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji približno 400.000 (po oceni NIJZ). "Osupljivo število ljudi živi z debelostjo," je dejal glavni avtor analize, ki jo je objavila znanstvena revija Lancet. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji so ob tem poudarili, da smo mejnik presegli prej, kot so pričakovali – to je leta 2030. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo pri zdravljenju debelosti TUKAJ S sogovornicami in sogovornikoma smo se prejšnji teden na Biotehniški fakulteti v Ljubljani udeležili 7. Simčičevega simpozija z naslovom Debelost kot izziv moderne družbe, ki je problematiko prav tako osvetlil z različnih zornih kotov. Posnetek simpozija o debelosti TUKAJ

Ključ do dobrega počutja tako odraslih kot otrok je kakovostno in dovolj dolgo spanje. Več o pomenu spanja sta nam zaupali Špela Šebenik in njena sogovornica Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ, ki sta naslovili tudi vprašanje, zakaj se odrasli drugače odpravljamo spat kot otroci. Otroci pa se lahko odpravijo spat s pravljicami: z branjem iz knjig, spontanim pripovedovanjem ali poslušanjem oddaje Lahko noč, otroci!. Prihodnjih pet četrtkov boste lahko slišali nove radijske uspavanke sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastale v sodelovanju prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija. Režiserka Špela Kravogel nam je predstavila nova pravljična doživetja oddaj Lahko noč, otroci!. Prva bo na sporedu nocoj.

Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.

Pogovor s pediatrom Petrom NajdenovimNa Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc. Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ Stanje v Sloveniji TUKAJ  

Dan pred letošnjim Festivalom duševnega zdravja, ki bo tokrat v Mariboru, bomo o duševnem zdravju aktivnih na trgu dela govorili tudi v Svetovalnem servisu. Dobro počutje v delovnem okolju je nadvse pomembno, saj prav delovno okolje lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Za dobro počutje so odgovorni tako delodajalci kot zaposleni. Naša gostja bo dr. Ditka Vidmar, vodja Interdisciplinarne skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, ki deluje v okviru programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja na NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ... Na presenečenje mnogih je v sicer pregovorno zadržani Nemčiji z začetkom aprila (2024) začel veljati zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo. Ta omogoča, da jo lahko vsak polnoletni prebivalec povsem legalno kupi ali do tri rastline goji sam doma. Konopljo lahko uporabi tako za samozdravljenje kot tudi za užitek – za tako imenovane rekreativne namene. Če je to storila Nemčija, se mnogi zdaj sprašujejo, ali bi po tej poti morala iti tudi Slovenija. O tem vprašanju v Intelekti debatirajo: zdravnica Mateja Jandl (NIJZ)psihiater doc. dr. Andrej Kastelic (Psihiatrična klinika)raziskovalka in predavateljica doc. dr. Vera Grebenc (Fakulteta za socialno delo)pravnica Varja Holec in Julija Vita Glas (Mladinska zveza Brez izgovora) V Sloveniji je, tako kot tudi v Nemčiji in drugih državah, konoplja oziroma marihuana ali trava najbolj razširjena prepovedana droga. Pripravlja Iztok Konc. Konoplja: droga, zdravilo ali posel: https://365.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174987378

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki V ponedeljek (8. 4. 2024) smo poročali o smrti osnovnošolca iz Novega mesta zaradi meningokoknega meningitisa. Ob tem žalostnem dogodku mnoge skrbi; zastavljajo si številna vprašanja. Zakaj zdravniki kljub intenzivnemu zdravljenju z antibiotiki najstnika niso uspeli rešiti? Za kakšno okužbo je šlo? Kako se je okužil? Zakaj so epidemiologi poiskali vse tiste, s katerimi je bil fant v stiku? Kdo je lahko ogrožen? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja pediater in infektolog doc. dr. Marko Pokorn s Pediatrične klinike v Ljubljani. Dr. Pokorn je v prvem odzivu za Radio Slovenija povedal: Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo. Več v Ultrazvoku. O meningokoknem meningitisu (NIJZ) TUKAJ

Ob vse daljših dneh in toplejšem vremenu je pomlad za večino letni čas optimizma, energije in rasti. Vseeno pa se kar nekaj ljudi v teh mesecih, predvsem marca in aprila, spopada z bolj neprijetnimi stranmi prehoda v toplejši del leta, in sicer s tako imenovano spomladansko utrujenostjo. Ta se najpogosteje izraža kot povečana utrujenost, zaspanost in splošno pomanjkanje energije, lahko pa se pojavijo tudi težave z zbranostjo ali čustvena nihanja, povečana razdražljivost in tesnobnost. Kako ukrepamo ob spomladanski utrujenosti, kaj pomaga in kaj ne, pa tudi kako je s preventivo, preverimo v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Nastja Salmič Tisovec, univerzitetna diplomirana psihologinja in koordinatorka za področje duševnega zdravja na novomeški enoti NIJZ.

V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?Sogovorniki: Romana Šepul, pomočnica ravnatelja vrtca v Mežici Janko Plešnik, ravnatelj vrtca in osnovne šole v Mežici Matej Ivratnik, NIJZ Neda Hudopisk, NIJZ Darja Komar, geologinja in vodja turističnega rudnika Podzemlje Pece mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, MOPE Anton Preksavec, župan občine Dravograd

Svetovno združenje za spolno zdravje v Deklaraciji o spolnih pravicah ugotavlja, da se spolnega zdravja ne da opredeljevati brez širšega razumevanja spolnosti, za njegovo doseganje pa je ključna celovita in sistematična spolna vzgoja, ki mora biti prilagojena starosti, znanstveno natančna, kulturno kompetentna in osnovana na človekovih pravicah, enakosti spolov ter pozitivnem pristopu k spolnosti in užitku. Od leta 1985 v Sloveniji nimamo več samostojnega predmeta spolne vzgoje, mladi večino informacij dobijo na spletu, kjer naletijo tudi na številne dezinformacije, mite, stereotipe, predsodke, laži. Pogosto je vir informacij za njih tudi pornografija, ki jo, vsaj v začetku, gledajo tudi kot izobraževalno vsebino. Ali torej potrebujemo ne le sistematično temveč predvsem celovito spolno vzgojo v šolah? Urška Henigman se je o tej obširni in kompleksni problematiki pogovarjala z gosti v studiu. To so bili: Zgodovinarka doktorica Maja Vehar, ki je raziskala smernice spolnovzgojnega dela od 50. do 70. let 20. stoletja v Sloveniji, Tinkara Srnovršnik, doktorica medicine specialistka ginekologije in porodništva, ki kot strokovna sodelavka sodeluje pri portalu NIJZ za mlade #tosemjaz, učiteljica biologije Zorica Potisk, ki je na Gimnaziji Kočevje ves čas na voljo dijakinjam in dijakom za pogovore o spolnosti in intimi, športna pedagoginja Špela Bergoč z Zavoda za šolstvo, sociolog in med drugim tudi raziskovalec intimnih življenjskih stilov mladih profesor doktor Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalec Tim Prezelj, ki je pripravil analizo kurikuulumov in učbenikov s področja spolne vzgoje v Sloveniji.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V tretji in zadnji epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim junakinjo in junaka. David Zupančič je specializant infektologije, pisatelj ter avtor knjige Življenje v sivi coni in prihajajoče knjige Znanost mirnega življenja. Marjeta Ferlan Istinič je vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, nad katerim bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V današnji epizodi govorimo o Nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA, ki poteka od leta 2018. Kakšni so rezultati in kaj vse se načrtuje do leta 2028. Govorimo tudi o učenju tehnik mirnega življenja, čustvovanja in poti do boljšega počutja. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moja sogovornika in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junaki3 Pogovor za zadnjo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://www.youtube.com/watch?v=_-QcT5yFExI Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

V tednu, ko smo zaznamovali dan duševnega zdravja, bomo četrtkov Svetovalni servis posvetili dobremu duševnemu počutju na delovnem mestu. V življenju največ časa porabimo za spanje in delo. Zato je dobro duševno počutje na delovnem mestu še kako pomembno, delovno okolje pa lahko krepi ali pa poslabšuje naše duševno zdravje. Naša gostja bo dr. Tatjana Novak Šubara, univ. dipl. psihologinja iz nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA pri NIJZ. Pokličite ali nam pišite.

Sogovornica v dvajseti epizodi podkasta je Nuša Crnkovič, ki je opravila specializacijo iz forenzične psihologije na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem. Njene delovne izkušnje so bogate in raznolike, od strogo varovanih psihiatričnih zaprtih oddelkov v Veliki Britaniji, preko varnih hiš Tajske pa vse do slovenskega NIJZ. Govorila sva o funkciji forenzičnega psihologa, o definicijah osebnostnih motenj in sociopatije ter o principih diagnostike in rehabilitacije posameznikov, ki bi jih morda označili za “psihopate”. Kaj sploh je definicija psihopata, kako se lahko vsak izmed nas izogne stigmi in v katerih filmskih uspešnicah so uspeli na najbolj prepričljiv način prikazati pravega psihopata, pa vam bo Nuša zaupala v pogovoru. Obenem pa tudi omenila, kako je v Republiki Sloveniji oblikovana mreža za psihološko pomoč, kam se lahko ob težavah zateče vsak od nas in zakaj je tako zelo pomembno, da v hudi stiski s tem ne odlašamo predolgo. Epizoda je nastala v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno: https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje/program-varuh-zdravja Nacionalni program duševnega zdravja MIRA je dostopen na: https://www.zadusevnozdravje.si/  Projekt Nisi Okej, Povej Naprej lahko spremljate na Instagramu (@nisiokejpovejnaprej) ali na: https://nisiokejpovejnaprej.si V pogovoru omenjava film No Country for Old Men, predvsem lik Antona Chigurha. Izsek pogovora na bencinski postaji lahko pogledate na: https://youtu.be/ZY0DG8rUnCA?si=uYxMGTU6dM9DBwHW Omenjava knjige: The Talented Mr. Ripley (Patricia Highsmith), Ko Telo Reče Ne (Gabor Maté), Ti Povem Zgodbo? (Jorge Bucay), Alkimist (Paulo Coehlo). Raziskava o nevarnosti socialne izolacije: Holt-Lunstad J et al. Social relationship and mortality risk: a meta-analytic review. PLoS Med, 2010.

Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?Sogovorniki: Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka, ARSO, dr. Majda Pohar, zdravnica in specialistka higiene na NIJZ, Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, Patricjo Božič, energetski svetovalec mreže ENSVET, dr. Peter Prislan, vodja Laboratorija za lesna goriva, Gozdarski inštitut Slovenije.

»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.

Da je dobro duševno zdravje pomembno, se bomo lahko prepričali danes, saj so pred pol ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli prvi Festival duševnega zdravja. Predavanja, delavnice, svetovanja, predstavitve in stojnice privabljajo prav vse generacije vse do 19. ure. Tako želijo v okviru projekta MIRA, nacionalnega programa duševnega zdravja pod pokroviteljstvom NIJZ, približati vsebine, ki pomagajo pri krepitvi in ohranjanju duševnega zdravja. Duševno zdravje ima poseben pomen tudi v tretjem življenjskem obdobju, saj napačno mislimo, da so nekatere težave v starosti kar običajne in nujne. Lucija Fatur je k pogovoru povabila doc. dr. Olivero Stanojević Jerković, dr. med., specialistko socialne medicine in javnega zdravja z NIJZ.

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer Takrat 22-letni Žiga Spreitzer je septembra leta 2021 zaradi zapleta po cepljenju proti covidu-19 več kot mesec dni preživel v bolnišnici. Dvanajst dni po cepljenju s cepivom Janssen je namreč začutil močno bolečino v nogi in takoj odšel na urgenco. Zdravniki so ugotovili, da je njegovo število trombocitov nizko in da ima v nogi strdek. Danes vemo, da sta zaradi podobnega zapleta po cepljenju dve drugi osebi v Sloveniji umrli, Žiga Spreitzer pa je preživel. Svojo izkušnjo je pred letom in pol že povedal za Val202 in Tednik. Za Ultrazvok pa smo ga vprašali, kakšno je njegovo zdravje danes. Če še čuti posledice zapleta po cepljenju? Ali zdravniki z njim govorijo odkrito in mu stojijo ob strani? Žigo Spreitzerja je poklical Iztok Konc. Foto: Pixabay Poročilo NIJZ o neželenih učinkih o cepljenju proti covidu

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom Ko beseda nanese na trenutne ukrepe proti covidu, več kot sedemdeset odstotkov ljudi podpira zračenje prostorov, izolacijo ob okužbi in uporabo zaščitnih mask v zdravstvenih ustanovah. Bolj čustveni pa so odzivi na cepljenje. Na eni strani upanje in olajšanje, na drugi dvom in jeza. Kdo pa se je najmanj pripravljen cepiti? Odgovor na to in še druga vprašanja o vplivu pandemije na življenje prebivalk in prebivalcev Slovenije v tokratnem Ultrazvoku. Darja Pograjc in Iztok Konc z epidemiologinjo in specialistko javnega zdravja Ado Hočevar Grom (NIJZ) komentirata zadnje rezultate študije SI-PANDA. Foto: Prvi

Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času. Začetek kurilne sezone utegne ob aktualni energetski krizi izdati visok račun tudi pri kakovosti zraka in posledici, zdravju vseh nas. V številnih gospodinjstvih se bodo zaradi varčevanja to zimo izdatneje greli z lesom, ki morda ne bo ustrezno pripravljen, zaradi energetske revščine bo marsikdo kuril tudi smeti, to pa prinaša katastrofalne učinke na zrak. O vplivu onesnaženega zraka na zdravje, med drugim na astmo, zastrupitve, prezgodnje smrti in rojstva ter celo na povečanje števila srčnih zastojev. Sogovorniki: dr. Griša Močnik z Inštituta Jožefa Stefana in Univerze v Novi Gorici; dr. Andreja Kukec z Medicinske fakultete v Ljubljani; Franc Vindišar, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje; mag. Tanja Bolte, Direktorat za okolje in Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-gospodarski zbornici Slovenije. Zapiski: Prejšnja epizoda oddaje: Turbulentna energetska jesen za gospodinjstva ARSO - kakovost zraka NIJZ - priporočila Magistrska naloga Mateja Mažiča: Kazalniki preživetja pri pacientih z zunanjebolnišničnim srčnim zastojem

Pozno popoldne in zvečer je dele Primorske, Štajerske in Koroške zajelo neurje, ponekod je klestila toča. Gasilci so imeli največ dela s črpanjem vode iz objektov in odstranjevanjem podrtih dreves. Na Slavniku pa je strela udarila v moškega, ki je umrl. Druge teme: - Kosovo in Srbija dosegla kompromis glede prehajanja meje, odprto ostaja vprašanje registrskih tablic - NIJZ nad debelost s projektom Prava izbira za lažjo prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov - Slovenski odbojkarji drevi v Stožicah za napredovanje s Francozi, košarkarji v Münchnu z Nemci

Vlada zaradi ogrožene stabilnosti zdravstvenega sistema v spremembe programa storitev obveznega zavarovanja.Premier Golob na konferenci ravnateljev vrtcev in šol: Priporočila NIJZ lahko pomagajo, da bomo ostali odprta družba.Cene življenjskih potrebščin rastejo, plače ostajajo enake. Pri zvezi potrošnikov že opažajo padec kupne moči in zmanjšanje potrošnje.Rusija je pred šestimi meseci napadla Ukrajino, ta danes zaznamuje 31. obletnico neodvisnosti.Nadškof Zore ob dnevu spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov: Kjer domuje zlo, tam pravičnost ostaja zunaj.Predsednik države Pahor se je zahvalil verskim skupnostim za prispevek pri ustvarjanju strpne skupnosti.Papež Frančišek pozval k miru na vzhodu Evrope, vojna je norost, je poudaril.V zvezi društev upokojencev razočarani nad načinom digitalnega izobraževanja.ŠPORT: Roglič brani rdečo majico vodilnega na kolesarski dirki po Španiji.VREME: Delno jasno bo, popolne možne padavine, jutri tudi nevihte.

V Rižanskem vodovodu po obilnejšem dežju v slovenski Istri bolj optimistični, z nadaljnjo omejitvijo rabe vode in še s kakšnim deževjem možnosti za konec krize.NIJZ predlaga prilagajanje epidemičnih ukrepov glede na zasedenost intenzivnih postelj.Vlada sprejela usmeritve za hibridni način dela v državni upravi.Putin pristal na prihod inšpektorjev agencije za jedrsko energijo v Zaporožje.Vreme: V prvem delu noči še možnost močnejših neviht, jutri večinoma sončno.

Vlada je potrdila dva svežnja ukrepov: za pomoč državljanom in podjetjem v boju proti draginji. Prvi sveženj je namenjen najbolj ogroženim gospodinjstvom in invalidom; ti bodo prejeli enkratna denarna izplačila v skupni višini 41 miljonov, od tega 27 miljonov letos, preostalo prihodnje leto. V oddaji tudi: - Hudo neurje po državi je po državi povzročilo veliko nevšečnosti; veter je podiral drevesa in odkrival strehe, več ljudi poškodovanih - NIJZ za jesen v prvi fazi ukrepov med drugim priporoča maske v zaprtih javnih prostorih; nujne bodo v zdravstvu in domovih za starejše - Pogovori o umiritvi razmer na Kosovu v Bruslju brez napredka; strani se bosta spet srečali v kratkem

Vlada je danes potrdila dva svežnja ukrepov za pomoč državljanom in podjetjem v boju proti draginji. Med drugim bodo socialno najbolj ogrožena gospodinjstva in invalidi prejeli enkratna denarna izplačila v v višini 200 evrov. V oddaji boste slišali tudi. NIJZ predlaga epidemične ukrepe v dveh fazah glede na zasedenost intenzivnih postelj Zelenski, Erdogan in Guterres v Lvovu o nujnosti končanja vojne v Ukrajin Opoldansko neurje v Osrednji Sloveniji odkrivalo strehe in podiralo drevesa

Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Evropska komisija je izboljšala gospodarske obete za Slovenijo za letos: napoved rasti BDP-ja je druga najvišja v Evropski uniji. Drugače bo prihodnje leto. V Bruslju so spomladansko napoved znižali, ob tem pa tako za letos kot leto pozneje napovedali višjo inflacijo. Drugi poudarki oddaje: - Zakon o razveljavitvi škodljivih zakonov nekdanje vlade tudi na izredni seji razburjal opozicijo - NIJZ: ob porastu okužb tudi več primerov covida 19 v domovih za starejše - Požar na območju hrvaškega naselja Záton pod nadzorom, gmotna škoda je velika

Košarkarski spektakel v Stožicah in začetek kolesarske dirke po Franciji sta športna dogodka, ki zaznamujeta začetek novega meseca in ponujata priložnost za umik od vsakodnevnih skrbi. Med njimi je zagotovo prehranska draginja. Vlada za danes napoveduje predstavitev blažilnih ukrepov. Mes predlogi Sindikata delavcev trgovine sta začasna zamrznitev cen kruha in mleka. V oddaji tudi: - Ekonomisti svarijo pred zviševanjem pokojnin v nevzdržnem sistemu - Milana Kreka na direktorskem stolčku NIJZ začasno nasledil Branko Gabrovec - Ameriško vrhovno sodišče zadalo hud udarec predsednikovim okoljevarstvenim načrtom

Po odstopu Milana Kreka s položaja direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje je svet zavoda za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Branka Gabrovca. Ta je med drugim poudaril, da bodo naredili vse, da nadgradijo zaupanje prebivalcev. Po besedah predsednika sveta Mitje Blaganje se Krek, ki je v odstopni izjavi pojasnil, da je odstopil, ker ni želel škodovati inštitutu, vrača na delovno mesto vodje območne enote NIJZ v Kopru. Druge teme: - Rast inflacije se še ne bo ustavila, junija na letni ravni več kot 10-odstotna - Rusije vstop Finske in Švedske v NATO ne moti, ukrepala bo, če bo to potrebno - V Stožicah se s kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo od slovenskih navijačev poslavlja Goran Dragić

Svet Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na seji sprejel včeraj podani odstop direktorja inštituta Milana Kreka. Po besedah vodje sveta NIJZ Mitje Balganje bo zavod nov razpis za generalnega in strokovnega direktorja objavil konec avgusta. V oddaji tudi o tem: - Premier Golob: Prejšnja vlada je fiktivno nižala inflacijo - Ruski predsednik Putin: Vstop Finske in Švedske v NATO nas ne moti - Novi zapleti na relaciji Beograd - Priština

Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta pripravila načrt, kako se bomo v prihodnje spopadali z nalezljivimi boleznimi in obvladovali izzive, ki jih te prinašajo, pa naj bo to covid ali katera druga. Kakšna je ta strategija oziroma njeni prvi koraki in ključne smernice? Kako se z njo sklada novela zakona o nalezljivih boleznih, o kateri bo državni zbor odločal ta teden? Namenjena je strožjemu omejevanju vlade pri epidemičnih ukrepih, ki bi lahko posegli v pravice posameznika, a kljub temu buri duhove, češ da dopušča možnost obveznega cepljenja. O načrtih, dilemah in strahovih voditeljica Helena Lovinčič s sogovorniki. Gostje: - Daniel Bešič Loredan, minister za zdravje, - dr. Ivan Eržen, v. d. strokovnega direktorja NIJZ, - dr. Barbara Rajgelj, predstavnica Pravne mreže za varstvo demokracije, - Biserka Ilin, psihiatrinja in psihoterapevtka iz Iniciative slovenskih zdravnikov.

Studio 1 Radia Slovenija je prostor, napolnjen z zgodovino, z duhom številnih radijskih iger, ki so pomemben steber naše hiše, pa tudi posebnost. In prav posebna zvrst so dokumentarne radijske igre. Zato smo prav tam pripravili javno poslušanje drugega dela sicer tridelne igre Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. Dokumentarni radijski igri je sledila pogovorna oddaja, v kateri je voditelj Žiga Bratoš gostil strokovnjake s področja duševnega zdravja mladih in ustvarjalce radijske igre. V pogovoru so sodelovali Nuša Crnkovič, forenzična psihologinja in vodja kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej, Marjan Gorup, psihoterapevt in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, z izjavami dr. Helena Jeriček Klanšček, NIJZ, ki je predstavila statistične podatke o duševnih in drugih stiskah mladih, in Ksenija Lekić, NIJZ Celje, vodja programa in svetovalnice za duševno zdravje mladih To sem jaz, ter ustvarjalci igre dijakinja Zoja Miklič, UM & KUNA Freestyle Show, ki ga sestavljata, Urh Mlakar in Igor Kuna, ter režiserka Špela Kravogel. Poslušalci programa Ars so tri zaporedne četrtke lahko poslušali dokumentarno radijsko igro o težavah mladostnikov v času epidemije covida 19 z naslovom Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je. Režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič sta v igri prepletla intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovne komentarje psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložke kolektiva UM & KUNA Freestyle Show. Igra je prijavljena na več tekmovanj, med drugim tudi na Prix Italia in Prix Europa. Foto: RTV SLO

Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK governmentAli nam po pandemiji koronavirusne bolezni zdaj grozi pandemija opičjih koz? Pred dobrima dvema tednoma, v torek, 24. maja, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest ljudi. Število okuženih se še vedno povečuje tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani).

Če pozornost usmerimo le na zadnji dve leti: pandemija novega koronavirusa, hepatitis neznanega izvora in zdaj še opičje koze. Kaj vse nas še čaka? Ali človeštvo izgublja boj z virusi? Ugledna slovenska virologinja, predavateljica in znanstvenica dr. Tatjana Avšič Županc ni presenečena. »Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je rekel, da se bo med ljudmi in mikroorganizmi odvijala napeta kriminalka, ki se bo imenovala Naša pamet proti njihovim genom.« Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli v stik s povzročitelji bolezni iz pragozdov in najbolj odročnih delov sveta? Ko bo taljenje naplavilo viruse, ki so v večnem ledu in snegu ujeti že tisočletja? Ali bo človeštvu z izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod? V Intelekti sodelujejo tri slovenske strokovnjakinje: akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (Medicinska fakulteta v Ljubljani), mag. Katarina Prosenc Trilar (NLZOH) in prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ). Foto: Prvi Covid, opičje koze, hepatitis, zika, hiv, ptičja gripa, denga ...Če pozornost usmerimo le v zadnji dve leti: pandemija covida-19, hepatitis neznanega izvora in zdaj še opičje koze. Kaj vse nas še čaka? Ali človeštvo izgublja boj z virusi? Ugledna slovenska virologinja, predavateljica in znanstvenica dr. Tatjana Avšič Županc ni presenečena. "Nobelov nagrajenec Joshua Lederberg je rekel, da se bo med ljudmi in mikroorganizmi odvijala napeta kriminalka, ki se bo imenovala Naša pamet proti njihovim genom." Kaj se bo zgodilo, ko bomo prišli v stik s povzročitelji bolezni iz pragozdov in najbolj odmaknjenih delov sveta? Ko bo taljenje naplavilo viruse, ki so v večnem ledu in snegu ujeti že tisočletja? Ali bo človeštvu z izkušnjami in znanjem uspelo ustaviti njihov pohod? V Intelekti sodelujejo tri slovenske strokovnjakinje: akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (Medicinska fakulteta v Ljubljani), mag. Katarina Prosenc Trilar (NLZOH) in prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ).

Obstajajo tekačice, ki jim je teči v hrib lažje kot po ravnem. Varineja Drašler je ena od izmed njih. Spregovorila sva o tem, zakaj je vzljubila gorski tek, katere dirke (in treninge) ima najrajši, kaj jo še motivira v tej naporni disciplini in kje jo bomo še videli. V drugem delu debate sva se poglobila v prehranske resnice in mite. Še vedno verjamete, da kruh redi? Da je sladkor strup? Da je stradanje ključno pri hujšanju? Odličen, poučen in zabaven pogovor vam dal misliti: tako o teku kot o hrani. Dober tek!

Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij: Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici – www.NALIJEM.SI), Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Društvo »Up« ter letošnji gost – Zveza kulturnih društev Slovenije.

Za uveljavitev novega interventnega zakona ni več ovir.V Ilirski Bistrici množična okužba z norovirsom. NIJZ vir okužbe še preiskuje.Pogovor z Gregorjem Čušinom o kulturi v letošnjem letu.V Oberstdorfu prva tekma 70. novoletne skakalne turneje.VREME: Jutri nekaj jasnine, a ne po nižinah.

Prvi naravni sneg v visokogorju in za upravljavce sprejemljiva priporočila NIJZ so na začetku smučarske sezone pomembni za slovenske žičničarje. Ti so kljub lanski katastrofalni zimi, velikemu izpadu prihodka in kadrovskim težavam pripravljeni na začetek smučarske sezone. Nove naložbe so bela vrana. Žičničarji, ki so sicer že dobili del državne pomoči, še čakajo na finančno pomoč zaradi izpada prihodkov. Gorski turizem iz evropskega sklada za okrevanje pričakuje tudi 30 milijonov evrov za naložbe v dotrajane in zastarele žičnice. A pomoč je zgolj obljuba, saj ministrstvo za gospodarstvo kljub drugačnim napovedim še ni objavilo razpisa. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s kolegi in sogovorniki.