Podcasts about sopotnik

S še zadnjimi ocenjevanji, ustnimi zagovori pri maturi, čakanji na točke za vpis na želene šole in fakultete je zaključevanje tega šolskega leta pri samem vrelišču. Mladi se soočajo s številnimi stresnimi trenutki, ki so za nekatere med njimi tako neznosni, da rešitve iščejo tudi v tako skrajnih odločitvah kot so beg od doma, samopoškodovanje ali samomorilne misli. In čeprav uradnih podatkov o povsem obupanih mladostnikih ni, se zdi, da se končuje še eno zahtevno šolsko leto. Zakaj mladi posegajo po tako radikalnih odločitvah oz. ne vidijo več smisla v življenju, na katere znake moramo biti pozorni in kako jim lahko pomagamo, sploh v teh najbolj kritičnih dnevih? Sogovornika: Monika Erjavec Bizjak, magistra zakonskih družinskih študij, družinska mediatorka, vodja programa program Dobro sem, namenjenega krepitvi duševnega zdravja ranljivih skupin, ki ga izvajajo pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM Andrej Omulec, terapevt in predavatelj na FUDŠ in strokovni sodelavec pri zvezi Anita Ogulin Če ste v stiski zaradi osebe, ki je storila samomor ali se sami soočate s samomorilnimi mislimi? Čimprej poiščite strokovno pomoč: Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate (brezplačno, brez napotnice): naročanje na tel.št.: 031 704 707 (vsak delovni dan od 9. do 19.ure ali po e-pošti info@posvet.org  najbližja splošna ali psihiatrična bolnišnica 112 – reševalna službo (za takojšnjo nujno pomoč) 01/4750 670 – Center za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (od 8. do 12.ure) 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro) 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan) Mreža pomoči na Gorenjskem in po vsej Sloveniji Živ? Živ! – kadar se znajdemo v stiski

O tem, kako se je na našem prostoru od sredine 19. stoletja naprej preoblikoval odnos do samomora ter kako je to vprašanje vpeto v širši kontekst preoblikovanja družbenih vrednot in političnih sistemovČloveške družbe so se zaradi človekove končne narave od nekdaj soočale s smrtjo. In vendar v njih praviloma posebno in velikokrat tabiuzirano mesto zaseda tista smrt, ki nastopi, kadar si človek odloči sam vzeti življenje. Čeprav gre za izrazito osebno dejanje, pa se to vedno vpenja tudi v širšo družbeno resničnost. V različnih kulturah, kontekstih in časovnih obdobjih se pogled na samomor lahko zelo razlikuje, prav zato pa zgodovina obravnavanja tega dejanja jasno odseva tako vrednote in mišljenje kot tudi strahove in predsodke vsakokratne družbe. V tokratnih Glasovih svetov bomo govorili o tem, kako so na so na našem prostoru na samomor gledali in ga obravnavali od sredine 19. stoletja do konca 20. stoletja. Kako so to dejanje, prej videno kot greh in zločin, začeli obravnavati z bolj zdravstvene in sčasoma tudi družbene perspektive, kako so ga v nekaterih obdobjih tudi politično zlorabljali in kako so o njem poročali v javnosti, bomo govorili z dr. Meto Remec z Inštituta za novejšo zgodovino, ki na to temo vodi projekt Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850-2000). Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: izsek iz Édouard Manet - Le Suicidé, okrog 1877; Wikipedija, javna last   Če čutite hudo duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki zagotavljajo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na:112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč),116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan),116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro),01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)

Oktober je tisti mesec v letu, ko se, vsaj po večini, malo več pogovarjamo o svojem počutju in duševnem zdravju. Maja, Frida in Tijan so trije različni mladi posamezniki, ki imajo skupno željo – da bi jih odrasli jemali resno, prisluhnili njihovim idejam in se večkrat odkrito pogovorili z njimi. Kje poiskati pomoč v stiski? zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123; TOM telefon za otroke in mladostnike je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111; od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski; društvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dosegljivo vsak dan, 24 ur na dan, na telefonski številki 080 11 55.  

Oktober je mesec duševnega zdravja in v tokratno Botrstvo povabimo študentki psihologije in vodji študentskega projekta Kako si? Tejo Žugman in Leo Figelj. Kljub dobrim pobudam in vse večji prisotnosti centrov za krepitev zdravja so ponekod čakalne vrste za psihološko pomoč ob duševnih stiskah še vedno predolge. Kako prisotne so v družbi stigme o duševnih težavah, iskanju pomoči in staranju? Kako dostopna se mladim zdi psihološka podpora? Kako gledajo na duševne stiske starejših? Imajo vsi družbeni razredi enako dostop do pomoči v stiski?Zapiski: projekt Kako si? Kje poiskati pomoč v stiski? zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123; TOM telefon za otroke in mladostnike je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111; od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski; društvo SOS-telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je dosegljivo vsak dan, 24 ur na dan, na telefonski številki 080 11 55. 

Le še do petka 29. 3. imajo kmetije čas, da uredijo morebitna neskladja v sistemu Sopotnik. Trenutno so najbolj aktualna neskladja povezana z strniščnimi posevki (tako neprezimnimi, kot prezimnimi) do težav pa prihaja zaradi mokre zime, ki je onemogočala podoravanje rastlin za zeleno gnojenje in tudi drugače vplivala na uspeh ozelenitev.

Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.

Slovensko-pariški fotograf slovi po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi, ki so praviloma plod dolgih in počasnih potovanj po vsem svetu, zlasti po deželah vzhoda. Sneg se pojavlja na fotografijah s poti po Balkanu in po državah ob Baltiku, nova serija pa je nastala na Japonskem. In še v Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljano gremo, kjer že drugič posthumno predstavljajo Jožeta Slaka - Đoko, uporniškega, alternativnega in vsestranska umetnika, ki je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave.

Tokrat smo obudili spomine na alpinistično legendo, naš gost je bil plezalni sopotnik Nejca Zaplotnika Tone Perčič, povabili pa smo tudi na alpinistični tabor Nejca Zaplotnika, ki bo prihodnji konec tedna na Ledinah.

Everyone is happy and already on the plane. Let's repeat some new words: DOKUMENTI are DOCUMENTS, OSEBNA IZKAZNICA means ID CARD, VELJAVNA is VALID, SEDETI SKUPAJ – TO SIT TOGETHER, POSTATI SLABO means TO GET SICK, POTNIK or SOPOTNIK is PASSENGER, VZGLAVNIK is PILLOW, VARNOST is SAFETY, NAPOTKI or NAVODILA are INSTRUCTIONS, VARNOSTNI PAS is SAFETY BELT and we hope nobody will use the VREČKA ZA BRUHANJE – VOMITING BAG.

Olimpijski mesec je - in mesec žensk na temle podcastu - zato je kot naročena prišla v goste ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov. Sogovornica, ki vas bo navdušila, tako kot je mene: Brigita Langerholc je bila vedno neposredna, iskriva in prva, ki je odprto govorila o dopingu v športu, o boju z depresijo, o vplivu menstrualnega ciklusa na dosežke vrhunske športnice in tudi o alternativnih pristopih k treningu.

Naši odlični košarkarji, plezalka Janja Garnbret, kajakašici Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman, ki sta se to jutro v Toku uvrstili v polfinale. Ni nam še zmanjkalo železa v olimpijskem ognju v zadnjem tednu tekmovanja pod petimi krogi, ki je vsaj navidez združilo svet, kljub pandemiji. V oddaji tudi: - PCT je kratica, ki bo očitno zaznamovala prihajajočo jesen, ob pozivih pristojnih k cepljenju proti covidu. - Od danes je na voljo Sopotnik - digitalni pomočnik za preverjanje stanja na kmetijskih površinah. - Napredovanje talibanov v Afganistanu ob umiku tujih sil iz države.

Sopotnik doma je gledališčki in filmski igralec Jure Ivanušič, ki je ustvaril vrsto vlog, nastopa za klavirjem in pred mikrofonom, ustvarja glasbene in gledališke projekte, piše scenarije in režira. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen pa o tem, kaj ga zaposluje v teh dneh.

Sopotnica doma je Janja Vidmar, avtorica sodobne mladinske proze, najbolj znana po svojih problemskih romanih, v katerih odpira družbene in socialne teme.

Matija Solce je doktor lutkovne umetnosti, glasbenik, režiser, igralec in pedagog. Svoje delo in življenje prepleta z glasbo in igro, s predstavami je obredel domala ves svet, stkal vezi s številnimi uketniki, vodil mednarodne glasbene delavnice. Do marca letos brez predaha.

Z valovskim sopotnikom, vsakokrat z drugim, z bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim, vas Danila Hradil Kuplen spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. Na sporedu v petek po četrti (16:10).

Marko Mandić o predstavah Kaligula in V Damask, katerih posnetki bodo na ogled v spletni Drami od doma

Sopotnik je bil jamski fotograf Peter Gedei.

Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.

Sopotnik je bil Dušan Moravec, scenarist in režiser dokumentarnih filmov, nekdanji član punkovske skupine Kuzle.

Sopotnik v (post)delovno popoldne je bil Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve in z Bližnjega vzhoda, borec za človekove pravice, zunanjepolitični komentator in poročevalec z zasedanj Sveta Evrope.

Sopotnik v (post)delovno popoldne je tokrat prof. dr. Uroš Ahčan. Od leta 2008 je predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstruktivno in estetsko kirurgijo UKC v Ljubljani. Je redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani in predsednik Slovenskega združenja plastičnih, rekonstrukcijskih in estetskih kirurgov.

Ciril Zlobec je bil Sopotnik na Valu 202. V spomin – pogovor iz leta 2015, ko ste ga poslušalci izbrali tudi za Ime leta.

Sopotnik v postdelovno popoldne je bil Sašo Bertoncelj, vrhunski športnik, ki je v vrhu gimnastike že dobro desetletje.

Sopotnik v postdelovno popoldne je bil Jure Tori, harmonikar mednarodnega slovesa!

Tokratna različica kultne Andersenove pravljice v središče postavi pogumno, a preprosto deklico, ki prinčevo žalostno in melanholično srce ogreje s svojo duhovitostjo in človeškostjo. Radijski prevod, sicer izvirno gledališke igre, obuja tradicijo pripovedovanja pravljic. Radijska izvedba v zvočnem pogledu v središče postavlja človeški glas, ostala izrazna sredstva pa potisne povsem v ozadje. Sopotnik omenjenega glasu je le še glasba, skozi zgode in nezgode naših junakov pa nas vodi lik Pripovedovalca, ki je hkrati tudi v vlogi svojevrstnega komentatorja dogajanja. Igra je sicer s pravljičnim formatom namenjena »malim« poslušalcem, po svoji sporočilnosti pa zagotovo nagovarja tudi »velike«. Avtorica: Kim Komljanec Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Jezikovni pregled in fonetična oprema: Mateja Juričan Kralj: Sandi Pavlin Kraljica: Polona Vetrih Kraljevič: Matej Puc Bernadeta: Nina Valič Talepa: Sabina Kogovšek Tačista: Barbara Cerar Talačna: Mojca Funkl Pripovedovalec: Branko Jordan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2016