Podcasts about biotehni

Dočakali smo smrt, dočakali smo »končni« konec, a majhni konci se v našem telesu dogajajo ves čas. Kako se razlikujejo od tistih zadnjih? Kaj se zgodi, ko bi se moralo nekaj končati, pa vztraja? In ko pravi konec pride, kaj nas razgradi in kako?V tokratni epizodi podkasta Navodil za konec gledamo naše celice pod mikroskopom e. Raziskujemo, kaj se z njimi dogaja v trenutku, ko zadnjič izdihnemo, in kaj se zgodi potem z našimi celicami ter vsemi drugimi prebivalkami in prebivalci našega telesa.Vse to mi pomagata razumeti dr. Mateja Erdani Kreft, raziskovalka in profesorica celične biologije z Inštituta za celično biologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, in dr. David Stopar, raziskovalec in profesorja mikrobne ekologije z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.Skupaj se potopimo v očem skrivno, a dinamično življenje naših celic: koliko jih vsak dan umre in tudi ali res drži, da se naše telo popolnoma zamenja vsakih sedem let. Kaj pa se zgodi, ko umremo, ko smo klinično in biološko mrtvi? Takrat pride do avtolize, zunanje okolje celic se spremeni in te postopoma začnejo razpadati. Človek je je kompleksen ekosistem. Zato nas zanima tudi, kaj se zgodi z milijardami mikroorganizmov v nas, ko naše telo ugasne? V pogovoru se s sogovornikoma potopimo v zanimiv biološki svet, kjer spoznamo, da smrt posameznika ali posameznice sploh ni dokončen konec. Je nujen, izjemno urejen proces in začetek nečesa novega. V naravnem krogu namreč ni konca, ki ne bi bil hkrati tudi začetek.Druga epizoda podkasta Navodila za konec je na voljo na vaši najljubši podkast platformi.

Gostje oddaje Pogovor o so bili izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek in dr. Matej Gregorič iz NIJZ, s katerimi smo pokomentirali Slovenske prehranske smernice 2025, ki jih je 25 maja letos objavila nekdanja vlada Roberta Goloba tik pred svojim odhodom.

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje:Miha Krofel, Biotehniška fakultetaMatija Stergar, Zavod za gozdoveIztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej SlovenijeFotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom srečamo šakala? 00:04:51 Šakal kot nadloga kmetom z drobnico, kako se zavarovati? 00:07:46 Šakal in njegov vpliv na stalež divjadi; nevaren predvsem za srnjad 00:12:36 Volkovi so ključen dejavnik, ki vpliva na širjenje zlatega šakala po Evropi 00:16:45 Za šakala primernih kar 75 odstotkov celinske Evrope 00:17:51 Kaj pa pozitivne plati prisotnosti šakala? 00:18:58 Šakal v porastu, kaj pa zdaj? Delanje drame ni rešitev

Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj, razložimo v tokratni epizodi.Odgovor je priskrbel entomolog dr. Rudi Verovnik z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.

Sovjetski agrarni ekonomist Čajanov je v 20. letih prejšnjega stoletja prepričljivo dokazoval, da ekonomska računica, po kateri se ravnajo majhni kmetje, nikoli ni gladko združljiva s temeljno logiko kapitalizmaZaradi globoko represivne narave režima, ki ga je v Sovjetski zvezi vzpostavil Stalin, si včasih težko predstavljamo, da so v prvem desetletju ali dveh po oktobrski revoluciji ruski in drugi sovjetski znanstveniki z najrazličnejših področij formulirali kopico prelomnih teorij, ki vse do danes na nek način ostajajo nepresežene. Tako, na primer, še vedno ne moremo razpravljati o romanu, ne da bi upoštevali, kaj je imel o tej zvrsti povedati literarni teoretik Mihail Bahtin, medtem ko so pionirske ideje fizika in raketnega konstruktorja Konstantina Ciolkovskega vdelane v temelje sodobnega raziskovanja vesolja. No, v ta širši kontekst resnično prebojnih teoretikov iz zgodnjega sovjetskega obdobja lahko slej ko prej umestimo tudi Aleksandra Vasiljeviča Čajanova, agrarnega ekonomista, ki je v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja objavil intrigantno razpravo Organizacija kmečkega gospodarstva, v kateri je med drugim prepričljivo dokazoval, da ekonomska računica, po kateri se ravnajo majhni kmetje, ko gospodarijo na svojih kmetijah, v resnici nikoli ni gladko združljiva s temeljno logiko kapitalizma. Zakaj je to daljnosežen uvid, ki bi ga vsekakor veljalo imelo pred očmi tudi danes, pa je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili agrarnega ekonomista in predavatelja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emila Erjavca, ter sociologa dr. Marka Kržana, ki je za založbo Studia humanitatis Čajanova ob koncu lanskega leta prevedel, slovenski izdaji Organizacije kmečkega gospodarstva pa tudi pripisal poglobljeno spremno besedo. Foto: motiv s poštne znamke iz l. 1961, ki slavi sovjetsko sadjarstvo (Wikipedia, javna domena)

Ni kotička sveta - od morij do rek, zraka in zemlje - pa tudi ni živega bitja - od človeškega telesa do živali in rastlin -, kjer ne najdemo majhnih plastičnih delcev. Zdi se, kot da sta mikroplastika in nanoplastika vseprisotni. V kolikšni meri pa je prisotnost tega odpadka, tam, kjer ta ne bi smel biti, že škodljiva? V tokratnih Podobah znanja gostimo izr. prof. dr. Anito Jemec Kokalj z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Spomladi letos je prejela Nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo. V svojih raziskavah dr. Anita Jemec Kokalj preučuje razne vidike, kako mikroplastika vpliva na talne živali - na deževnike, ličinke, rake - ter na rastline. Zanima jo, katere škodljive snovi mikroplastika veže nase in kaj se iz teh delcev izloča. Med drugim preučuje tudi, ali ima mikroplastika, ki nastane iz biorazgradljive plastike - pogosto predstavljene kot dobre alternative klasičnim plastičnim materialom -, dejansko manjši vpliv na okolje in bitja v njem? Foto: Anita Jemec Kokalj (Klara Jurečič)

Angela Balzano je asistentka z doktoratom na Oddelku za lesarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete. V Slovenijo je z juga Italije najprej prišla v okviru krajše študijske izmenjave. Takrat si je mislila, da ima srečo, ker se ji ni treba naučiti slovenščine. Ko pa so ji tu ponudili službo, se je lotila tudi tega izziva. Danes ji gre odlično. Njena najljubša beseda je lipa, več pa pove v tokratnem Jezikanju.

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati. Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom? Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja? Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Zlata Luthar, poznavalka genskih transformacij kmetijskih rastlin, profesorica genetike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Aleš Fister, podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije; Matjaž Pirc, predstavnik Zveze potrošnikov Slovenije.

Želimo si zdrave, pestre in kakovostne hrane, a hkrati pričakujemo, da bo vpliv kmetijstva na okolje skoraj neznaten. Spreminja se podnebje, dražijo se energenti ter gnojila, tu je še stalno prisotna konkurenca na kmetijskem trgu. Kako te nenehne pritiske doživljajo kmetje? So trenutni mehanizmi, ki naj bi kmetijam zagotovili socialno in ekonomsko varnost, učinkoviti? Kako te zahteve narekujejo tako družinsko življenje kot tudi organizacijo dela? Socialne, zdravstvene, ekonomske in osebne vidike kmečkega poklica raziskuje tokratna gostja Podob znanja, izr. prof. dr. Majda Černič Istenič, ki raziskovalno deluje na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU, v preteklosti pa je poučevala sociologijo podeželja na Biotehniški fakulteti.

April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.

Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav poraba teh se v prazničnem času še posebej poveča, kar je radiovedneža Sama spodbudilo k vprašanju, kako kokošim uspe znesti toliko jajc prav pred veliko nočjo. Sogovornik: dr. Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta v Ljubljani

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Les je naraven material z odlično toplotno in zvočno izolacijo ter dolgo življenjsko dobo. V torkovem Svetovalnem servisu se bomo posvetili lesu kot talni oblogi. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri debeline parketa? Kako pomembne so obremenitev prostora, vrsta ogrevanja ter izbira lakov in olj za zaščito? Na vaša vprašanja bo od pol devetih odgovarjal izr. prof. dr. Aleš Straže, vodja Katedre za tehnologijo lesa na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dotaknili se bomo tudi izbire zunanjih lesenih talnih oblog.

Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete. Sogovornik: dr. Gregor Belušič, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani   ***  V oddaji informacija o barvi mačk ni bila povsem natančna: Barva želvovinastih mačk je povezana z geni na X kromosomu, zato se ta tipičen vzorec res najpogosteje pojavlja pri samicah (XX), kjer zaradi naključne inaktivacije enega od X kromosomov res lahko nastane značilen mozaik barv. Kljub temu pa obstajajo tudi redki primeri samcev z želvovinasto barvo. Ti imajo najpogosteje kromosomsko sestavo XXY, kar pomeni, da imajo dva X kromosoma in en Y kromosom. Zaradi tega lahko razvijejo podoben barvni vzorec, čeprav so fenotipsko samci. Takšni primeri so sicer izjemno redki in so pogosto povezani z neplodnostjo.

Kar 36 let je poučeval vinogradništvo in kletarstvo na današnji mariborski Biotehniški šoli in januarja letos dopolnil častitljivih 90 let. Rad se spominja svoje poti od dijaka do upokojenega učitelja te šole, še posebej pa ga razveselijo obiski nekdanjih dijakinj in dijakov ter seveda novice o njihovih poklicnih in življenjskih uspehih.

Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.

Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.Profesor Blaž Cigić z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani razloži, kaj se pri tem dogaja na ravni molekul in zakaj sladkor pri segrevanju doživi pravo preobrazbo. Tematsko povezani oddaji: Zakaj jočemo, ko režemo čebulo? Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?

Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj. Gostje: Nikiša Plešec, Gašper Žun, Gregor Medoš, Jošt Tručl (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in Gregor Belušič z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Posnetek celotnega dogodka, ki ga je posnel tonski mojster Vjekoslav Mikez, lahko slišite tukaj.  Avtor fotografije: Marjan Verč

Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg. Na teh območjih so se v tla naložile škodljive težke kovine, kot so svinec, kadmij in cink, ki se v okolju ne razgradijo in so, če jih zaužijemo, nevarna našemu zdravju. Takšna zemlja ni primerna za vrtnarjenje, ne za kmetovanje, ne za igro v peskovnikih. Kako se težkih kovin znebimo? Eden izmed načinov je, da zemljo kar operemo. Seveda pa to ni tako preprosto, kot se sliši. Gre namreč za skrbno načrtovan kemijski postopek čiščenja tal.Tokratni gost Podob znanja je prof. dr. Domen Leštan z Biotehniške fakultete, ki je v več slovenskih in tujih mestih s tehniko pranja tal, teh očistil težkih kovin.   Foto: Domen Leštan (Klara Jurečič)

Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.

Les je eden najstarejših in najbolj naravnih materialov. Uporabljamo ga za gradnjo, pohištvo in številne druge izdelke. S pravočasno zaščito lahko njegovo življenjsko dobo podaljšamo tudi do sedemkrat. Kako zaščitimo les pred mehansko obrabo, vlago, sončno svetlobo, glivami in škodljivci? Katere metode so najbolj učinkovite? Gost: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?Gostje:– strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani– dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani– Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist– prof. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani– dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU V Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje. Poglavja: 00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič? 00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca 00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje 00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode 00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič 00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih 00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo

Mesec februar se bliža koncu, informativni dnevi so za nami, prav tako zimske počitnice za polovico šolarjev, ostala polovica jih preživlja ta teden. V tem mesecu so šolarji, ki jih letos čaka pomembna odločitev - kam naprej, zagotovo veliko razmišljali v tej smeri. Izbrati gimnazijo ali poklicno šolo? Kaj mi prinaša poklic in kaj izobrazba v današnjem času? Nadaljevati šolanje po triletni poklicni šoli ali se zaposliti? Vse to so se spraševali tudi mojih gosti, danes dijaki 5. letnika na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Zakaj so se odločili za poklic kuharja, mesarja, peka in slaščičarke ter kaj jim je ta odločitev prinesla, so nam povedali v tokratni oddaji Gymnasium.

24. februar je mednarodni dan, namenjen vsem tistim, ki sovražite koriander. V Torkovem kvizu preverjamo, zakaj ta začimbna rastlina med ljudmi vzbuja tako močna čustva. Ne boste verjeli, pri tem ima prste vmes tudi genetika! Sogovornica: Anja Bolha je raziskovalka na Oddelku za živilstvo (Laboratorij za vrednotenje živil) na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer se ukvarjajo s senzoriko, senzoričnimi zaznavami in sestavo živil.

V svetu mikroorganizmov je lahko vsak encim, ki ga zna mikrob izdelati, svojevrstna prednost. Ta prednost je posebej izrazita pri nekaterih bakterijah in glivah, ki zmorejo s svojimi encimi razgraditi celulozo, ki gradi rastline in je celo najpogostejša biološka snov na Zemlji. In če je razgrajevanje celuloze za mikrobe vir hrane ter način preživetja, človek te njihove načine razgradnje posnema v tehnoloških procesih. Odpadni slama in žagovina na eni strani ter les, travna vlakna na drugi so namreč pomembne surovine za izdelavo papirja, oblačil, pa tudi biogoriva. Eden izmed načinov, kako bi lahko rastlinski material predelali ne s kemikalijami, temveč kar mikrobi samimi, so celulosomi - poseben preplet encimov in proteinov na površini teh enoceličnih organizmov. Na Biotehniški fakulteti tako iščejo okolju prijaznejše načine razgradnje celuloze, kar med drugim raziskuje tokratna gostja Podob znanja doc. dr. Maša Vodovnik z Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete.

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X. Gostje: izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.  Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji? 00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej. 00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj? 00:10:51 Ondinino prekletstvo 00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj? 00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate 00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu 00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom 00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa? 00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom 00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje 00:32:21 Dihanje in bolečina 00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas 00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem vnovič v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije

Evropski kmetje, tudi slovenski, nasprotujejo enemu največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini, ki ga bodo v soboto podpisali predstavniki Evropske unije in četverice južnoameriških držav, članic Mercosurja. Na čem temelji njihov strah pred uvozom kmetijskih pridelkov iz teh držav na evropski trg? Bo ta sporazum res neposredno ogrozil slovensko kmetijstvo? Katere usmeritve za večjo samooskrbo s hrano ter krepitev in odpornost kmetijstva prinaša predlog Vizije za kmetijstvo in hrano 2040? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Mateja Čalušić, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Emil Erjavec, agrarnim ekonomistom z Biotehniške fakultete; dr. Jože Podgoršek, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in dr. Tatjana Zagorc, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Zakaj nekatere rastline jeseni odvržejo liste ter zakaj druge ostanejo zelene tudi pozimi, pojasnjuje dr. Robert Brus z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ljubljanske Biotehniške fakultete. Razloži pa tudi razliko med zimzelenimi in vednozelenimi rastlinami.

Kaj če bi nenadoma začeli pisati, kot da gledamo besedilo v ogledalu? In kaj če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti? Gostje:Dr. John Glass, Inštitut J. Craig Venter, ZDADr. Roman Jerala, Kemijski inštitutDr. Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta, UNI LJDr. Boris Turk, Inštitut 'Jožef Stefan' Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš, Kemijski inštitut. V tokratni Xpertizi (od 32.10 naprej) gostuje Janez Volavšek s Kemijskega inštituta.  Članek o potencialni nevarnosti zrcalnih organizmov, objavljen v reviji Science.  Poglavja: 00:00:01 Zgodba o levi in desni rokavici 00:01:13 O čem se bomo pogovarjali: za in proti in o svarečem pismu znanstvenikov 00:04:05 Kaj je kiralnost? 00:06:53 John Glass o tem, zakaj nekatere znanstvenike skrbi 00:11:32 Če se spustimo na realna tla: Kje smo trenutno? 00:13:01 Roman Jerala: Od 50 do 100 let bo še minilo, da izdelamo zrcalno celico 00:20:15 O zrcalnih organizmih z mikrobiologinjo Ines Mandič Mulec 00:28:55 O smiselnosti moratorijev v znanosti s sinteznim biologom Borisom Turkom 00:31:41 Kaj pa prihodnjič? 00:32:10 Xpertiza: Janez Volavšek

Droži, kislo zelje in repa, kefir, jogurt, kombuča, pesa in tobak ...Med zdravimi trendi, ki jih z navdušenjem sprejemajo tudi mlajše generacije kuharic in kuharjev, je prav gotovo fermentiranje živil. Fermentacija je presnovni proces, pri katerem mikroorganizmi proizvedejo kislo zelje, kislo repo in tudi kimči. S fermentacijo nastane jogurt, kefir, pa popularna kombuča in priljubljene droži. Fermentirana živila so okusna, koristna in zdrava. Z nami je strokovnjakinja za proces fermentacije prof. dr. Neža Čadež z Biotehniške fakultete iz Ljubljane.

Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost.

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Kremna rezina, tiramisu, čokoladni mouse, ledene kocke. Vse to in še kaj bo na našem meniju v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo učiteljica slaščičarstva v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, avtorica mnogih slaščičarskih knjig ter prejemnica vrste priznanj in nagrad s slaščičarskih tekmovanj Alenka Kodele, s katero bomo pripravljali kremne sladice.

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Gostje so bili:  - prof. dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani. - dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani - prof. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani     Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če meteoriti nikoli ne bi priišli na Zemljo? 00:14:51 Je bilo življenje najprej na Marsu? 00:17:05 Zakaj je pomembno, da raziskujemo ostanke na Zemlji? 00:21:07 Koliko meteoritov pade na Zemljo danes? 00:25:27 Je "rudarjenje" v vesolju sploh možno? 00:26:55 Novice iz sveta astronomije

Rjavi medved ni plišasta igrača. V izogib konfliktov mora biti upravljanje z medvedom nujno v rokah stroke in premišljeno. Toda z odstrelom se zapleta zaradi tožbe. V javnosti je peticija vladi za vrnitev strokovnega upravljanja z medvedom, na Biotehniški fakulteti UL pa so prejšnji teden organizirali tudi novinarsko konferenco o tem, ali bomo rjave medvede začeli množično sterilizirati, jih zapirali za ograje in prepovedovali nadzor populacije? Prisotni strokovnjaki so opozorili, da se sistem upravljanja z rjavim medvedom, ki je bil dolga leta evropski zgled, vse bolj odmika od znanstvenih temeljev in da se v prakso uvajajo ideološko motivirani in neučinkoviti pristopi, ki ogrožajo tako ljudi kot medvede. Kaj se dogaja z odločbo o odstrelu in kaj s strategijo upravljanja rjavega medveda, smo preverili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer zatrjujejo, da se število konfliktov ne povečuje in da se v Sloveniji strokovno upravlja z medvedom. Sogovorniki: dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta UL dr. Gorazd Vengušt, Veterinarska fakulteta UL Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor

Jesen je čas za spravilo pridelka, jesenske setve, sajenje česna, čebule, pa tudi pripravo vrta in rastlinjaka na zimo. V četrtkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja o jesenskih opravilih na zelenjavnem vrtu odgovarjala dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete. Pošljite jih na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Pandemija debelosti med otroki je neposredno povezana z oglaševanjem nezdrave hrane otrokom. Kako dobiti vojno, ki jo proti zdravju otrok bijejo podjetja, ki denimo za zajtrk prodajajo prave sladice? Otrokom oglašujejo tudi s pomočjo podatkov, ki jih ti puščajo v digitalnem prostoru. Ciljajo na čustveno raven in napadejo, ko so otroci najbolj ranljivi. Sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali ob mednarodni konferenci ZPS "Zaščitimo otroke: Skupaj za prepoved promocije nezdrave hrane": - Agustin Reyna, direktor Evropske potrošniške organizacije BEUC, - dr. Emma Boyland, Univerza v Liverpoolu, - Jeff Chester, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - dr. Kathryn Montgomery, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - Breda Kutin, ZPS, - dr. Evgen Benedik, Pediatrična klinika v Ljubljani in Biotehniška fakulteta

Predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih ureja tudi področje agrofotovoltaike. Gre za inovativno rešitev sočasnega izkoriščanja sončne energije in kmetijskega zemljišča za hkratno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in kmetijsko pridelavo. Gre za izrabo kmetijskih zemljišč za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije ,ali so paneli nad nasadi idealna zaščita rastlin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi? Za investitorje pa so privlačni predvsem pričakovani donosi dvojne rabe. O pasteh, zadržkih in prednostih agrofotovoltaike v tokratnem Studiu ob 17-ih s sejma AGRA v Gornji Radgoni. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike; Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Na svetu je debelih že več kot milijarda ljudi – debel je torej že vsak osmi človek; samo v Sloveniji po oceni NIJZ približno 400.000. Kdo je kriv? Kje tiči razlog? Ali je vzrok v tako imenovanem debelilnem okolju, ki nas sili v nezdrave izbire? Kakšno vlogo imajo pri epidemiji debelosti geni, hormoni, sladke pijače, procesirana hrana, gibalna neaktivnost, sedeč življenjski slog? Ali trend sploh še lahko zaustavimo, ali gre za začaran krog, za spiralo brez konca? O teh vprašanjih v Intelekti razpravljajo pediatrinja dr. Irena Štucin Gantar iz Bolnišnice za otroke s Šentvida pri Stični, mlada raziskovalka Kaja Kranjc, magistrica inženirka prehrane z Biotehniške fakultete v Ljubljani, profesor športne vzgoje dr. Gregor Starc s fakultete za šport in pediater dr. Primož Kotnik z ljubljanske Pediatrične klinike. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega septembra 2024.

Prvi letošnji večji vročinski val, ki traja že od začetka prejšnjega tedna, še ni popustil. Kmetijska suša v zadnjem mesecu je za sabo že pustila nepopravljivo škodo. Glavni ukrep za povečanje odpornosti kmetijstva na sušo in ekstremne temperature je namakanje. Toda zakaj je Slovenija obstala na približno enem odstotku namakanih kmetijskih površin? Kaj je narobe s sistemom, da se skoraj polovica površin, pripravljenih za namakanje, sploh ne namaka? Kako se premakniti naprej? O tem z Jernejko Drolec in gosti: - Maša Žagar, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pred tem raziskovalka in avtoriteta na področju namakanja; - Andreja Sušnik, agrometeorologinja na Agenciji RS za okolje - ARSO in vodja Centra za upravljanje suše v Jugovzhodni Evropi in - Marko Černe, specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

S pravočasno zaščito lahko življenjsko dobo lesa podaljšamo tudi do sedemkrat. Kakšna je torej najboljša zaščita lesenih površin, kako izbirati med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Evropski proračun je za Slovenijo eden ključnih virov za financiranje investicij in razvoja. V povsem novi geopolitični realnosti se začenjajo pogajanja o proračunskih okvirih Unije za 7-letno obdobje po letu 2028. Prvič se bodo pogajali v senci vojne na evropskih tleh in zato prvič o zajetnih izdatkih za obrambo, zaradi posledic pandemije pa tudi prvič o skupnih dolgovih Unije. Kako usodna bodo za Unijo in kako usodna za Slovenijo smo govorili s tremi ključnimi strokovnjaki, ki so že v preteklosti in bodo tudi tokrat v jedru finančnih pogajanj skrbeli za slovenske interese. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Emil Erjavec, profesor agrarne ekonomike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.Sogovorniki: dr. Peter Trontelj, zoolog in evolucijski biolog z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete, Urška Kačar in Mojca Jernejc Kodrič, kustosinji v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Zapiski: Jules Howard Epizoda Ri Science Podcast o jajcih Kokoš ali jajce?

Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.

Ne le cvetlične gredice, tudi okrasne grmovnice lahko naredijo vaš vrt še lepši. Nekatere cvetijo spomladi, druge poleti, kako jih torej zasaditi, če želite cvetoče grme skozi vso sezono? To je le eno od vprašanj, ki jih bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu zastavili strokovnjaku za grmovnice Petru Ribiču z Biotehniškega centra Naklo. Vprašanja lahko zastavite tudi vi na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si ali v obrazcu na spletni strani Prvega.

V času prihajajočih novih razmerij med velikimi silami se zdi, da so podnebne politike vse bolj odrinjene na rob, in to kljub temu, da je bilo minulo leto na podlagi meritev najtoplejše leto doslej, ekstremni vremenski dogodki pa se vrstijo. Novi ameriški predsednik je razglasil izstop iz pariškega podnebnega sporazuma in vrnitev k fosilnim gorivom ter zamrznil sredstva za spodbujanje čiste energije. Tudi prihodnji nemški kancler vidi druge prednostne naloge; v Evropi v splošnem se napoveduje povečanje izdatkov za obrambo. Kaj to pomeni za podnebne politike? Se bodo vrnile na mizo šele, ko bomo v to prisiljeni, ali pa bodo okoljske cilje vendarle še poganjali tehnološki razvoj in rastoče naložbe v obnovljive vire energije? O tem v oddaji Studio ob 17-tih. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist, Umantotera; mag. Eva Tomič, diplomatka, svetovalka predsednice republike za podnebne politike in človekove pravice; Uroš Vajgl, državni sekretar, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

In this episode we cover the Canada Lynx! Open a drink and learn about this versatile and floofy wild cat!Find us on all the things: http://linktr.ee/bearsandbrewspodcastSources Cited:“Black Bears Can “Count” as Well as Primates.” National Geographic, 31 Aug. 2012, www.nationalgeographic.com/animals/article/120829-black-bears-cognition-animals-science.“Canada Lynx.” Department of Environmental Conservation, DFW, Bureau of Wildlife, dec.ny.gov/nature/animals-fish-plants/canada-lynx. “Lynx Canadensis.” Fire Effects Information System (FEIS), U.S. Forest Service, www.fs.usda.gov/database/feis/animals/mammal/lyca/all.html.Kos I., Potočnik H., Skrbinšek T., Skrbinšek M.A., Jonozovič M., Krofel M. 2004. Ris v Sloveniji. 1. izd. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 239 str. (Lynx in Slovenia. Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Biology. 239 pg.)Marrotte, Robby R., and Jeff Bowman. “Seven Decades of Southern Range Dynamics of Canada Lynx.” Ecology and Evolution, vol. 11, no. 9, 9 Mar. 2021, pp. 4644–4655, pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8093747/, https://doi.org/10.1002/ece3.7364.Moore, Rico, and Photos David Moskowitz. “Welcoming Relatives Home: The Return of the Lynx.” YES! Magazine, 15 Dec. 2023, www.yesmagazine.org/environment/2023/12/15/washington-canada-lynx-tribe.Osborne, Ryan. “Lynx Sightings around Fairbanks Reach New Heights.” Https://Www.webcenterfairbanks.com, Webcenter Fairbanks, 22 Jan. 2021, www.webcenterfairbanks.com/2021/01/22/lynx-sightings-around-fairbanks-reach-new-heights/.U.S. Fish & Wildlife Service. “Canada Lynx (Lynx Canadensis) | U.S. Fish & Wildlife Service.” FWS.gov, www.fws.gov/species/canada-lynx-lynx-canadensis.“USFWS Proposes Revised Critical Habitat for Canada Lynx & Announces Final Recovery Plan | U.S. Fish & Wildlife Service.” FWS.gov, U.S. Fish & Wildlife Service, 27 Nov. 2024, www.fws.gov/press-release/2024-11/usfws-proposes-revised-critical-habitat-canada-lynx-announces-final-recovery. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Delež lastnikov oz. nosilcev dejavnosti kmetij, mlajših od 35 let, se je v zadnjih petih letih znižal na zgolj 3,5 odstotka. Ali zanimanje za prevzem kmetije med mladimi upada? Katere so ovire pri prenosu kmetije na mlajše rodove? Posledice odhajanja mladih iz kmetijstva so za državo lahko hude: zaostajanje razvoja, učinkovitosti in ekonomski moči panoge, praznjenje podeželja in negativen vpliv na turizem. S katerimi ukrepi bo država ustavila negativne trende? O tem v Studio ob 17.00. Gostje: dr. Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo, MGKP; dr. Jože Podgoršek, predsednik KGZS; Doris Letina, predstavnica ZSPM, ki prihaja s sadjarske kmetije na Goričkem; dr. Ilona Rac, agrarna ekonomistka, raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.