Podcasts about nedavno

»Mnogo našega dela bo lahko nadomestila umetna inteligenca, osebnih pričevanj pa ne,« mi je nedavno nekdo dejal v pogovoru. Zamislila sem se: res si bo lahko umetna inteligenca osebne zgodbe izmislila, vendar pristnega osebnega stika, ki je bistveno za pričevanje, ne bo mogla nadomestiti. Nedavno je na njene pasti v svoji prvi okrožnici opozoril papež Leon XIV.

Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.

Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.

Državni zbor je danes potrdil vodstvo treh delovnih teles in na tajnem glasovanju izvolil dva podpredsednika DZ. Nedavno izvolitev predsednika zbora Zorana Stevanovića pa bo Gibanje Svoboda skušalo izpodbijati z ustavno pritožbo.

Ime tedna je postala Katja Felle, vizualna umetnica in idejna vodja izvirnega medgeneracijskega projekta Ustavi – zašij – ponastavi, v okviru katerega so članice Koroškega medgeneracijskega centra od leta 2015 šivale gobelin, velik dva krat tri metre. Gobelin z motivom živih barv, povzetim po posnetku ekranske motnje na televiziji, za katerega je umetnica izbrala staro rokodelsko tehniko vezenja, je na koncu zahteval več kot 11.700 ur šivanja, tri milijone vbodov in več kot 15 kilometrov preje. Kandidati so bili tudi: David Preložnik in Nenad Firšt, glavni koordinator in umetniški vodja najstarejšega in najpomembnejšega mednarodnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov v Sloveniji – Mladinskega pevskega festivala v Celju, ki z bogatim sporedom in vodilom »petje kot sila povezovanja« praznuje 80 let. Jubilej spremljajo znanstvena monografija, dokumentarni film in pregledna razstava, Celje pa se z Mladinskim pevskim festivalom uvršča na glasbeni zemljevid pevskih prestolnic Slovenije, Evrope in sveta.  Tomi Janežič, gledališki režiser, ki je z avtorskim projektom – predstavo 1973 – na 56. Tednu slovenske drame prejel tako Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo festivala kot tudi nagrado občinstva. Predstava je nastala v koprodukciji SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture Nova Gorica – Gorizia in je del širšega projekta Dodekalogija, celoletnega gledališkega omnibusa, sestavljenega iz dvanajstih predstav (1972–1983). Nedavno mu je Združenje dramskih umetnikov Srbije za režijo avtorske predstave 1981 namenilo tudi nagrado Bojana Stupice za leto 2025.  

Nedavno so trije uredniki zbornika z naslovom »Discourses on mountains of Montenegro and Slovenia«, (Springer, 2026) po naše Razprave o gorah v Črni gori in Sloveniji, v prostorih Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU predstavili razloge, nekajletna usklajevanja in vsebino skupnega projekta 49 geografov, zgodovinarjev in arheologov iz Črne gore, Slovenije, Nemčije in Srbije. Monografija z razpravami o gorah v Črni gori in Sloveniji je na mreži prosto dostopna na povezavi https://doi.org/10.1007/978-3-031-99017-5 v elektronski verziji, tiskana pa vas bo stala okoli 50 eur. Predzgodba o nastanku zbornika gre desetletje nazaj in se začenja z sodelovanjem Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Od tam sta tudi dva od treh urednikov knjige, zgodovinarka dr. Olga Pelcer Vujačić, znanstvena sodelavka Zgodovinskega inštituta Univerze v Črni gori in zgodovinar izr.prof.dr. Peter Mikša z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Slednji je bil tudi sogovornik v oddaji, ki se mu je pridružil tretji urednik, geograf dr. Matija Zorn, predstojnik GIAM ZRC SAZU. Zorn je po skupni odločitvi o pripravi zbornika tudi prevzel koordinacijo z avtoricami in avtorji prispevkov. Ni naključje, da je med njimi precej geografskih profilov, saj prispevki v 29 poglavjih znotraj šestih vsebinskih sklopov v veliki meri obravnavajo osrednje teme zgodovinske geografije, tako da se je cilj, predstaviti časovni lok razumevanja in ukvarjanja z gorami v obeh deželah, povečini poklopil. Tudi sam zbornik je pri omenjeni založbi izšel v zbirki Historična geografija in geoznanosti. FOTO: Z leve Matija Zorn in Peter Mikša VIR: Program Ars, Goran Tenze

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Nina Murks je doktorska študentka, raziskovalka in asistentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Nedavno je prejela štipendijo L'Oreal-Unesco za ženske v znanosti za svoje delo na področju raziskovanja kortikomišične sklopljenosti. Gre za to, kako možgani nadzorujejo mišice in komunicirajo z njimi, rezultati pa so uporabni pri izdelavi možgansko-računalniških vmesnikov, v zgodnji diagnostiki mišično-degenerativnih bolezni in pri hitrejši t.i. pametni rehabilitaciji. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako je vstopila v programerstvo, ki velja za svet moških, kako v poletni šoli programiranja omogoča varno okolje dekletom, ki jih zanima programiranje, in o problematiki nezadostnega vključevanja žensk pri razvijanju pametnih tehnologij in umetne inteligence.

George Vještica je britanski gitarist, skladatelj i tekstopisac, a njegovo najveće postignuće u karijeri je nastupilo 2013. godine kada se pridružio bendu Nick Cave and the Bad Seeds. Osim rada s Caveom, Vještica je tijekom svoje karijere surađivao s brojnim poznatim glazbenicima, te je ujedno i frontman benda Bandante. Vještica je rođen u Velikoj Britaniji u obitelji koja potječe iz Like. Nedavno je posjetio Australiju na turneji s Nickom Caveom. Upravo je to bio povod za naš razgovor.

Nedavno je publicist, pisatelj in kolumnist našega radia Marko Radmilovič prejel nagrado bob leta za izjavo: »Na začetku in koncu človekovega življenja, pa kar nekajkrat tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!« S to mislijo bi lahko oglaševali tudi film Junakinja, saj natančno ponazori, kako naporno in pomembno delo opravljajo medicinske sestre in tehniki – tisti, ki so v prvi liniji zagotavljanja bolnišnične nege, tako zdravstvene kot človeške. Toda verizem ni edini adut tega sijajnega filma švicarske režiserke Petre Volpe. Iz prikazanega je razvidno, kako temeljito je avtorica raziskala delovno okolje bolnišnice in kako prepričljivo je glavna igralka Leonie Benesch osvojila vsakdanje prakse medicinskega osebja – od ravnanja z opremo do komunikacije s pacienti. Na podlagi tega sta oblikovali zgodbo o postopnem razkrajanju psihičnega ravnovesja protagonistke, ki ji izmena nalaga vedno nove pritiske. Floria vztraja, se ne ustavi in se prebija skozi večer s strokovnostjo in sočutjem, ki pa se pod težo odgovornosti počasi krušita. Film ustvarja tempo, ki se približuje trilerju, vendar ne v maniri medicinskih dram, kot je denimo aktualna Pitsburška bolnišnica, v kateri so zdravniki prikazani kot detektivi, simptomi pa kot namigi v iskanju antagonistične bolezni. Primarni žanr Junakinje je socialna drama, saj so v ospredju človeški odnosi. Res je, da mora Floria krmariti med kompleksnimi protokoli in terapevtskimi odločitvami, vendar sta še pomembnejša stik, ki ga vzpostavlja s pacienti, ter množica drobnih kretenj, besed in pozornosti, s katerimi ljudem v stiski ponuja podporo in dostojanstvo. Dokler ne zmore več. Film ne odmakne pogleda od kronične kadrovske podhranjenosti sicer uspešne bolnišnice – mikrodružbe, ki jo sestavljajo pacienti in zaposleni. Med njimi vladata iskreno sodelovanje in medsebojna opora, a sistemske razpoke so očitne. Navdih za film je Petra Volpe dobila v času pandemije covida-19, vendar Junakinja ni le poklon požrtvovalnosti zdravstvenega osebja. Struktura enega bolnišničnega krila in različnost pacientov delujeta kot metafora za svet: kulturne razlike, razredna razslojenost, bližina smrti – vse to se v nočni izmeni zrcali v temeljni človeški izkušnji odvisnosti drug od drugega. Film tako osvetli težave enega najbogatejših zdravstvenih sistemov na svetu – težave, ki so v številnih drugih državah, tudi pri nas, še izrazitejše. Hkrati pa ponudi tudi možnost drugačne družbene vizije: kohezije, solidarnosti in enakopravnosti. Težko je presoditi, ali je večji dosežek filma njegovo družbeno sporočilo ali formalna dovršenost. Kamera, montaža, glasba, natančno odmerjen tempo in izjemna igra Leonie Benesch ustvarijo izjemno filmsko izkušnjo. Sklepni prizor pa ponudi eno bolj katarzičnih filmskih razrešitev zadnjega časa.

Nedavno je v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana potekal medverski zajtrk, ki so se ga na povabilo muftija Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji mag. Nevzeta Porića, udeležili predstavniki štirih največjih verskih skupnosti v Sloveniji. “Odnosi med verskimi voditelji v Sloveniji niso le formalnost, temveč tudi odraz globokega spoštovanja,” je po besedah muftija tudi osrednje sporočilo medverskega zajtrka. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji sicer v teh dneh vstopa v postni mesec ramazan, ki se bo zaključil v četrtek, 19. marca s sončnim zahodom. Prvi dan ramazanskega bajrama bo v petek, 20. marca, letošnji ramazan pa ima 29 dni. Foto: Bobo

Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Gabra Radojevića, Izolana, ki je kot glasbeni producent veliko časa preživel v studiu v Prešnici. Svoj podpis je pustil na več zvočnih izdelkih slovenskih glasbenikov, sodeloval je pri večjih glasbenih projektih, kjer je sedel v kontrolni sobi za mešalno mizo. A to je bil Gaber, preden ga je prevzel zvok narave. Nedavno je bil izbran na natečaju za inovativne turistične projekte v koprski občini. Njegova zamisel je vinilni album, ki združuje kantavtorje iz treh držav in raziskuje zvočno krajino Istre, Krasa in Trsta. Tjaša Škamperle se je z njim sprehodila skozi spremembe, ki jih je doživel.

Papež na zadnjo sobotno avdienco svetega leta: Ostali bomo romarji upanja.Gorenak o policiji in sodnih postopkih za zakonito ravnanje; Mesec po glasovanju o interpelaciji ostaja na ministrskem položaju.Ruski odposlanec prispel v Miami na pogovore o Ukrajini.ZDA v Siriji izvedle vojaški napad na skrajno skupino Islamska država.Novi newyorški nadškof bo nadzoroval tudi sklad v višini 300 milijonov dolarjev za odškodnine žrtvam spolnih zlorab.Na praznik dneva samostojnosti in enotnosti shod harmonikarjev na Prešernovem trgu.Vreme: Jutri bo v gorah in na Primorskem pretežno jasno, drugod povečini oblačno ali megleno.Slovenija ostaja na povprečni ravni digitalne zrelosti. Največ težav v malih in srednjih podjetjih.Nedavno na Hrvaškem zabeležili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.ŠPORT: Skakalka Nika Prevc v Engelbergu z drugim mestom za las zaostala za zmago.

Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«

Amra Pajalić je nagrađivana književnica iz Melbournea, nastavnica engleskog jezika i doktorand univerziteta La Trobe, Australka bosanskih korijena, koja piše na engleskom jeziku, ali je ostala u jeziku svojih predaka. Nedavno je objavila roman "Time Kneels Between Mountains", čija je radnja smještena u Srebrenici tokom bosanskog rata. Roman je završen kao dio Amrine doktorske teze iz kreativnog pisanja na univerzitetu La Trobe, koja ispituje ulogu historijske fikcije u očuvanju i tumačenju sjećanja na genocid u Bosni i Hercegovini.

Nedavno sem vozil skozi Los Angeles in kmalu doživel veliko presenečenje: vozil sem skozi obsežen slovar. Kamorkoli sem pogledal, povsod ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Smrt je del življenja, čeprav misli nanjo pogosto odrivamo. Jezuit, profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak se že dolgo ukvarja s pomočjo žalujočim. Nedavno je izšla njegova knjiga »Prezrti čas« s podnaslovom »bodimo ob neozdravljivo bolnih, umirajočih in žalujočih. O tej temi, ki prizadeva marsikoga izmed nas v oddaji Sledi večnosti.

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Nedavno sem, na sicer izjemni prireditvi, avdio festival, ki jo prireja naša nacionalna RTV hiša, poslušal eno najuspešnejših direktoric nacionalnega radia, natančneje, švedskega. Presenetila me je z neposrednostjo in nekakšno domačnostjo, ki pa ni prekrila strokovnosti. Presenetila pa je tudi gostitelja, z njo se je pogovarjal kar direktor Radia Slovenija.

Usamljenost među muškarcima u Australija je opisana kao "kriza" koja zahvaća sve veći broj ljudi. Ova društvena izolacija ne samo da može naštetiti mentalnom zdravlju i općoj dobrobiti muškaraca, već ona australsko gospodarstvo košta milijarde dolara. Nedavno istraživanje provedeno u zemlji bi moglo pružiti odgovor na pitanje zašto se muškarci sve učestalije bore s usamljenošću.

Proljeće je stiglo u Australiju, a s njim i poziv vodeće organizacije za sigurnost hrane da Australci provedu proljetno čišćenje svojih hladnjaka, zamrzivača i smočnica. Nedavno istraživanje pokazalo je da više od polovice Australaca bolesti koje se prenose hranom smatra ozbiljnom prijetnjom, no manje od polovice dosljedno primjenjuje sigurne navike u pripremi hrane kod kuće. Zagovornici i zdravstveni stručnjaci upozoravaju da s dolaskom toplijih dana rizik od trovanja hranom dodatno raste. Zato preporučuju redovito provjeravanje roka trajanja proizvoda, čišćenje kuhinjskih površina i pravilno čuvanje namirnica kako bi se spriječile moguće infekcije i očuvalo zdravlje obitelji tijekom vrućih mjeseci koji dolaze.

Slovenci smo lahko ponosni na že pokojnega patra Simona Ašiča, ki je bil največji slovenski zeliščar, cenjen doma in tudi v tujini. V stiškem cistercijanskem samostano je pripravljal čaje, čajne mešanice in sadne kise, s katermi je pomagal mnogim, ki so iskali naravno pomoč za svoje tegobe. Nedavno so prenovili tudi stiško zeliščno lekarno, ki nadaljuje tradicijo patra Simona Ašiča.

Nedavno je Afriška unija, ki združuje 55 držav, podprla kampanjo Correct the map za prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida sveta iz 16. stoletja, ki je še vedno najbolj pogosto uporabljen prikaz Zemlje na ravni površini zemljepisne karte. Projekcija, ki jo je za navigacijo ustvaril flamski kartograf Gérard de Crémère (1512 – 1594), bolj znan kot Gerardus Mercator, namreč popači velikosti celin, poveča območja blizu polov, kot sta Severna Amerika in Grenlandija, hkrati pa skrči Afriko in Južno Ameriko. Na Mercatorjevi projekciji sta, na primer, Grenlandija in Afrika videti približno enake velikosti, v resnici pa je afriška celina 14x večja od Grenlandije. V kampanji zato predlagajo prenehanje uporabe Mercatorjevega zemljevida in začetek uporabe zemljevida Equal Earth iz leta 2018 (na priloženi sliki) V pogovoru doc. dr. Dušan Petrovič s Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pojasnjuje ozadje in smiselnost pobude. Očitek o kolonialni dediščini Mercatorjeve projekcije sveta drži le na kopnem, v primeru okvar satelitske navigacije, pomorcem na oceanih preostaja Mercatorjeva karta še vedno plovbi primernejše orodje za smer potovanja. Poleg tega pa ljudje iz slovenskih dežel nikakor niso bili tisti, ki so izvajali suprematistično kolonialno politiko do svetovnega juga, zato se ne bi smeli obremenjevati s t.im. »krivdo belega človeka«. Ta velja za bivše in sedanje kolonialne sile zahodne Evrope. Kot zanimivost še to, pri razvoju omenjene ekvivalentne projekcije sveta na karti je aktivno sodeloval tudi Bojan Šavrič – alumni Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki trenutno živi in dela v Kaliforniji. Zemljevid iz leta 2018, pri izdelavi katerega sta sodelovala z njim še Bernhard Jenny, in Tom Patterson, prikazuje države in celine v njihovih dejanskih velikostih. FOTO: Projekcija ekvivalentne Zemlje iz l.2018 VIR: https://en.wikipedia.org/wiki/Equal_Earth_projection

Povzpeli smo se na 2715 m visoko goro v Čilu, kjer stoji najzmogljivejši observatorij za opazovanje v vidni svetlobi na svetu. Imenuje se po ameriški znanstvenici Veri Rubin. Nedavno so javnosti razkrili prve fotografije, posnete z velikanskim teleskopom v observatoriju. Kdo je bila Vera Rubin, kako osupljive so tehnične lastnosti observatorija in kakšen je njegov program? Odgovore na ta vprašanja nam je zaupal astrofizik dr. Jure Japelj.

Povzpeli smo se na 2715 m visoko goro v Čilu, kjer stoji najzmogljivejši observatorij za opazovanje v vidni svetlobi na svetu. Imenuje se po ameriški znanstvenici Veri Rubin. Nedavno so javnosti razkrili prve fotografije, posnete z velikanskim teleskopom v observatoriju. Kdo je bila Vera Rubin, kako osupljive so tehnične lastnosti observatorija in kakšen je njegov program? Odgovore na ta vprašanja nam je zaupal astrofizik dr. Jure Japelj.

Nedavno provedeno istraživanje je otkrilo da su visoki troškovi posjete liječnicima specijalistima uzrok odgoda ili otkazivanja pregleda gotovo dva miliona Australaca. Izvještaj Instituta Grattan upućuje na činjenicu da određeni stručnjaci u privatnom sektoru pacijentima naplaćuju dva do tri puta više od cijene koju Medicare postavlja za te usluge. Institut predlaže da se rješenje možda krije u smanjenju financiranja liječnika koji naplaćuju previsoke naknade.

Nedavno so začele veljati spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev. Prinesle naj bi hitrejše postopke pri zaposlovanju in več zaščite tujim delavcem. Med drugim so izboljšani pogoji za prihod visokokvalificirane delovne sile iz tretjih držav, uvedeno pa je tudi sezonsko delo tujcev v gostinstvu in turizmu.

Nedavno razkrit načrt drznega pobega iz mariborskega zapora je vnovično opozorilo o alarmantnem stanju v slovenskih zaporih. Ti so prenapolnjeni, v njih je kar polovica tujcev. Primanjkuje pravosodnih policistov. Sistem naj bi razbrenemil nov zapor v Dobrunjah, kjer potekajo še zadnja dela pred selitvijo. O stanju slovenskega zaporskega sistema se v oddaji Intervju pogovarjamo z generalnim direktorjem Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Denisom Peršetom.

Egocentrizam, sebičluk, nedostatak empatije, osobine su koje „krase“ sve više dece u osnovnim školama, koja nasilnim ponašanjem privlače pažnju, dok školstvo propada, priča u novoj Mamazjaniji profesorka srpskog jezika i književnica Danijela Kvas, koja opisuje kako izgleda atmosfera u učionicama i zašto je prvi put, nedavno, poželela da napusti posao koji voli. O nasilju u školama koje kreće od najnižih razreda i tužakanja učiteljici, učenici stižu do ozbiljnih situacija kada vršnjačko nasilje prelazi u digitalno, seli se na društvene mreže što ga čini javnim. „Nasilja među decom bilo je oduvek, ali danas ono ima daleko veće razmere jer deca jedna drugu izlažu javnom sramu preko mreža koje njihova generacija prati. I kao posledicu malog nasilnika i njegove žrtve, imaćemo društvo u kojem žive oštećeni ljudi sa teškim traumama. To moramo da preveniramo tako što ćemo ponovo, nekad neosvojivi trojac, učenik, roditelj, nastavnik, staviti na pijedestal“, objašnjava Danijela. Zbog sunovrata srpskog školstva, sve težih uslova za rad, niskih plata, ali pre svega nepostojanja autoriteta i omalovažavanja najuticajnijih ljudi u državi, prvi put, kaže, razmišlja da napusti posao koji voli i radi ga decenijama. „Odakle nekome pravo da nam se onako obraća. To deca čuju, vide, to je podrivanje našeg autoriteta kao prosvetnih radnika, ljudi koji treba decu nečemu da nauče, da ih pripreme za svet, za život. Mi, odrasli smo model ponašanja koji oni preslikavaju. Ako nam jutarnji programi počinju tragedijama, crnim vestima, teškim temema, a od dece u tim programima ni traga, a potom tokom dana gledaju jutjubere, influensere koji nemaju ništa pametno da kažu, gde je nasilje izraženo u govoru, pesmama i slično, ne možemo ni očekivati da se ponašaju primereno“, kaže profesorka. Nisu roditelji krivi, oni rade najbolje što mogu, ali i u tome prave nesvesne greške. „Prezaštićuju decu jer im ne posvećuju dovoljno vremena, zbog posla, obaveza. Dovoze kolima učenike sedmog, osmog razreda u školu, što je neverovatno. Kupuju im skupe telefone, patike, odeću, kupuju ih na neki način. Deci to nije potrebno, ona žele ljubav i pažnju. Nedavno sam u okviru akcije, vezano za lektru koiju radimo, rekla deci da donesu kolače od kuće da ih svi podelimo. To je kod pojedinih roditelja naišlo na otpor, jer oni nemaju vremena i smatrali su da nije na mestu što zahtevam tako nešto“, priča Danijela. Vraćanje pravom sistemu vrednosti, buđenje empatije kod dece i prevencija vršnjačkog nasilja jedino je moguće kroz jačanje duhovnog nad materijalnim. „Ako deci dajemo ljubav, ako više čitaju knjige, a manje vremena provode ispred ekrana, i ako im posvećujemo dovoljno pažnje i razgovora, postoji šansa da se vrate prave vrednosti i da nastavnici i roditelji ponovo budu autoritet kao što to i zaslužuju“, zaključuje Danijela Kvas.

Trebalo je da prođe mnogo godina da naučim da glasno kažem ne i postavim prioritete, okrenem se svojoj deci i porodici, priča u novoj Mamazjaniji Suzana Trninić, poznata televizijska novinarka, majka Stefana (20) i Vida (13), koja je svoju decu naučila da ne prave kompromise, da imaju stav, ali i da, kad je neophodno, budu prilagodljivi. Razgovorima o važnim pitanjima, za koje bi neki rekli da možda nisu za dečji uzrast, Suzana je svoje sinove na vreme naučila zašto je važno pratiti politiku, znati ko nam kroji sudbinu i ko je odgovoran za sistem i društvo u kojem živimo. „Svi uče decu da je politika prljava, da političari kradu, ali nije to cela priča. Važno je da se razumeju, da prate politički život, jer od toga nam sve zavisi“, kaže Suzana. Kao angažovana politička novinarka, mnogo je sati provodila izvan kuće, u poslu. Ipak, kaže da je vremenom naučila da kaže ne i da postavi prioritete. Mislila je da je zakasnila i da joj deca neće oprostiti neke greške, za koje se kasnije ispostavilo da to nisu ni bile. „Bilo je situacija kada mi je stajala knedla u grlu, kada je Stefan govorio, prolazeći pored Parlamenta, da mu tu živi mama ili ako mi zazvoni telefon, pomišljao je uvek da ću otići ‚jer posao zove‘. Društvo kritikuje mame koje rade na televiziji, koje su atraktivne, našminkane, sređene, one po difoltu ‚nisu dobre majke‘, a šta ti ljudi znaju o nama kakve smo, kad nas viđaju jednom nedeljno na ekranu, tokom sat vremena. Ipak, svi uvek misle da vas poznaju, osuđuju vas i onda se zapitate i krivica se sama javi“, priča Suzana. Priznaje da bi posao novinarke i majčinstvo teško uklopila da nije imala punu podršku supruga, koji je radio od kuće i mogao da dovodi decu iz škole, da se brine o njima, onda kad ona nije bila tu. „Ne mogu ja da otkažem emisiju u trenutku kad se spremam da uđem u studio, ako me, recimo, zovu iz škole da uzmem dete. Ovo je prosto takav posao i zato je jako važno imati podršku porodice, da imate pored sebe osobu koja vas razume i koja vas neće osuđivati“, priča naša gošća. Stariji sin je taman izašao iz adolescencije, a mlađi je ušao u pubertet, a Suzana uz osmeh kaže da ništa nije naučila u međuvremenu. „Sve se promenilo za tu jednu generaciju. Školske knjige se više ne nasleđuju, društvo je drugačije, današnje pubertetlije se drugačije ponašaju nego kad je moj stariji sin išao u školu. Učim kako da se nosim sa pubertetom, ispočetka. Drago mi je samo što današnja omladina shvata u kakvom društvu žive, oni žele da menjaju sistem“, naglašava Suzana.

Nedavno je u Australiji boravila skupina hrvatskih filmaša koji su, predvođeni producentom Nikolom Mihaljevićem, snimali razgovore s Hrvatima u pripremi za dokumentarni film Naši ljudi.

Nedavno objavljeno izvješće pokazuje da je potrebna promjena u pristupu prevenciji samoubojstava, pozivajući da se društvenim čimbenicima prida jednaka važnost kao i pitanjima mentalnog zdravlja. Izvješće je objavljeno u trenutku kada savezna vlada objavljuje svoj nacrt savjeta za najnoviju nacionalnu politiku prevencije samoubojstava.

Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, je v javnem potniškem prometu ogromen potencial. Nedavno so novi vozni redi razburili tako zaposlene kot dijake. Kako se uvajajo nove linije, kako se oblikujejo vozni redi, se avtobusni in železniški usklajujejo med seboj? Kolikšna mora biti kritična masa pobud, da se bo neka sprememba uveljavila na osnovi pobud potnikov? Kdo določa cene prevozov in kakšen bo slovenski javni potniški promet v bližnji prihodnosti? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.

Nedavno je u Perthu u 85. godini zivota preminuo Robert Vojaković - poznat kao pionir u borbi za prava žrtava azbesta u Australiji. Robert je nakon 2. Svjetskog rata, zbog dolaska komunista na vlast, napustio Zagreb, te je nakon života i školovanja u Austriji i Njemačkoj, početkom 60-tih stigao u Australiju. Kristina Kukolja razgovarala je s Robertovom kćeri, Melitom Markey, koja danas predvodi organizaciju "Asbestos Diseases Society of Australia", koju je njen otac osnovao i dugo godina vodio. Razgovor je započela prisjećanjem na Robertov dolazak u Australiju.

Nedavno je umrl francoski pisatelj Benoît Duteurtre. Rodil se je leta 1960 v Normandiji. Najprej ga je navduševala moderna glasba, študiral je muzikologijo, nato se je ukvarjal z glasbo in zraven pisal. K pisanju ga je spodbudil tudi Samuel Beckett. Napisal je več kot 20 romanov, pisal pa je tudi esejistiko in glasbene kritike. Njegovo literarno ustvarjanje je pogosto navdihovala glasba. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tudi nagrado Francoske akademije. Leta 2018 je v slovenskem prevodu Luke Novaka izšla Duteurtrova Knjiga za odrasle, ki je njegovo najbolj osebno delo. Takrat je pisatelj obiskal Ljubljano. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša. Foto: ActuaLitté Benoît Duteurtre, Livre sur la Place 2014 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Beno%C3%AEt_Duteurtre.jpg

Nedavno smo videli ekstremno visoke temperature u Srbiji i drugde u svetu. Istovremeno, pojedini delovi planete prolaze kroz jake kise i poplave. Da li su te vrućine i poplave zapravo manifestacija klimatskih promena? Za Radio karantin govore Met Kolins sa Univerziteta u Egzeteru, Vladimir Djurdjevića sa Fizičkog fakulteta Univerziteta u Beogradu i Krišna Aćutarao, direktor Centra za atmosfersku nauku u Nju Delhiju.

Nedavno se je zaključil Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu in tej temi namenjamo tudi torkov svetovalni servis. Bolezen lahko preprečimo, da bi pravočasno odkrili predrakave spremembe, ki so navadno posledica okužbe z virusom HPV, pa je pomembno, da se ženske redno udeležujejo odvzema brisa materničnega vratu. Pred okužbo s HPV se je možno zaščitit tudi s cepljenjem. O vsem naštetem v oddaji, odgovarja dr. Nina Jančar s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana

Nedavno objavljeni podaci Australskog automobilskog saveza pokazuju da je 2023. godina bila najsmrtonosnija godina na australskim prometnicama u posljednjih pola desetljeća. Iz australske savezne policije stoga pozivaju Australce na poseban oprez tijekom božićnog razdoblja.

U razdoblju od 2020. do 2021., stotine tisuća Australaca zatražilo je lječničku pomoć na odjelu hitne pomoći zbog ozljeda glave. Međutim, stručnjaci upozoravaju da je stvarni broj tih ozljeda vjerojatno puno veći jer mnoge nisu prijavljene. Nedavno objavljeno izvješće pruža važne uvide koji bi trebali poslužiti kao temelj za donošenje informiranih odluka u području politike, obrazovanja i prevencije ovih vrsta ozljeda.

Prejšnji teden je v Sloveniji gostoval bosansko-ameriški pisatelj, esejist in scenarist Aleksandar Hemon. Leta 1992 je pri osemindvajsetih letih obiskal Združene države in zaradi vojn ob razpadu Jugoslavije tam tudi ostal. Na univerzi Northwestern je magistriral iz angleščine in že leta 2000 v angleščini izdal tudi zbirko kratkih zgodb Vprašanje Bruna. Čeprav so bila njegova dela precej hitro dobro sprejeta, je še poseben uspeh doživel z romanom Projekt Lazar, ki se je uvrstil v ožji izbor za kar dve prestižni ameriški literarni nagradi: ameriško državno nagrado za književnost in nagrado Nacionalnega združenja književnih kritikov. Hemon danes predava kreativno pisanje na univerzi v Princetonu, kot soscenarist pa je sodeloval tudi pri scenariju za četrti del filma Matrica. Nedavno je pri založbi Goga v slovenskem prevodu Irene Duša izšlo njegovo delo Tole ni zate. Avtor je ob tej priložnosti obiskal Slovenijo, z njim se je pogovarjal Sašo Puljarević.

U kolovozu ove godine smo razgovarali s Antom Milanovićem, vlasnikom trgovine Slavonija Deli na tržnici Preston na sjeveru Melbournea, koji nam je ispričao s kojim se problemima susreću trgovci na ovoj tržnici zbog najavljenih planova preuređenja. Nedavno su trgovci dobili ponudu za novi petogodišnji zakup prostora.

Predstavljamo hrvatsko-australsku znanstvenicu Ivanu Damjanović i njenu knjigu o reformi međunarodnog prava u sporovima država i investitora. Damjanović je predavačica na Pravnom fakultetu Sveučilišta u Canberri, te znanstvena suradnica Centra za europske studije Australskog nacionalnog sveučilišta. Nedavno je objavila knjigu pod naslovom "Europska unija i reforma zakona o međunarodnim investicijama".

Nedavno je v slovenskem prevodu izšla knjiga Nikogaršnji sin, biografija Borisa Pahorja, ki jo je skupaj s tržaškim pisateljem napisala Cristina Battocletti, italijanska novinarka, urednica in pisateljica. Prevedla sta jo Edvin Dervišević in Tadej Pahor, slovensko različico je s predgovorom pospremil Adrijan Pahor, pisateljev sin. Cristino Battocletti je pred mikrofon povabil Goran Tenze. Zakaj je naslov knjige Nikograšnji sin, kako se je začelo tesno sodelovanje in prijateljstvo, kakšen odnos ima Cristina Battocletti do fašizma in do Slovenstva - v sproščenem pogovoru o vsem tem in še marsičem drugem.

Nakon razdoblja mahnitog gomilanja IT kadra, uslijedio je val otkaza koji nije zaobišao ni Hrvatsku. S druge strane, onim (ne)sretnicima koji su zadržali posao, povišica se uskoro ne smiješi. Prava prilika da se priča o tržištu rada na svjetskoj razini? Da! Jer, i s povišicom ili bez, hrvatski developeri su još izrazito jeftini za strane naručitelje... Što će vam biti očito i iz podataka o plaćama developera koje donosimo u ovoj epizodi. Osim plaća, ovu epizodu posvetili smo i netom zaključenom serijalu o autorskom pravu u medijima i big techu koji je pripremio naš Marin Pavelić u suradnji s Agencijom za elektroničke medije. A pare i promet predmet su problema i za glavnog aktera treće teme ove epizode - Twitter. Nedavno su objavljeni podaci o aktivnosti korisnika na ovoj platformi pa smo iskoristili priliku da prokomentiramo gdje je Twitter godinu dana otkako ga je preuzeo Elon Musk.01:47 O ICT tržištu rada i globalnim plaćama developera 19:12 Autorsko pravo (u digitalnim medijima) i Big Tech 27:00 Godinu dana Twittera pod Elonom Muskom 32:40 Tops i flops proteklog tjedna!  _______________

Ekonomista i vlasnica kompanije Etičko poslovanje Sanela Osmić je izuzetno aktivna članica bosanskohercegovačke zajednice u Australiji. Nedavno je napisala priručnik "Vođenje emocionalnom inteligencijom: Vodič za direktore odbora", koji će uskoro izaći iz štampe. U razgovoru za SBS ona pojašnjava pojam emocionalne inteligencije, ističući njenu važnost ne samo za lidere u poslovnom svijetu, nego i u svakodnevnom životu i komunikaciji.

Nedavno je vlada Australije objavila Međugeneracijski izvještaj koji je istraživao kako demografski trend može uticati na privredu u narednih 40 godina. U narednim godinama veliki broj Australaca će se penzionisati, pa ekonomisti i poslovne grupe pozivaju vladu da prilivom migranata popune upražnjena radna mjesta.

Australske obitelji i dalje osjećaju veliki pritisak rasta troškova života. Nedavno istraživanje ističe da sve češće moraju donositi odluke poput smanjenja kupovine hrane i osobne potrošnje. Dobrotvorne organizacije naglašavaju izradu kućnih budžeta kao način smanjenja utjecaja rasta troškova života na mentalno zdravlje.

Sindikati javnega sektorja na današnjem nadaljevanju centralnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino o reformi plačnega sistema pričakujejo dodatna pojasnila nedavno spremenjenih vladnih izhodišč za reformo. Vlada predvideva zamik časovnice uveljavitve nove plačne lestvice in želi zamrzniti nagrajevanje, prednostno naj bi se dogovorili o odpravi plačnih nesorazmerij. Da bi bilo karkoli od dogovorjenega uveljavljeno, mora biti dogovorjeno vse, in sicer do konca junija. Druge teme oddaje: - V Nemčiji zaradi stavke skoraj popolnoma ustavljen letalski, železniški in pristaniški promet - Po večkratnem zamiku bo madžarski parlament odločal o ratifikaciji protokola o vstopu Finske v Nato - V Prešernovem gledališču Kranj bodo drevi s podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov slavnostno odprli Teden slovenske drame

Nedavno smo bili svjedoci nekoliko afera krađe podataka velikih australskih kompanija. Stručnjaci upozoravaju na sve više internetskih prevara i kako se približava božićna sezona, savjetuju veliki oprez pri online doniranju.