Podcasts about nedavno

Nedavno razkrit načrt drznega pobega iz mariborskega zapora je vnovično opozorilo o alarmantnem stanju v slovenskih zaporih. Ti so prenapolnjeni, v njih je kar polovica tujcev. Primanjkuje pravosodnih policistov. Sistem naj bi razbrenemil nov zapor v Dobrunjah, kjer potekajo še zadnja dela pred selitvijo. O stanju slovenskega zaporskega sistema se v oddaji Intervju pogovarjamo z generalnim direktorjem Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Denisom Peršetom.

Nedavno je bila razkrita še ena korupcijska zgodba vladajočih. Primer javne agencije Spirit kaže, da se stranka SD niti po razvpiti aferi Litijska ni znebila koruptivnih vzorcev. A nekateri menijo, da so to zadevo do medijev spravili kar pri »prijateljskem« Gibanju Svoboda, da bi preusmerili pozornost stran od sebe. Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

U ovoj epizodi gost je bosanskohercegovački i australski skulptor, Adis Elias Fejzić. Svoju umjetničku karijeru Adis je započeo u Srednjoj umjetničkoj školi u Sarajevu sredinom '80-tih, a nastavio je na Odsjeku vajarstva na sarajevskoj ALU gdje je magistrirao 2008. Prvi je bh. umjetnik koji je doktorirao na temi srednjovjekovnih bosanskih stećkaka, pod nazivom "Spomenik za 21. stoljeće: Vječnost bosanskog stećka i njegova relevantnost za suvremenu vizualnu umjetnost", na Queensland College of Art na Griffith University, Brisbaneu, Australija. Zbog opsesije bosanskim stećcima zovu ga i doktorom za stećke. Nakon dugogodišnjeg istraživanja specifične multiskulpturalne forme stećaka i tehnike izrade svojom osobenom metodom direktnog klesarstva uspio je da iskleše svoje "stećke modernog doba". Jedan od takvih stećaka krasi baštu ispred Parlamenta Australije u Canberri, koju je napravio u znak zahvalnosti prema australskom društvu koje ga je "udomilo" i pružilo mu drugi dom početkom 2000tih, a drugi se nalazi u Odenseu u Danskoj. Adis vam u podcastu otkriva i neke dosad neotkrivene detalje o svojoj umjetničkoj karijeri, crtice iz svoje bogate karijere i opsesivne fascinacije bosanskim stećcima, o svojoj osobenoj tehnici direktnog klesarstva, te o svojoj posebno kreiranoj tehnici srednjovjekovne kaligrafije utemeljenoj na bosančici.

Egocentrizam, sebičluk, nedostatak empatije, osobine su koje „krase“ sve više dece u osnovnim školama, koja nasilnim ponašanjem privlače pažnju, dok školstvo propada, priča u novoj Mamazjaniji profesorka srpskog jezika i književnica Danijela Kvas, koja opisuje kako izgleda atmosfera u učionicama i zašto je prvi put, nedavno, poželela da napusti posao koji voli. O nasilju u školama koje kreće od najnižih razreda i tužakanja učiteljici, učenici stižu do ozbiljnih situacija kada vršnjačko nasilje prelazi u digitalno, seli se na društvene mreže što ga čini javnim. „Nasilja među decom bilo je oduvek, ali danas ono ima daleko veće razmere jer deca jedna drugu izlažu javnom sramu preko mreža koje njihova generacija prati. I kao posledicu malog nasilnika i njegove žrtve, imaćemo društvo u kojem žive oštećeni ljudi sa teškim traumama. To moramo da preveniramo tako što ćemo ponovo, nekad neosvojivi trojac, učenik, roditelj, nastavnik, staviti na pijedestal“, objašnjava Danijela. Zbog sunovrata srpskog školstva, sve težih uslova za rad, niskih plata, ali pre svega nepostojanja autoriteta i omalovažavanja najuticajnijih ljudi u državi, prvi put, kaže, razmišlja da napusti posao koji voli i radi ga decenijama. „Odakle nekome pravo da nam se onako obraća. To deca čuju, vide, to je podrivanje našeg autoriteta kao prosvetnih radnika, ljudi koji treba decu nečemu da nauče, da ih pripreme za svet, za život. Mi, odrasli smo model ponašanja koji oni preslikavaju. Ako nam jutarnji programi počinju tragedijama, crnim vestima, teškim temema, a od dece u tim programima ni traga, a potom tokom dana gledaju jutjubere, influensere koji nemaju ništa pametno da kažu, gde je nasilje izraženo u govoru, pesmama i slično, ne možemo ni očekivati da se ponašaju primereno“, kaže profesorka. Nisu roditelji krivi, oni rade najbolje što mogu, ali i u tome prave nesvesne greške. „Prezaštićuju decu jer im ne posvećuju dovoljno vremena, zbog posla, obaveza. Dovoze kolima učenike sedmog, osmog razreda u školu, što je neverovatno. Kupuju im skupe telefone, patike, odeću, kupuju ih na neki način. Deci to nije potrebno, ona žele ljubav i pažnju. Nedavno sam u okviru akcije, vezano za lektru koiju radimo, rekla deci da donesu kolače od kuće da ih svi podelimo. To je kod pojedinih roditelja naišlo na otpor, jer oni nemaju vremena i smatrali su da nije na mestu što zahtevam tako nešto“, priča Danijela. Vraćanje pravom sistemu vrednosti, buđenje empatije kod dece i prevencija vršnjačkog nasilja jedino je moguće kroz jačanje duhovnog nad materijalnim. „Ako deci dajemo ljubav, ako više čitaju knjige, a manje vremena provode ispred ekrana, i ako im posvećujemo dovoljno pažnje i razgovora, postoji šansa da se vrate prave vrednosti i da nastavnici i roditelji ponovo budu autoritet kao što to i zaslužuju“, zaključuje Danijela Kvas.

Nedavno sesutje režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je poskrbelo za izbruh veselja in olajšanja med milijoni Sircev, hkrati pa je povzročilo zaskrbljenost in strah med privrženci režima. Ob prihodu islamističnih upornikov na oblast so posebej zaskrbljeni pripadniki sirskih etničnih in verskih manjšin. Množice sirskih beguncev po svetu že razmišljajo o vrnitvi v domovino, a lahko se zgodi, da bo begunski tok tudi v prihodnje dvosmeren.

Trebalo je da prođe mnogo godina da naučim da glasno kažem ne i postavim prioritete, okrenem se svojoj deci i porodici, priča u novoj Mamazjaniji Suzana Trninić, poznata televizijska novinarka, majka Stefana (20) i Vida (13), koja je svoju decu naučila da ne prave kompromise, da imaju stav, ali i da, kad je neophodno, budu prilagodljivi. Razgovorima o važnim pitanjima, za koje bi neki rekli da možda nisu za dečji uzrast, Suzana je svoje sinove na vreme naučila zašto je važno pratiti politiku, znati ko nam kroji sudbinu i ko je odgovoran za sistem i društvo u kojem živimo. „Svi uče decu da je politika prljava, da političari kradu, ali nije to cela priča. Važno je da se razumeju, da prate politički život, jer od toga nam sve zavisi“, kaže Suzana. Kao angažovana politička novinarka, mnogo je sati provodila izvan kuće, u poslu. Ipak, kaže da je vremenom naučila da kaže ne i da postavi prioritete. Mislila je da je zakasnila i da joj deca neće oprostiti neke greške, za koje se kasnije ispostavilo da to nisu ni bile. „Bilo je situacija kada mi je stajala knedla u grlu, kada je Stefan govorio, prolazeći pored Parlamenta, da mu tu živi mama ili ako mi zazvoni telefon, pomišljao je uvek da ću otići ‚jer posao zove‘. Društvo kritikuje mame koje rade na televiziji, koje su atraktivne, našminkane, sređene, one po difoltu ‚nisu dobre majke‘, a šta ti ljudi znaju o nama kakve smo, kad nas viđaju jednom nedeljno na ekranu, tokom sat vremena. Ipak, svi uvek misle da vas poznaju, osuđuju vas i onda se zapitate i krivica se sama javi“, priča Suzana. Priznaje da bi posao novinarke i majčinstvo teško uklopila da nije imala punu podršku supruga, koji je radio od kuće i mogao da dovodi decu iz škole, da se brine o njima, onda kad ona nije bila tu. „Ne mogu ja da otkažem emisiju u trenutku kad se spremam da uđem u studio, ako me, recimo, zovu iz škole da uzmem dete. Ovo je prosto takav posao i zato je jako važno imati podršku porodice, da imate pored sebe osobu koja vas razume i koja vas neće osuđivati“, priča naša gošća. Stariji sin je taman izašao iz adolescencije, a mlađi je ušao u pubertet, a Suzana uz osmeh kaže da ništa nije naučila u međuvremenu. „Sve se promenilo za tu jednu generaciju. Školske knjige se više ne nasleđuju, društvo je drugačije, današnje pubertetlije se drugačije ponašaju nego kad je moj stariji sin išao u školu. Učim kako da se nosim sa pubertetom, ispočetka. Drago mi je samo što današnja omladina shvata u kakvom društvu žive, oni žele da menjaju sistem“, naglašava Suzana.

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci, priznana gledališka in filmska igralka Milada Kalezić, ki se je poklicno upokojila leta 2017, ni zrasla v verni družini, vendar je pred leti tik pred abrahamom postala kristjanka. Krstila se je v Pravoslavni cerkvi in je danes zelo dejavna v pravoslavnem občestvu v Mariboru. Kot boste slišali v oddaji, ji to pomeni temelj. Nedavno je napisala knjigo, duhovno avtobiografijo z naslovom Vsa moja resnica je v Njem. Naša sogovornica je nekoč dejala: »Brez njegove milosti ne bi stala tukaj.« Kako doživlja drobna znamenja te Božje milosti in vero, ki se je globoko dotika na vsakodnevni ravni?

Tukaj je posebna jesenska serija štirih pogovorov Cosmo podkasta, kjer Flora Ema Lotrič gosti izjemne ženske iz različnih industrij. V vsaki epizodi se poda v globino njihove osebnosti in razkriva ključne lastnosti, ki so prispevale k njihovemu neverjetnemu uspehu. Ponosni pokrovitelj pogovorov je Zalando, ki v tem trenutku ponuja čudovite jesenske trende. Za vsakega se nekaj najde, zato skoči na spletno stran ali aplikacijo in si poglej, kateri kos te najbolj pokliče. Maja Ferme je ena najuglednejših slovenskih modnih oblikovalk in prva Slovenka, ki je predstavila svojo modno revijo v New Yorku. Sodelovala je s številnimi domačimi in svetovnimi zvezdami, med njimi Monico Bellucci in Anno Netrebko. Nedavno sta ambasadorja njene prestižne linije Premium Ferme postala tudi košarkar Goran Dragić in njegova partnerica Greice Murphy. Poleg vseh profesionalnih uspehov pa je Maja tudi predana mati in žena, ki se je skupaj z družino nedavno podala na enoletno potovanje okoli sveta. V tem podcastu bo razkrila zanimive zgodbe in spoznanja o svojih izjemnih dosežkih, tako v poslovnem kot osebnem življenju. 00:00 - MAJA FERME 3:10 - Poseben odnos z možem 7:50 - Postavljanje prioritet 9:00 - Kemikalije v oblačilih 12:50 - Zavestni nakupi 17:30 - Kako privabit mlade k trajnostni modi 24:35 - Podpiranje slovenskih proizvodov 28:45 - Največje težave mladih oblikovalcev 32:20 - Kako je postala (tudi) podjetnica 35:20 - Vloga mentorjev 36:20 - O sodelovanju z G. Dragićem in njegovo Greice 40:20 - Najboljši nasvet od Greice Murphy 42:35 - Kako vzgaja hčerko Paris Noa 45:50 - O njihovi poti okoli sveta 58:57 - Kaj si Maja najbolj želi? Več o Maji Ferme: https://majaferme.com/ https://www.instagram.com/majaferme/ Več o Flori Emi: https://floraema.com/ https://www.instagram.com/floraema/ #cosmopolitan #slovenija #podcast #majaferme #floraemalotrič #moda #trajnost #potovanja #lepota #fashionweek #gorandragić #greicemurphy #modnaznamka #premiumferme

Nedavno sem prebral zanimivo zgodbo o paru, ki je bil poročen več kakor 60 let. Vse sta si delila. O vsem sta se pogovarjala. Ničesar nista skrivala drug pred drugim. Razen nečesa. Žena je imela na vrhnji polici svoje omare škatlo za čevlje, o kateri je svojemu možu povedala le to, da je ne sme nikoli odpreti. Toda nekega dne je žena hudo zbolela in prognoza ni bila najboljša. Zato je starec na njeno prošnjo prinesel to škatlo s čevlji. Prišel je trenutek za razkritje njene vsebine. Dvignil je pokrov in v škatli odkril dva kvačkana podstavka za kozarce in sveženj bankovcev v skupni vrednosti več kakor 25.000 dolarjev. Ženo je prosil za pojasnilo. “Ko sva se zaročila, mi je moja babica rekla, da je skrivnost uspešnega zakona v tem, da se, ko sem jezna, preden izbruhnem, ustavim in premislim. Rekla mi je, da če bom kdaj jezna nate, naj ostanem tiho in skvačkam podstavek, preden kar koli rečem.” Starec je bil tako ganjen, da je komaj zadrževal solze. Samo dva dragocena podstavka sta bila v škatli. Očitno se je v vseh 60 letih njunega skupnega življenja njegova žena le dvakrat razjezila nanj. “Draga, to pojasnjuje podstavke v škatli. Toda od kod je ves ta denar?” “Oh, to pa je denar, ki sem ga zaslužila s prodajo prtičkov.” Ko boste naslednjič jezni, se spomnite na to zgodbo in besede iz svetopisemske knjige Pregovori 29,11: “Norec pokaže vso svojo jezo, modri pa jo zadržuje in kroti.” In kako lahko krotimo svojo jezo? Te tri stvari vam bodo pri tem pomagale: 1. Ohladite se! Preden se odzovete, preštejte do deset! Jeza je čustveno vznemirjenje. Ko se to poveča, preprosto ne morete trezno razmišljati. Zato takrat, ko ste jezni, zlahka izrečete grobe besede ali pa naredite nepremišljene stvari. Tako eno kot drugo pa boste pozneje obžalovali. Ne pozabite na Salomonove besede: “Kdor je nagle jeze, dela bedarije …” (Pregovori 14,17) 2. Razmislite! Ljudje, ki uspešno upravljajo svojo jezo, si s tem, ko si vzamejo nekaj trenutkov, da se ohladijo, preden eksplodirajo, kupijo tudi čas za premislek o tem, kako se lahko na dane okoliščine najbolj zrelo odzovejo. To je priložnost, da razmislite o posledicah svojega odziva in se vprašate, ali si to res želite. 3. Poslušajte! V Jakobovem pismu je zapisano: “Zavedajte se, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo …« (Jak 1,19) Bolj jezni ste, bolj si želite govoriti in manj vam je do poslušanja. Če želite uspešno krotiti svojo jezo, morate, preden se odzovete, poskusiti prisluhniti in razumeti, kaj se dogaja v drugi osebi. Tako bo vaš odziv premišljen in vaša jeza pod nadzorom. Otroška zgodba pripoveduje o modrem indijanskem mentorju, ki je s preprosto palico podal spontan nauk o jezi. Modrec je levi konec palice imenoval “jeza”, desnega pa “sreča”. Nato je učencu naročil, naj odlomi levi konec palice in se tako znebi jeze. Kakor koli se je ta že trudil, nikoli ni mogel doseči, da bi bila palica brez levega konca. Nauk? Jeze se ne moremo znebiti. To niti naš cilj. Lahko pa jo modro in dobro krotimo.

Nedavno je u Australiji boravila skupina hrvatskih filmaša koji su, predvođeni producentom Nikolom Mihaljevićem, snimali razgovore s Hrvatima u pripremi za dokumentarni film Naši ljudi.

Nedavno je v dvaindevetdesetem letu starosti umrl skladatelj Igor Štuhec. Po rodu je bil Štajerec iz Kremberka v Slovenskih goricah, študij kompozicije je končal na akademiji za glasbo v Ljubljani kot učenec Lucijana Marije Škerjanca in Matije Bravničarja, potem pa se je izpopolnjeval na Dunaju in v Darmstadtu. V svojih skladbah je razmeroma zgodaj izpričal zanimanje za nove kompozicijske rešitve in sodobne glasbene smeri. Njegov opus obsega simfonična, komorna, zborovska, vokalno-instrumentalna in solistična dela. Leta 2004 je Štuhec prejel nagrado Prešernovega sklada in 2011. Kozinovo nagrado za življenjski opus. Arhivski posnetek je iz leta 1983.

Nedavno objavljeno izvješće pokazuje da je potrebna promjena u pristupu prevenciji samoubojstava, pozivajući da se društvenim čimbenicima prida jednaka važnost kao i pitanjima mentalnog zdravlja. Izvješće je objavljeno u trenutku kada savezna vlada objavljuje svoj nacrt savjeta za najnoviju nacionalnu politiku prevencije samoubojstava.

Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, je v javnem potniškem prometu ogromen potencial. Nedavno so novi vozni redi razburili tako zaposlene kot dijake. Kako se uvajajo nove linije, kako se oblikujejo vozni redi, se avtobusni in železniški usklajujejo med seboj? Kolikšna mora biti kritična masa pobud, da se bo neka sprememba uveljavila na osnovi pobud potnikov? Kdo določa cene prevozov in kakšen bo slovenski javni potniški promet v bližnji prihodnosti? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.

Nedavno je u Perthu u 85. godini zivota preminuo Robert Vojaković - poznat kao pionir u borbi za prava žrtava azbesta u Australiji. Robert je nakon 2. Svjetskog rata, zbog dolaska komunista na vlast, napustio Zagreb, te je nakon života i školovanja u Austriji i Njemačkoj, početkom 60-tih stigao u Australiju. Kristina Kukolja razgovarala je s Robertovom kćeri, Melitom Markey, koja danas predvodi organizaciju "Asbestos Diseases Society of Australia", koju je njen otac osnovao i dugo godina vodio. Razgovor je započela prisjećanjem na Robertov dolazak u Australiju.

Nedavno je preminil Tihomir Pinter, mojster klasične črno-bele fotografije, posebej poznan po izrazni avtorski fotografiji ter portretih umetnikov in prizorih iz železarn. Cenil je fizično stvarnost analogne fotografije in je fotografije izdeloval sam v svoji temnici. Zanimala ga je likovna plat podobe, pri tem pa nikoli ni uporabljal bliskavice. Pinter, ki se je rodil leta 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, je svoja dela predstavil na okoli 110 samostojnih in skoraj 600 skupinskih razstavah. Med njegovimi večjimi razstavami je bila retrospektiva Kemija podobe v Galeriji Jakopič leta 2018, ko je nastal tudi pogovor, ki ga je z njim pripravila Aleksandra Saška Gruden. Foto: BoBo/Tihomir Pinter

Nedavno je umrl francoski pisatelj Benoît Duteurtre. Rodil se je leta 1960 v Normandiji. Najprej ga je navduševala moderna glasba, študiral je muzikologijo, nato se je ukvarjal z glasbo in zraven pisal. K pisanju ga je spodbudil tudi Samuel Beckett. Napisal je več kot 20 romanov, pisal pa je tudi esejistiko in glasbene kritike. Njegovo literarno ustvarjanje je pogosto navdihovala glasba. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tudi nagrado Francoske akademije. Leta 2018 je v slovenskem prevodu Luke Novaka izšla Duteurtrova Knjiga za odrasle, ki je njegovo najbolj osebno delo. Takrat je pisatelj obiskal Ljubljano. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša. Foto: ActuaLitté Benoît Duteurtre, Livre sur la Place 2014 https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Beno%C3%AEt_Duteurtre.jpg

Nedavno smo videli ekstremno visoke temperature u Srbiji i drugde u svetu. Istovremeno, pojedini delovi planete prolaze kroz jake kise i poplave. Da li su te vrućine i poplave zapravo manifestacija klimatskih promena? Za Radio karantin govore Met Kolins sa Univerziteta u Egzeteru, Vladimir Djurdjevića sa Fizičkog fakulteta Univerziteta u Beogradu i Krišna Aćutarao, direktor Centra za atmosfersku nauku u Nju Delhiju.

Branje z zaslonov je postalo del našega vsakdana. Že vrsto let si je mogoče v knjižnicah izposoditi tudi e-knjige. Nedavno je mnogim dobro znani Biblos zamenjala platforma Cobiss Ela. Kaj ta sprememba prinaša uporabnikom, koliko knjig je na voljo in kako so dostopne? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal pomočnik direktorice za strokovno delo v Mestni knjižnici Ljubljana mag. Aleš Klemen.

Nedavno održana dodela prestižnih radijskih Naksi nagrada, u Pozorište na Terazijama, dovela je sve muzičke pop zvezde iz celog regiona, koje svojom sjajnom energijom i posvećenošću okuplja Maja Rakovic, vlasnica Naksi radija. Razgovarali smo sa nagrađenim izvođačima, ali i onima koji su došli da ih podrže: Bajaga, Jelena Tomašević, Boris Režak, Frajle, Jadran Malkovič, Bojan Marović, Dušan Alagić, Aco Regina, Filari, Nemanja Radošević, Milan Bujaković, Nevena Božović i mnogi drugi. Zavirite u svet poznatih, Sa druge strane. Jedan od najvećih šarmera na muzičkoj sceni, pevač moćnog i specifičnog glasa, Slavko Banjac, vodi nas u svoj omiljeni kafić, gde provodi najviše vremena sa svojim prijateljima i saradnicima. Mlada i talentovana Miona Marković, jedna je od onih glumica koje svoje snove uvek ostvaruju. Sa njom i njenim psom Maksom smo proveli veme na jednom prelepom i mirnom mestu, koje podseća na Grčku. Autorka i urednica: Milica Rakanović

V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili tajniku urada za družino pri Slovenski škofovski konferenci Luku Mavriču. Nedavno se je udeležil zasedanja, na katerem so predavatelji govorili o podpori, ki jo nudijo nosečnicam, da se opogumijo sprejeti otroka, o nudenju pomoči revnim in o skrbi za umirajoče. Dotaknili smo se tudi vprašanja podpore družinam na evropski celini.

Jožef Muhovič je akademski slikar in grafik, doktor filozofije, likovni teoretik, publicist in leksikograf, upokojeni univerzitetni profesor, ki je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani služboval 39 let in pol, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada. Kot veliki premišljevalec likovne umetnosti – tako po njeni strukturni plati kot tudi vplivu na družbo – je med drugim avtor Leksikona likovne teorije, ki vsebuje čez 800 gesel na skoraj 900 straneh. Že davno je namreč začutil potrebo, da, kot pravi Konfucij, poimenuje pojme. In čeprav bi se komu navzven zdelo, da je njegovo področje raziskovanja povsem formalno, prav s svojimi knjigami, članki, eseji pokaže, kako je likovna teorija v bistvu živa ter da je ni strah segati tudi zunaj racionalnega in v duhovno dimenzijo. Vedno znova se ob tem pokaže še pomen ''nevidnega'' v likovnem ustvarjanju, ki ga sicer Muhovič jasno ločuje od samo vizualnega. Citira na primer Mauricea Merleau-Pontya, ki zapiše, ''da nevidno ni protislovje vidnega, kajti vidno ima nevidno notranje ogrodje in nevidno je skriti notranji ekvivalent vidnega''. Jožef Muhovič pa ni le teoretik. Kot pravi, je na zunaj njegovo ustvarjalnost morda najlaže dokumentirati skozi intenzivno in gosto desetletje med letoma 2008 in 2018, ko so s kolegi (B. Suhy, E. Bernard, A. Jemec, H. Gvardjančič in F. Novinc) pripravili kar nekaj velikih in odmevnih slikarskih razstav doma in v tujini ter jih zaokrožili s štirimi obsežnimi monografijami. Nedavno smo si v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana lahko ogledali razstavo njegovih del na papirju, s katerimi je pospremil poetični diptih, knjigi pesmi Milana Dekleve, in jim dal naslov O minevanju in trajanju. Eno od izhodišč za naš pogovor z njim je bila tudi njegova nova knjiga Jaz in moj svet – Skice za avtoportret, ki je izšla pri KUD Logos. Slika: izrez naslovnice knjige Jaz in moj svet – Skice za avtoportret

Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.

Brez gotóvine ni kruha, bi rekli govorci kostelskega narečja, saj moki rečejo gotóvina. V večini krajev po Sloveniji pravijo sicer moki moka, v panonskem svetu, v delu belokranjskih narečij in v kozjansko-bizeljskem narečju pa je moka melja, kot tisto, kar se melje. Kako se nečemu reče v več kot 400 krajih po Sloveniji, je mogoče izvedeti v Slovenskem lingvističnem atlasu. Nedavno je na tematiko kmetovanja izšel tretji del tega temeljnega dela, ki ga je zasnoval že Fran Ramovš. O drugih zanimivostih lingvističnega atlasa v pogovoru z glavno urednico, red. prof. dr. Jožico Škofic (foto: Pixabay).

Krmilo za vodenje po poteh tekačev, kvantne fizike in komuniciranju znanosti predajamo dr. Levu Vidmarju, predavatelju in raziskovalcu, ki se ukvarja s temeljnimi vprašanji v večdelčni kvantni fiziki. Za proučevanje kolektivnih lastnosti gradnikov snovi povezuje koncepte različnih vej fizike, od kvantne dinamike, kaosa in lokalizacije, transporta kvantne informacije in termalizacije, do kvantne prepletenosti. Pred nekaj leti je s sodelavci odkril nov vzorec obnašanja kvantnih sistemov ob prisotnosti močnega nereda, ki je spremenil pogled raziskovalne skupnosti na obstojnost snovi, ki ne prevaja električnega toka pri poljubno visoki temperaturi.Zaposlen je na Institutu Jožef Stefan na Oddelku za teoretično fiziko in predava na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Nedavno je za projekt »Boundary« - Meje kvantnega kaosa prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne kariere, kar mu bo omogočilo preučevanje pogojev za nastanek snovi, ki nima temperature. Ko se ne ukvarja fiziko, se posveti glasbi, izletom in športu, kjer pa je vedno tudi dovolj iztočnic, da se v njem zaiskrijo ali razrešujejo tudi fizikalna vprašanja. Prisluhnite podkastu, v katerem se nam je pridružil tudi Miha Haas, klasični pianist, zaposlen na akademiji za glasbo, kjer poučuje več predmetov, je pa tudi glasbenik v različnih zasedbah. Z Levom sta se spoznala v prvem letniku gimnazije.

Nedavno se je zaključil Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu in tej temi namenjamo tudi torkov svetovalni servis. Bolezen lahko preprečimo, da bi pravočasno odkrili predrakave spremembe, ki so navadno posledica okužbe z virusom HPV, pa je pomembno, da se ženske redno udeležujejo odvzema brisa materničnega vratu. Pred okužbo s HPV se je možno zaščitit tudi s cepljenjem. O vsem naštetem v oddaji, odgovarja dr. Nina Jančar s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana

Nedavno objavljeni podaci Australskog automobilskog saveza pokazuju da je 2023. godina bila najsmrtonosnija godina na australskim prometnicama u posljednjih pola desetljeća. Iz australske savezne policije stoga pozivaju Australce na poseban oprez tijekom božićnog razdoblja.

U razdoblju od 2020. do 2021., stotine tisuća Australaca zatražilo je lječničku pomoć na odjelu hitne pomoći zbog ozljeda glave. Međutim, stručnjaci upozoravaju da je stvarni broj tih ozljeda vjerojatno puno veći jer mnoge nisu prijavljene. Nedavno objavljeno izvješće pruža važne uvide koji bi trebali poslužiti kao temelj za donošenje informiranih odluka u području politike, obrazovanja i prevencije ovih vrsta ozljeda.

Prejšnji teden je v Sloveniji gostoval bosansko-ameriški pisatelj, esejist in scenarist Aleksandar Hemon. Leta 1992 je pri osemindvajsetih letih obiskal Združene države in zaradi vojn ob razpadu Jugoslavije tam tudi ostal. Na univerzi Northwestern je magistriral iz angleščine in že leta 2000 v angleščini izdal tudi zbirko kratkih zgodb Vprašanje Bruna. Čeprav so bila njegova dela precej hitro dobro sprejeta, je še poseben uspeh doživel z romanom Projekt Lazar, ki se je uvrstil v ožji izbor za kar dve prestižni ameriški literarni nagradi: ameriško državno nagrado za književnost in nagrado Nacionalnega združenja književnih kritikov. Hemon danes predava kreativno pisanje na univerzi v Princetonu, kot soscenarist pa je sodeloval tudi pri scenariju za četrti del filma Matrica. Nedavno je pri založbi Goga v slovenskem prevodu Irene Duša izšlo njegovo delo Tole ni zate. Avtor je ob tej priložnosti obiskal Slovenijo, z njim se je pogovarjal Sašo Puljarević.

U kolovozu ove godine smo razgovarali s Antom Milanovićem, vlasnikom trgovine Slavonija Deli na tržnici Preston na sjeveru Melbournea, koji nam je ispričao s kojim se problemima susreću trgovci na ovoj tržnici zbog najavljenih planova preuređenja. Nedavno su trgovci dobili ponudu za novi petogodišnji zakup prostora.

Predstavljamo hrvatsko-australsku znanstvenicu Ivanu Damjanović i njenu knjigu o reformi međunarodnog prava u sporovima država i investitora. Damjanović je predavačica na Pravnom fakultetu Sveučilišta u Canberri, te znanstvena suradnica Centra za europske studije Australskog nacionalnog sveučilišta. Nedavno je objavila knjigu pod naslovom "Europska unija i reforma zakona o međunarodnim investicijama".

Nedavno je v slovenskem prevodu izšla knjiga Nikogaršnji sin, biografija Borisa Pahorja, ki jo je skupaj s tržaškim pisateljem napisala Cristina Battocletti, italijanska novinarka, urednica in pisateljica. Prevedla sta jo Edvin Dervišević in Tadej Pahor, slovensko različico je s predgovorom pospremil Adrijan Pahor, pisateljev sin. Cristino Battocletti je pred mikrofon povabil Goran Tenze. Zakaj je naslov knjige Nikograšnji sin, kako se je začelo tesno sodelovanje in prijateljstvo, kakšen odnos ima Cristina Battocletti do fašizma in do Slovenstva - v sproščenem pogovoru o vsem tem in še marsičem drugem.

Nakon razdoblja mahnitog gomilanja IT kadra, uslijedio je val otkaza koji nije zaobišao ni Hrvatsku. S druge strane, onim (ne)sretnicima koji su zadržali posao, povišica se uskoro ne smiješi. Prava prilika da se priča o tržištu rada na svjetskoj razini? Da! Jer, i s povišicom ili bez, hrvatski developeri su još izrazito jeftini za strane naručitelje... Što će vam biti očito i iz podataka o plaćama developera koje donosimo u ovoj epizodi. Osim plaća, ovu epizodu posvetili smo i netom zaključenom serijalu o autorskom pravu u medijima i big techu koji je pripremio naš Marin Pavelić u suradnji s Agencijom za elektroničke medije. A pare i promet predmet su problema i za glavnog aktera treće teme ove epizode - Twitter. Nedavno su objavljeni podaci o aktivnosti korisnika na ovoj platformi pa smo iskoristili priliku da prokomentiramo gdje je Twitter godinu dana otkako ga je preuzeo Elon Musk.01:47 O ICT tržištu rada i globalnim plaćama developera 19:12 Autorsko pravo (u digitalnim medijima) i Big Tech 27:00 Godinu dana Twittera pod Elonom Muskom 32:40 Tops i flops proteklog tjedna!  _______________

Ekonomista i vlasnica kompanije Etičko poslovanje Sanela Osmić je izuzetno aktivna članica bosanskohercegovačke zajednice u Australiji. Nedavno je napisala priručnik "Vođenje emocionalnom inteligencijom: Vodič za direktore odbora", koji će uskoro izaći iz štampe. U razgovoru za SBS ona pojašnjava pojam emocionalne inteligencije, ističući njenu važnost ne samo za lidere u poslovnom svijetu, nego i u svakodnevnom životu i komunikaciji.

Nedavno je vlada Australije objavila Međugeneracijski izvještaj koji je istraživao kako demografski trend može uticati na privredu u narednih 40 godina. U narednim godinama veliki broj Australaca će se penzionisati, pa ekonomisti i poslovne grupe pozivaju vladu da prilivom migranata popune upražnjena radna mjesta.

Australske obitelji i dalje osjećaju veliki pritisak rasta troškova života. Nedavno istraživanje ističe da sve češće moraju donositi odluke poput smanjenja kupovine hrane i osobne potrošnje. Dobrotvorne organizacije naglašavaju izradu kućnih budžeta kao način smanjenja utjecaja rasta troškova života na mentalno zdravlje.

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Gost u 117. epizodi podkasta Ubod kulture je jedan od najvećih fotografa današnjice Vladimir Milivojević Boogie. Poznat pre svega po uličnim fotografijama, više od deset godina je proveo u Bruklinu, gde je fotografisao njihove bande, narkomane, ljude sa margine. Takođe je nekoliko puta bio u Kingstonu, Meksiku, Brazilu…u Bangkoku je jeo najbolju hranu, u Moskvi se družio sa navijačima Spartak Moskve i fotografisao ih, nedavno je bio u Napulju i zabeležio slavlje navijača Napolija koji su osvojili titulu posle mnogo vremena, od poznatih sportista fotografisao je Bolta, Brajanta, Djuranta, Kičogea i mnoge druge… U posebnom projektu koji je izveo kolodijumskom tehnikom, fotografisao je Tila Lindemana, pevača grupe Rammstein koji je samo zbog toga došao u Beograd. Inače zanimljivo da je u tom projektu kamera sama određivala ko je anđeo a ko demon-što je bila i ideja. Nedavno je debitovao i kao direktor fotografije na filmu „Indigo Kristal“. Takođe se nalazi u dokumentarcu "Everybody Street" u kome se pojavljuju najpoznatiji njujorški fotografi. Ima iza sebe 12 knjiga sa fotografijama. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža -Tamara Stojanović

Nedavno je u Australiji, nakon duže pauze, boravio hrvatsko-australski književnik Drago Šaravanja, koji je svoju književnu karijeru počeo početkom 1990.-ih u Sydneyu. Nekoliko romana s tematikom iseljeničkog života objavio je u Hrvatskoj, u koju se vratio prije dvadesetak godina sa suprugom Erikom nakon više od 40 godina života u Australiji. S Dragom Šaravanjom razgovarala je Marijana Buljan i na početku ga upitala zašto je svojedobno izjavio da upravo povratak u Hrvatsku smatra svojim najvećim ostvarenjem.

Podržite nas preko Patreona i PayPala: Patreon - http://patreon.com/radioaktivni_komarac PayPal - http://paypal.me/radioaktivnikomarac Poslovni žiro račun : 265-6630310000410-75 Radioaktivni Komarac Beograd Gost u 108.epizodi je pesnik, muzičar i scenarista Dušan Stojanović. Nedavno je izašla njegova knjiga o Gagi Nikoliću, koga je poznavao. I ne samo to, poznavao je i Petra Kralja, Boru Todorovića, Nebojšu Glogovca, dospeo je i do Arsena Dedića i svi oni i mnogi drugi su recitovali njegove pesme. Često greškom njegovi stihovi se pripisuju Lauševiću koji je takođe recitovao njegovu pesmu. Do sada je napisao knjigu i o Zoranu Radmiloviću i dve zbirke poezije. Razgovarali smo i o tome kako su gubitak brata i drugarice uticali na njega i kako je postepeno počeo da upoznaje naše legende. Bilo je zanimljivo pričati o tim veličinama. Knjigu o Gagi Nikoliću "Gaga-sanjao sam" možete pronaći u Vulkan, Delfi, Laguna knjižarama i Vukotić media. Voditelj - Bojan Uzelac (Radioaktivni Komarac) Animacija - Vojin Ubiparip (Duna Solution) https://www.dunasolution.com/ Muzika - Nedeljko Stojković (Mono Putnik) https://cutt.ly/TbH3kor Ton, kamera i montaža - Tamara Stojanović

Rapa Šuklje je bila legendarna radijska novinarka, urednica, filmska in gledališka kritičarka na Radiu Slovenija, bila pa je tudi prevajalka in esejistka. Nedavno je minilo sto let, odkar se je Rapa Šuklje rodila v Ljubljani, kjer je skoraj devetdesetletna umrla. Bila je prva urednica oddaje Gremo v kino s tem imenom in urejala jo je petindvajset let. Leta 2012 je revija Ekran Rapi Šuklje podelila Ekranovo priznanje; takrat je nagrajenko pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus. Hommage veliki ustvarjalki ob stoti obletnici rojstva v letu, ko praznuje program Ars šestdeset let.

Ena najbolj vznemirljivih mladih režiserk je trenutno najmlajša predavateljica na AGRFT. Nedavno smo doživeli dve njeni uprizoritvi: Mrakijado na Velikem odru SNG Drama, nastalo po trilogiji dramatika in pisatelja Ivana Mraka, ter avtorsko uprizoritev SOLO. Premiero je doživela v Novi pošti, prostoru Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. SOLO je z velikim uspehom gostoval na festivalih in odrskih prizoriščih. Dvakrat kot zmagovalna predstava, in sicer na 65. mednarodnem festivalu Bitef v Beogradu ter na festivalu Tedna slovenske drame, kjer je prejel Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa. Nina Rajić Kranjac je že med študijem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Ko pa je stopila na profesionalni oder, so bile nagrajene skoraj vse njene režije. Pravijo, da ustvarja gledališče novega časa.

Sindikati javnega sektorja na današnjem nadaljevanju centralnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino o reformi plačnega sistema pričakujejo dodatna pojasnila nedavno spremenjenih vladnih izhodišč za reformo. Vlada predvideva zamik časovnice uveljavitve nove plačne lestvice in želi zamrzniti nagrajevanje, prednostno naj bi se dogovorili o odpravi plačnih nesorazmerij. Da bi bilo karkoli od dogovorjenega uveljavljeno, mora biti dogovorjeno vse, in sicer do konca junija. Druge teme oddaje: - V Nemčiji zaradi stavke skoraj popolnoma ustavljen letalski, železniški in pristaniški promet - Po večkratnem zamiku bo madžarski parlament odločal o ratifikaciji protokola o vstopu Finske v Nato - V Prešernovem gledališču Kranj bodo drevi s podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov slavnostno odprli Teden slovenske drame

Nedavno je pri založbi KUD Logos izšla prva knjiga Adélie Prado v slovenščini z naslovom Razbijanje srca v prevodu Barbare Juršič. Oseminosemdesetletna brazilska pesnica in pisateljica se je šele pri štiridesetih letih odločila, da objavi svoje pesmi in ko so prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, je napisal v časopisni kolumni, da je »gospodinji iz Minas Gerais pesmi narekoval sam sveti Frančišek«. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. O njej in njenem ustvarjanju se Tadeja Krečič pogovarja s prevajalko Barbaro Juršič, ki je trenutno tudi direktorica Tehniškega muzeja Slovenije.

Branko Cestnik, pisatelj in duhovnik, zadnje čase izjemno veliko piše. Nedavno je predstavil novi roman Pogovori z njo, isto letnico: 2022, pa ima tudi roman Šesti pečat. Pred njima je napisal Sonce Petovione, knjigo, ki je bila med kandidatkami za nagrado kresnik. Ta dva romana zajetna romana – vsak ima več kot pet sto strani – sta prva dva dela trilogije, ki nastaja pod prsti Branka Cestnika, se pravi, da je tretji že v delu. Oba se posvečata prihodu krščanstva na Ptuj, kar je v književnosti tako rekoč neobdelana tema in zato svojevrsten novum, obe knjigi pa sta bogat vir zgodovinskih podatkov in različnih referenc. 12. januarja je Branko Cestnik nastopil na predstavitvi knjig z diskusijo Inštituta za patristične študije Victorianum na Teološki fakulteti v Ljubljani in je o teh dveh romanih ter o Viktorinu Ptujskem, grškem škofu, teologu, cerkvenem pisatelju, mučencu, cerkvenem učitelju in svetniku. Rodil se je okoli leta 250, umrl je 2. novembra leta 303. Viktorin Ptujski velja za prvega latinskega eksegeta Svetega pisma, poleg tega velja tudi za prvega pisatelja iz današnjega slovenskega ozemlja. Branko Cestnik je najprej razložil, kako se je sploh odločil za pisanje prvega romana.

Socialni psiholog in predstojnik oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je že v mladosti aktivno spremljal družbo. Zanimala ga je politika, zdaj pa prihaja do tega, da ga ne več - a poklicno ga mora. Vse to terja tudi držo, ki jo potrebujejo socialni psihologi. Bojan Musil se zaveda, kdaj je komentar strokovne narave, kdaj pa je obarvan. Nedavno je ocenil komunikacijo premierja Roberta Goloba, ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. S Fakulteto za računalništvo in informatiko UM in UKC Maribor razvijajo robotko Frido, ki opravlja vsakdanje naloge, ki jih počne medicinsko osebje, ima pa tudi druge funkcije. Odziva se, pogovarja s pacienti in piše elektronska sporočila. V pogovoru z Danilo Hradil Kuplen tudi primerja svoje starše s helikopterskimi starši današnjega časa. Čas sedanjosti pa vidi kot progresivno spiralo na nekem višjem nivoju.

Nedavno smo bili svjedoci nekoliko afera krađe podataka velikih australskih kompanija. Stručnjaci upozoravaju na sve više internetskih prevara i kako se približava božićna sezona, savjetuju veliki oprez pri online doniranju.

Nedavno je v Slovenski kinoteki gostovala Kinoteka Severne Makedonije s programom, ki so ga sestavljali žanrsko raznovrstni filmi iz različnih obdobij. Program je ponudil odlično priložnost za pregled zgodovine makedonske kinematografije – ta se je začela že leta 1905 s filmi bratov Manaki, fotografskih in filmskih pionirjev na področju Balkana in tedanjega Osmanskega cesarstva. Njun prvi film, Tkalke, je prikazoval njuno babico Despino pri tkanju. Zelo pomembni so bili tudi etnografski filmi, med njimi filmi prve makedonske režiserke in scenaristke, pionirke etnofilma Vere Kličkove, pa makedonska animacija. Pregled zgodovinskega ozadja pojasnjuje mednarodni uspeh sodobnih makedonskih celovečernih filmov – in o njem je govoril direktor Kinoteke Severne Makedonije Vladimir Angelov. Na fotografiji sta brata Janaki in Milton Manaki.

Carol Valade je neodvisni multimedijski novinar, ki iz Afrike poroča že deset let. Potoval je po njenem zahodnem delu ter poročal o politični krizi v Gvineji in epidemiji ebole. Dokumentiral je, kako se ljudje prilagajajo podnebnim spremembam in kako izumirajo sloni. Nato se je ustalil v Srednjeafriški republiki, kjer je poročal o posledicah državljanske vojne in ruskem vplivu, o katerem govori tudi dokumentarni film Srednjeafriška republika pod ruskim vplivom. Nedavno je bil z njegovim soavtorjem Clementom Di Romo v Evropskem parlamentu zanj tudi nagrajen.

Nedavno je pri LUD Šerpa izšla knjiga z naslovom Greguerie. To so kratke domislice, izražene na izviren in humoren način. Avtor množice greguerij je španski avtor Ramón Gómez de la Sérna, rojen leta 1888, umrl je leta 1963. Na Slovenskem ga poznamo po knjigi kratke proze z naslovom Dojke v prevodu Veronike Rot, o njem pa je že leta 1929 pisal Stanko Leben. Greguerie – tak je tudi naslov knjige - je prevedel Aleš Berger, spremno besedo je napisal Ignac Fock. Aleša Bergerja je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Novu sezonu podcasta započinjemo s jednom vrućom temom. Nedavno su Internet preplavile fotografije Gwen Stefani koju su estetske operacije dovele do neprepoznatljivosti. Tko je za to kriv, zašto imamo potrebu težiti savršenstvu - kako u izgledu tako i u majčinstvu, odgoju i općenito životu pričale smo u ovoj epizodi. Voljele bi čuti i vaše komentare! Pišite nam. Sonja & Martina

Nedavno smo održali prvi Netokracija Podcast Live, ali ako niste slučajno bili na snimanju uživo – bez brige, spremili smo vam snimku! Kako pokrenuti karijeru u web3 pitanje je koje postavlja mnogo kolega u tehnološkoj industriji, pri čemu primjerice u Silicijskoj dolini postoji bojazan o prelasku velikog broja developera u programiranje na blockchainu. S druge strane, o potrebi za netehnološkim talentima u web3 tvrtkama se rijetko govori, kao i potencijalu takve karijere. Naša gošća, Ida Pandur, svoju je karijeru u digitalnom marketingu izgradila u vrijeme revolucije društvenih mreža, kako bi kasnije ne samo pokrenula vlastitu agenciju već i radila za konzulantsku kuću EY među ostalim na blockchain projektima. Upravo nas je njen prelazak u regionalni hub protokola NEAR potaknuo na ovu temu pa u ovoj epizodi pričamo o sljedećim pitanjima: ► Paralele rada za vrijeme social media revolucije i sadašnjeg uzleta web3; ► Različitost u načinu rada web2 i web3 organizacija; ► Koje vještine su primjenjive, a koje treba savladati; ► Koliko je ključno duboko predznanje i upoznatost s kriptovalutama; ► Koje uloge se traže u web3, posebice ako dolazite iz digitalnog marketinga; ► Kako se upoznati s web3 pojmovima, ali i trendovima bez da date otkaz u web2. _______________